Dokument zasedanja

 

B8-0582/2017

24.10.2017

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU

( 2017/2897(RSP) )

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Elisabeth Morin-Chartier, Manfred Weber, Esteban González Pons

v imenu skupine PPE

 

B8-0582/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU

( 2017/2897(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev[1],

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), zlasti člena 2(1)(c) in 2(1)(d)[2],

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu[4],

–   ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, kot so bili določeni z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 in nazadnje spremenjeni z Uredbo Parlamenta in Sveta (EU, Euratom) št. 1023/2013 z dne 22. oktobra 2013, zlasti člena 12a,

–   ob upoštevanju člena 25(2) in (3) Poslovnika, pa tudi člena 12 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.   ker je spolno nadlegovanje oblika nasilja nad ženskami in dekleti ter je ena najbolj skrajnih, vendar trdovratnih oblik diskriminacije na podlagi spola; ker je približno 90 % žrtev spolnega nadlegovanja žensk, približno 10 % pa moških; ker se ocenjuje, da je v 28 državah članicah EU od 83 do 102 milijona žensk (45–55 % žensk) od 15. leta starosti doživelo vsaj eno obliko spolnega nadlegovanja;

B.  ker nadlegovanje, ki je v pravu EU opredeljeno kot diskriminacija na podlagi spola, pomeni kršitev načela enakega obravnavanja moških in žensk in je zato prepovedano pri zaposlovanju, tudi pri dostopu do zaposlitve, poklicno izobraževanje in napredovanja;

C.  ker je problem spolnega nadlegovanja še vedno prisoten v vseh državah članicah; ker ima boj proti nadlegovanju na podlagi spola in spolnemu nadlegovanju prek prepovedi diskriminacije dodano vrednost na ravni EU;

D.  ker so različne oblike spolnega nadlegovanja v Evropski uniji še vedno vseprisotne in pogoste, pojavljajo pa se na različnih področjih; ker je večina žrtev žensk, vključno z mladimi uslužbenkami, ki so še posebej ranljive in na katere to najbolj vpliva;

E.  ker se spolno nadlegovanje pogosto ne prijavi zaradi relativno pogoste nizke družbene ozaveščenosti o tem vprašanju, nezadostnih kanalov za podporo žrtvam, pa tudi percepcije, da gre za občutljivo vprašanje za družbo, kljub temu, da so prisotni formalni postopki za boj proti temu nadlegovanju na delovnem mestu in drugih področjih;

F.  ker je Parlament vzpostavil posebne strukture in notranja pravila za obravnavanje spolnega nadlegovanja znotraj institucije, in sicer tako na ravni osebja kot med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Evropskega parlamenta, da bi ocenil morebitne primere ter preprečil neprimerno in nezakonito spolno vedenje in primere nadlegovanja;

1.  odločno obsoja vse oblike spolnega nadlegovanja in vztraja pri učinkovitem izvajanju veljavnega pravnega okvira, ki se ukvarja s tem pojavom; spodbuja države članice EU ter javna in zasebna podjetja, naj sprejmejo dodatne ukrepe za dejansko odpravo in preprečevanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu;

2.  pozdravlja, da je Evropski parlament s sklepom predsedstva z dne 14. aprila 2014 sprejel nova pravila, vključno z ustanovitvijo namenskih organov, kot je svetovalni odbor za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Evropskega parlamenta ter preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu in prejšnjega svetovalnega odbora za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja ter preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu za osebje EP; pozdravlja tudi uvedbo zaupnih prijav, pa tudi začetek kampanje ozaveščanja za boj proti spolnemu nadlegovanju znotraj institucije; pozdravlja, da so druge institucije EU ustanovile podobne organe;

3.  pozdravlja pobude, kot je gibanje #MeToo, katerih cilj je prijava primerov spolnega nadlegovanja in nasilja nad ženskami; poudarja, da bi bilo treba upoštevati namenske pravne postopke za obravnavanje primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu;

4.  poziva države članice EU, naj izvedejo ukrepe za vzpostavitev in zagotavljanje učinkovitega delovanja namenskih odborov za preiskavo prijavljenih primerov spolnega nadlegovanja in zagotavljanje podpore žrtvam, ki jo bodo nudili specializirani svetovalni člani in osebje, tudi – če bo to mogoče – pravni svetovalci, zdravstveni strokovnjaki in zaupni svetovalci;

5.  poziva države članice EU, naj okrepijo človeške vire organov za nadzor nad diskriminatornimi praksami z zagotovitvijo ustreznih sredstev, ki bodo zadostovala za njihovo učinkovito delovanje;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovite sisteme spremljanja, ki bodo omogočali sprejetje nadzornih in kontrolnih ukrepov za boljše zaupno zbiranje podatkov o primerih nadlegovanja in diskriminacije na podlagi spola ter zagotovijo zaupno obravnavo in zaščito žrtev;

7.  poziva Komisijo, naj predlaga jasne ukrepe za učinkovitejši boj proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu ter natančno spremlja učinkovitost nacionalnih pritožbenih organov in postopkov na področju izvajanja direktiv o enakosti spolov;

8.  poziva Komisijo, naj oceni, izmenja in primerja obstoječe najboljše prakse ter objavi rezultate te ocene glede učinkovitosti ukrepov, sprejetih proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu;

9.  poudarja pomen namenskega usposabljanja in kampanj za ozaveščanje o obstoječih formalnih postopkih za prijavo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter o pravicah žrtev, s čimer se uveljavlja načelo dostojnosti na delovnem mestu in kot norma spodbuja pristop ničelne tolerance;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 269, 5.10.2002, str. 15.
[2] UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
[3] UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
[4] UL C 349, 17.10.2017, str. 56.