Dokument zasedanja
24.10.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU
( 2017/2897(RSP) )
Beatriz Becerra Basterrechea, Catherine Bearder, Sophia in ‘t Veld, Angelika Mlinar, Izaskun Bilbao Barandica, Filiz Hyusmenova
v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU
( 2017/2897(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo decembra 2009[1], in zlasti njenih členov 20, 21, 23 in 31,
– ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami[2],
– ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (prenovitev)[3],
– ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov o indeksu enakosti spolov,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019 (Strategic engagement for gender equality 2016-2019) ( SWD(2015)0278 ),
–- ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonija, Bolgarija in Avstrija) iz julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,
– ob upoštevanju člena 2 deklaracije Združenih narodov iz leta 1993 o odpravi nasilja nad ženskami, v katerem piše, da nasilje nad ženskami med drugim zajema fizično, spolno in psihično nasilje v skupnosti, vključno s posilstvom, spolnimi zlorabami, spolnim nadlegovanjem in zastraševanjem na delovnem mestu, v izobraževalnih ustanovah in drugod, trgovino z ženskami in prisilno prostitucijo,
– ob upoštevanju četrte svetovne konferenci Združenih narodov o ženskah v Pekingu in pekinških izhodišč za ukrepanje za enakost, razvoj in mir (1995),
– ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ[4] (direktiva o pravicah žrtev),
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu (2007), ki so ga sklenili ETUC/CES, BUSINESSEUROPE, UEAPME in CEEP,
– ob upoštevanju poročila evropske mreže organov za enakost (EQUINET), objavljenega leta 2015, o nadaljnji diskriminaciji, nadlegovanju in neenakosti žensk ter delu organov za enakost, ki sooblikuje novo strategijo Evropske komisije za enakost spolov (The persistence of discrimination, harassment and inequality for women. The work of equality bodies informing a new European Commission strategy for gender equality),
– ob upoštevanju istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, zlasti členov 2 in 40[5],
– ob upoštevanju člena 12a kadrovskih predpisov EU,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015[6] in z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013[7],
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je enakost spolov ena od temeljnih vrednot EU, kar potrjujeta pogodbi in Listina EU o temeljnih pravicah, in ker se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti;
B. ker je Evropska unija skupnost vrednot, ki temeljijo na demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter so vključene med njena osrednja načela in cilje v prvih členih PEU in v merila za članstvo v Uniji;
C. ker je spolno nadlegovanje v pravu EU opredeljeno tako: „kadar ima kakršnakoli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave učinek ali namen prizadeti dostojanstvo kake osebe in zlasti ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje“[8];
D. ker je diskriminacija na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti prepovedana na podlagi prava EU;
E. ker je spolno nadlegovanje v nasprotju z načelom enakosti med spoloma in predstavlja diskriminacijo na podlagi spola ter je zato prepovedano pri zaposlovanju, kar vključuje dostop do zaposlitve, poklicno izobraževanje in napredovanja;
F. ker v pekinških izhodiščih za ukrepanje opredelitev nasilja nad ženskami zajema, a ni omejena na, fizično, spolno in psihično nasilje v skupnosti, vključno s posilstvom, spolnimi zlorabami, spolnim nadlegovanjem in zastraševanjem na delovnem mestu, v izobraževalnih ustanovah in drugje[9];
G. ker direktiva o pravicah žrtev opredeljuje nasilje na podlagi spola kot obliko diskriminacije in kršitev temeljnih svoboščin žrtve in vključuje nasilje v odnosih z bližnjimi, spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem), trgovino z ljudmi, suženjstvo in druge oblike škodljivega ravnanja, kot so prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in t. i. kazniva dejanja, storjena iz časti; ker ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, in njihovi otroci pogosto potrebujejo posebno podporo in zaščito zaradi velike nevarnosti sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja, povezanega s tovrstnim nasiljem[10];
H. ker morajo države članice na podlagi prava EU zagotoviti, da je ustanovljen organ za enakost, ki zagotavlja neodvisno pomoč žrtvam nadlegovanja in spolnega nadlegovanja, opravlja neodvisne raziskave, objavlja neodvisna poročila in podaja priporočila na področjih zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, dostopa do blaga in storitev in oskrbe z njimi, tudi v primeru samozaposlenih;
I. ker poročila o seksizmu, nadlegovanju in nasilju nad ženskami v institucijah EU navajajo, da so ti pojavi še kako navzoči in razširjeni[11],[12];
J. ker Agencija za temeljne pravice v študiji iz leta 2014, ki je zajela celotno EU in nosi naslov Nasilje nad ženskami, navaja, da se 55 % žensk sooča z ustrahovanjem in nadlegovanjem v javnih prostorih in političnem življenju, 32 % pa na delovnem mestu;
K. ker se primeri spolnega nadlegovanja in ustrahovanja bistveno premalo prijavljajo oblastem;
L. ker so ženske še vedno premalo zastopane na ravni uprav organizacij socialnih partnerjev, tako na evropski kot na nacionalni ravni;
M. ker je spolno nadlegovanje opredeljeno v členu 12a kadrovskih predpisov EU[13];
N. ker so neenaka razporeditev moči med moškimi in ženskami, spolni stereotipi in seksizem, vključno s seksističnim sovražnim govorom, na spletu in sicer, temeljni vzroki vseh oblik nasilja nad ženskami, kar je privedlo do nadvlade moških nad ženskami ter diskriminiranja žensk in preprečevanja njihovega polnega napredka;
O. ker pri seksizmu ne gre za odnos, ki je neškodljiv, saj lahko vodi v spolno nadlegovanje;
P. ker politiki kot izvoljeni predstavniki državljanov nosijo bistveno odgovornost, da delujejo kot pozitivni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja v družbi in boju proti njemu;
1. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno spremljajo pravilno izvajanje direktiv EU, ki prepovedujejo nadlegovanje na podlagi spola in spolno nadlegovanje, in zagotovijo, da bodo imeli organi za enakost v vsaki državi članici jasen mandat in sredstva za pokrivanje treh področij – zaposlovanja, samozaposlitev ter dostopa do blaga in storitev;
2. poziva Komisijo, naj oceni, izmenja in primerja obstoječe najboljše prakse v boju proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu ter razširja rezultate tega ocenjevanja, kar zadeva učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko sprejele države članice, da bi podjetja, socialne partnerje in organizacije, vključene v poklicno usposabljanje, spodbudile k preprečevanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, zlasti kar zadeva nadlegovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu;
3. ponovno odločno opozarja, da vse oblike nadlegovanja grobo teptajo človekovo dostojanstvo, še posebej ponižujoče pa so oblike nasilja in diskriminacije, ki imajo podlago v spolu, kot je spolno nadlegovanje;
4. je zaskrbljen, ker nadlegovanje žensk na spletu, zlasti na družbenih medijih, od neželenih stikov, trolanja in kibernetskega ustrahovanja do spolnega nadlegovanja in groženj s posilstvom in smrtjo, postaja razširjeno v naši digitalni družbi, zaradi česar se pojavljajo tudi nove oblike nasilja nad ženskami in dekleti, kot so kibernetsko ustrahovanje, kibernetsko nadlegovanje, uporaba ponižujočih slik na spletu in širjenje zasebnih fotografij in videoposnetkov prek socialnih medijev brez privolitve udeleženih oseb;
5. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo mogoče mehanizme za financiranje programov boja proti nasilju nad ženskami uporabiti za ozaveščanje in podpiranje civilnodružbenih organizacij, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami, vključno s spolnim nadlegovanjem;
6. poziva vse države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma ratificirajo in v celoti izvajajo Istanbulsko konvencijo;
7. poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo pogajanja o ratifikaciji in izvajanju Istanbulske konvencije;
8. poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov izboljšajo in spodbujajo zbiranje ustreznih razčlenjenih primerljivih podatkov o primerih nasilja, tudi spolnega nadlegovanja, da bi se oblikovala skupna metodologija za primerjanje podatkovnih zbirk in analiz ter tako zagotovilo boljše razumevanje problema in prispevalo k ozaveščenosti;
9. poziva Komisijo, naj predloži pravni akt za podporo držav članic pri preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola;
10. poziva Svet, naj aktivira premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja na podlagi spola) kot enega od področij kriminala, ki so našteta v členu 83(1) PDEU;
11. poziva k boljšemu vključevanju žensk v postopke odločanja v sindikatih ter na vodstvenih položajih organizacij in podjetij;
12. poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji in organi za enakost okrepijo smiselne ukrepe ozaveščanja, kar zadeva pravice žrtev spolnega nadlegovanja in diskriminacije na podlagi spola;
13. poudarja, da morajo države članice, organizacije delodajalcev in sindikati nujno spodbujati ozaveščanje o spolnem nadlegovanju ter podpirati in spodbujati ženske, da takšne dogodke takoj prijavijo;
14. poudarja, da imajo moški osrednjo vlogo pri zavezi k spremembam in odpravi vseh oblik nadlegovanja in spolnega nasilja, in sicer tako, da se borijo proti okoliščinam in strukturam, ki omogočajo ravnanje, ki vodi do takih dejanj, čeprav zgolj v pasivni obliki, in nasprotujejo vsakršnemu neustreznemu ravnanju ali neprimernemu vedenju; poziva države članice, naj v kampanje ozaveščanja in preprečevanja dejavno vključijo moške;
15. poziva predsednika Parlamenta in upravo Parlamenta, naj:
– nujno in temeljito preučita nedavno poročanje medijev o spolnem nadlegovanju in zlorabah v Evropskem parlamentu, ugotovitve posredujeta poslancem in predlagata ustrezne ukrepe za preprečevanje novih primerov;
– podpreta obstoj in delo svetovalnega odbora Parlamenta, ki obravnava pritožbe zaradi nadlegovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Parlamenta; naj okrepita svetovalni odbor Parlamenta za zaposlene, kar zadeva preprečevanje nadlegovanja; naj preiščeta uradne primere, vodita zaupni register primerov in sprejmeta najboljše metode za zagotavljanje ničelne tolerance na vseh ravneh institucije;
– v postopkih znotraj Parlamenta in/ali pri lokalni policiji v celoti podpirata žrtve; naj po potrebi aktivirata zaščito ali varnostne ukrepe za nujne primere ter v celoti izvajata člen 12a kadrovskih predpisov, obenem pa zagotovita temeljito preiskavo primerov in izvršitev disciplinskih ukrepov;
– zagotovita obvezno usposabljanje vseh zaposlenih in poslancev o spoštovanju in dostojanstvu na delovnem mestu ter tako zagotovita, da pristop ničelne tolerance postane pravilo; naj v celoti sodelujeta pri kampanjah ozaveščanja z vsemi poslanci in službami uprave, pri čemer se posebej osredotočita na najbolj ranljive položaje, kot so pripravniki, akreditirani parlamentarni pomočniki in pogodbeni uslužbenci, ter vzpostavita institucionalno mrežo zaupnih svetovalcev, ki bodo žrtvam zagotavljali podporo in nasvete, kakor je praksa v Komisiji;
16. poziva vse kolege, naj podpirajo in spodbujajo žrtve, da razkrijejo in prijavijo primere spolnega nadlegovanja prek formalnih postopkov v okviru uprave Parlamenta in/ali policiji;
17. poziva vse politike, naj delujejo kot odgovorni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja in boju proti njemu v parlamentih in širše;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope.