Dokument zasedanja
30.11.2017
OSNUTEK PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU IN KOMISIJI
v skladu s členom 198(12) Poslovnika
po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji
( 2016/3044(RSP) )
Werner Langen, Jeppe Kofod, Petr Ježek
v imenu Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo
Osnutek priporočila Evropskega parlamenta Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji
( 2016/3044(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 116 in 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta[1],
– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 8. junija 2016 o ustanovitvi Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo[2],
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2015[3] in z dne 6. julija 2016[4] o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji[5],
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. junija 2017 o oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi ( COM(2017)0340 ),
– ob upoštevanju pregleda in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi finančnoobveščevalnih enot EU ter ovir pri pridobivanju in izmenjavi informacij, ki ju je opravil forum finančnoobveščevalnih enot Evropske unije (forum finančnoobveščevalnih enot EU), z dne 15. decembra 2016,
– ob upoštevanju osnutka priporočila Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji;
– ob upoštevanju končnega poročila Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (A8-XXXX/2017);
– ob upoštevanju člena 198(12) Poslovnika,
1. Splošno
1. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so panamski dokumenti zamajali zaupanje državljanov v naš finančni in davčni sistem; opozarja, kako pomembno je, da se ponovno vzpostavi zaupanje javnosti in zagotovijo pravični in pregledni davčni sistemi ter davčna in socialna pravičnost; zato poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj ustrezno izvajajo in okrepijo svoje pravne instrumente, da bi namesto tajnosti zavladala preglednost, medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij, ter naj se učinkoviteje borijo proti pranju denarja, države članice pa naj poenostavijo svoje davčne sisteme, da bi zagotovili pravičnejše obdavčevanje ter vlagali v realno gospodarstvo;
2. poudarja, da je evropski model obdavčitve nujno treba preoblikovati in tako omejiti nepošteno konkurenco med državami članicami;
3. obžaluje številne primere nepravilnosti, ki jih je Preiskovalni odbor Parlamenta za preiskovanje domnevnih kršitev ter nepravilnosti pri uporabi prava Unije v zvezi s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo odkril pri izvajanju zakonodaje EU, in poudarja, da je zelo zaskrbljen zaradi kršitev direktive o preprečevanju pranja denarja (AMLD III)[6], povezanih s sodelovanjem med finančnoobveščevalnimi enotami Unije; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, zaveze, sodelovanje in naložbe v finančne in človeške vire za izboljšanje nadzora in izvrševanja, ne le z namenom učinkovitejšega preprečevanja in boja proti nezakonitim praksam, kot so pranje denarja, davčne goljufije in davčne utaje, temveč tudi za preprečevanje in odpravljanje izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja, ki so sicer zakonita praksa, vendar so v nasprotju z duhom zakonodaje; opozarja na načelo predvidljivosti kršitev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse kršitve tudi ustrezno kaznovane; vztraja, da morajo biti ta prizadevanja stroškovno učinkovita;
4. poziva države članice, naj ne izvajajo agresivnega davčnega načrtovanja na strani ponudbe prek oglaševanja in ponujanja davčnih stališč in ugodnosti ali ad hoc pravil;
5. obžaluje, da v veljavni zakonodaji o davčni utaji in pranju denarja na ravni EU in nacionalni ravni še vedno obstajajo številne vrzeli, ter meni, da je nujno treba dosledno izvajati obstoječo zakonodajo in jo še naprej krepiti; pozdravlja okrepljena prizadevanja in napredek, dosežen od objave panamskih dokumentov, pri predlaganju novih zakonodajnih predlogov za uvedbo vključujočih strategij, vendar obžaluje pomanjkanje politične volje nekaterih držav članic, da bi dosegle napredek na področju reform in izvrševanja, ki bi prinesel dejanske spremembe;
6. meni, da je obžalovanja vredno, da posamezne države članice vprašanja davčne politike na ravni Sveta pogosto blokirajo, da bi zaščitile davčne oaze; ponavlja opozorila odbora TAXE1, da bi možnost veta držav članic v davčnih zadevah oziroma zahteva glede soglasja v Svetu zavrla spodbude za premik z mrtve točke v smeri rešitve, ki bi temeljila na sodelovanju; znova poziva Komisijo, naj uporabi postopek iz člena 116 PDEU, s katerim je mogoče spremeniti zahtevo glede soglasja v Svetu, če Komisija ugotovi, da razlika med zakonskimi določbami, ureditvijo ali upravnimi ukrepi v državah članicah izkrivlja pogoje konkurence na notranjem trgu;
7. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaradi Pogodb in zakonodaje EU, kot sta direktiva o matičnih in odvisnih družbah[7] ter direktiva o obdavčevanju plačil obresti in licenčnin[8], prihaja do asimetričnosti, ki povzroča težave, saj se daje prednost prostemu pretoku kapitala in svobodi ustanavljanja pred pravično in učinkovito obdavčitvijo; ugotavlja, da so primer tega sodbe Sodišča Evropske unije, ki so državam članicam preprečile, da bi sprejele odločne zaščitne ukrepe (npr. pravila o nadzorovanih tujih družbah ali izstopna obdavčitev) proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, kar je bilo utemeljeno s temeljnimi svoboščinami notranjega trga[9]; ugotavlja, da tovrstno vključevanje vodi v strukturno neravnovesje, kar koristi vlagateljem in korporacijam, ki poslujejo čezmejno; v zvezi s tem poziva k širšemu pregledu zakonodaje EU ter izvajanju in razlaganju temeljnih svoboščin notranjega trga, da bi sistematično preprečevali primere dvojnega neobdavčenja in škodljive davčne konkurence, ki so nenamerna posledica omogočanja pretoka kapitala znotraj Unije;
8. ugotavlja, da izogibanje davkom, davčna utaja in pranje denarja ostajajo svetovni pojav, zato terjajo celovit, jasen in usklajen odziv, ki bo temeljil na vzajemni podpori in okrepljenem sodelovanju na ravni EU in na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo na področju svetovnega boja proti izogibanju davkom, davčnim utajam in pranju denarja;
9. poudarja, da je treba za popolno upoštevanje digitalizacije poslovnega okolja opredeliti koncept digitalnih poslovnih enot za zagotovitev, da bodo družbe, ki ustvarjajo prihodke v eni državi članici, nimajo pa fizičnega sedeža v tej državi članici, res obravnavane enako kot družbe, ki imajo tam fizično poslovno enoto; zato poziva Komisijo, naj v vse evropske ukrepe proti izogibanju davkom in druge davčne ukrepe vključi tudi digitalna podjetja;
10. poziva Komisijo in države članice, naj delujejo proaktivno in naj ta vprašanja obravnavajo kot prednostno nalogo, še preden pride do medijskih razkritij; opozarja, da preglednost ne more biti zgolj sektorska;
11. poudarja, da je treba paziti, da brexit ne bo spodbudil davčne konkurence med preostalimi 27 državami članicami pri privabljanju nekaterih sektorjev in storitev iz Združenega kraljestva, pa tudi, da Združeno kraljestvo in njegova čezmorska in povezana ozemlja ne bodo popustila v prizadevanjih proti davčnim utajam; opozarja Komisijo, da bi bilo treba to razsežnost ustrezno upoštevati v drugi fazi brexita pri pogajanjih o partnerskem ali trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom;
12. obžaluje odločitev Komisije, da ne bo več izpolnjevala svoje zaveze glede tega, da bo vsaki dve leti objavila poročilo o boju proti korupciji za vse države članice; ugotavlja, da bo Komisija boj proti korupciji v prihodnje spremljala v okviru evropskega semestra; meni, da bi lahko druge gospodarske in finančne teme v tem procesu zasenčile boj proti korupciji; poziva Komisijo, naj bo za zgled in začne poročilo ponovno objavljati ter se zaveže k veliko bolj verodostojni in izčrpni strategiji za boj proti korupciji;
13. poziva države članice, naj nerezidentom prepovedo, da bi odprli finančni račun in da bi bili lastniki slamnatih podjetij v davčnih oazah, poleg tega pa naj v primeru nespoštovanja naložijo finančne kazni ter, če gre za gospodarske družbe, te izključijo iz javnih naročil EU in držav članic;
2. Davčna utaja in izogibanje davkom
2.1 Off-shore strukture
14. poudarja, da je nujno potrebna skupna mednarodna opredelitev off-shore finančnega centra, davčne oaze, oaze tajnosti, nekooperativne davčne jurisdikcije in države z visokim tveganjem glede pranja denarja in financiranja terorizma; poziva, naj bodo te opredelitve mednarodno dogovorjene brez poseganja v takojšnjo objavo skupnega evropskega črnega seznama; poudarja, da je pri teh opredelitvah treba določiti jasna in objektivna merila;
15. priporoča, da bi moral vsak subjekt, ki vzpostavi off-shore strukturo, pristojnim organom zagotoviti legitimne razloge za tako odločitev, zato da se off-shore računi ne bodo uporabljali za pranje denarja ali davčno utajo;
16. meni, da je za tesnejše mednarodno sodelovanje bistvenega pomena tudi, da se ohrani pravna objektivnost teh opredelitev in njihovega izvrševanja, saj bi nekatere jurisdikcije utegnile pristopiti k mednarodno dogovorjenim standardom, a jih v praksi ne bi uporabljale; poudarja, da te opredelitve ne bi smele biti politično pristranske in bi morale te jurisdikcije spodbujati, naj sprejmejo ukrepe, ki bi pripeljali do njihovega črtanja s seznama;
17. opozarja, da je formalna zavezanost mednarodno dogovorjenim standardom prvi korak, samo z njihovim pravilnim izvajanjem ter dejanskim in pristnim prizadevanjem pa se bodo zmanjšali dejavniki tveganja in bo boj proti pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam tudi učinkovit;
18. opozarja, da se proste cone in prostocarinska območja ne smejo zlorabljati, tako da bi imela enake učinke kot davčna oaza ali za izogibanje mednarodnim pravilom glede preglednosti z namenom pranja denarja; poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje prostocarinskih območij v Evropski uniji;
19. poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, s katerim bo zagotovila, da bodo za off-shore strukture z dejanskimi lastniki v državah članicah veljale podobne zahteve glede revizij in poročanja o poslovanju kot v evropski jurisdikciji, v kateri je dejanski lastnik;
20. meni, da bi morala EU prepovedati trgovinske odnose s pravnimi strukturami s sedežem v davčnih oazah, kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je končni lastnik;
21. poziva Komisijo, naj vsako leto objavi javno poročilo o uporabi sredstev EU ter prenosu denarja Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj v off-shore strukture, ki bo vključevalo število in vrsto zaustavljenih projektov, pojasnila o razlogih za njihovo zaustavitev in nadaljnje ukrepe za preprečitev, da bi sredstva EU neposredno ali posredno prispevala k izogibanju davkom in davčnim goljufijam;
2.1.1. Skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij
22. pozdravlja vodilno vlogo Komisije pri oblikovanju meril za skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij; obžaluje, da ta postopek traja predolgo; poziva Svet, naj ne zmanjšuje ambicioznosti meril tega seznama, temveč jo še poveča; vztraja, naj se upoštevajo vsa merila, ki jih je predlagala Komisija, med drugim tudi neobstoj davka od dohodkov pravnih oseb ali skoraj ničelno stopnjo tega davka, ter poudarja, da so ta merila pomembna, če naj bo seznam učinkovit in nepristranski; meni, da bi bilo treba merila o preglednosti uporabljati v celoti in da bi morali v zvezi z merili ustrezno upoštevati tudi izvajanje in izvrševanje; poziva Svet, naj vzpostavi neomajne, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper države s seznama, in poudarja, da bi moralo biti ocenjevanje posameznih držav pregledno, če naj bo seznam učinkovit in verodostojen; poziva Svet in Komisijo, naj za posodobitev seznama v prihodnosti vzpostavita pregleden in objektiven mehanizem pregleda, v katerega bo vključen tudi Parlament; želi spomniti, da je namen seznama spreminjanje ravnanja jurisdikcij v zvezi s pranjem denarja in davčnimi goljufijami;
23. meni, da bi morala Komisija ob začetku veljavnosti evropskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij predlagati spremljevalno zakonodajo, s katero bi opredelili usklajene obveznosti za davčne organe v vseh državah članicah, v skladu s katerimi bi morali ti organi vsako leto razkriti podatke o skupni vrednosti in namembnosti denarnih nakazil iz posameznih držav članic v jurisdikcije na seznamu;
24. poziva k usklajenemu ukrepanju držav članic proti nizki obdavčitvi ali neobdavčitvi izhodnih plačil za učinkovito in sistematično preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; ponavlja stališče, da je potrebnih več zavezujočih ukrepov, kot so predvideni v svežnju proti izogibanju davkom; zato poziva, naj države članice uvedejo usklajen davčni odtegljaj za vsa plačila obresti, dividend, licenčnin in nadomestil v tretjih državah z nizko davčno stopnjo, in sicer ne glede na to, ali so te države na evropskem seznamu nekooperativnih davčnih jurisdikcij ali ne; poudarja, da je prednost splošnega sistema davčnega odtegljaja na podlagi metode odbitkov v tem, da preprečuje dvojno neobdavčevanje ter erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička, ne da bi prišlo do dvojne obdavčitve in brez selektivnega pristopa črnega seznama, ki bi povzročal velike diplomatske težave; poziva države članice, naj se dogovorijo o strogih, celovitih in izvršljivih pravilih za nadzorovane tuje družbe in odpravijo pravila, ki so omejena na ohlapno opredeljene in umetne dogovore, za katere nosijo dokazno breme davčni organi;
25. obžaluje, da so se v panamskih dokumentih pojavili tudi številni državljani, pravne osebe in politično izpostavljene osebe EU; spodbuja države članice, naj pojasnijo, ali so te navedbe ustrezno preiskale in, če so, ali je šlo za kršenje nacionalnega prava; poudarja, da veliko državljanov, subjektov in politično izpostavljenih oseb, ko so bile povabljene k sodelovanju s preiskovalnim odborom Parlamenta za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, žal ni želelo zagotoviti informacij, ki bi bile uporabne za cilje odbora;
26. poziva Svet, naj do konca leta 2017 pripravi podoben seznam držav članic EU, v katerih obstajajo nekooperativne davčne jurisdikcije, četudi gre zgolj za regije ali druge upravne strukture teh držav članic;
2.1.2. Evropski seznam tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja
27. obžaluje, da Komisija še vedno ni opravila neodvisne ocene, da bi opredelila tretje države z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti, kot je predvideno v direktivi o preprečevanju pranja denarja, temveč se je oprla le na seznam, ki ga je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), katerega članica je tudi Komisija; obžaluje, da Komisija ni podala zadovoljivega odgovora na zahteve Parlamenta v zvezi s tem;
28. poziva Komisijo, naj pospeši delo v zvezi s svojim seznamom in Parlamentu poroča o izvajanju časovnega načrta zanj ter zlasti o svojih prizadevanjih za povečanje virov, ki jih potrebuje delovna skupina za preprečevanje finančnega kriminala;
29. meni, da je bistvenega pomena, da so cilji EU glede tega vprašanja ambicioznejši od ciljev skupine FATF; v zvezi s tem poudarja, da je treba več vlagati v človeške in finančne vire ali da je treba optimizirati njihovo dodelitev znotraj Komisije, da bi okrepili postopek pregleda;
30. meni, da je namen tega seznama spodbujanje k spremembam v ravnanju teh jurisdikcij glede pranja denarja in financiranja terorizma ter odvračanje drugih držav od tega, da bi izvajale podobne politike, ki bi utegnile biti škodljive;
31. poziva Komisijo, naj kot institucija prevzame osrednjo vlogo pri seznamu tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja in pri pregledu evropskega seznama davčnih oaz ter poskrbi za skladnost in komplementarnost;
2.2 Druga davčna zakonodaja
32. pozdravlja novo zakonodajo, ki je bila v zadnjih dveh letih sprejeta v odziv na afero LuxLeaks; pozdravlja predanost EU projektu OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poziva države članice, naj zakonodajo EU hitro prenesejo v nacionalne pravne sisteme in zagotovijo njeno izvrševanje;
33. poziva k ambicioznemu javnemu poročanju po posameznih državah, s čimer bi povečali davčno preglednost in javni nadzor multinacionalnih podjetij, saj bi širša javnost pridobila dostop do informacij o ustvarjenem dobičku, prejetih subvencijah in davkih, ki jih ta podjetja plačujejo v jurisdikcijah, kjer opravljajo svojo dejavnost; poziva Svet, naj doseže soglasje o začetku pogajanj z drugimi institucijami EU, da bi sprejeli javno poročanje po državah, kar je eden od ključnih ukrepov, da bi vsem državljanom zagotovili večjo preglednost v zvezi z davčnimi informacijami o podjetjih;
34. poudarja, da bo javno poročanje po posameznih državah vlagateljem in delničarjem omogočilo, da bodo pri intervencijah na skupščini delničarjev in sprejemanju naložbenih odločitev upoštevali davčno strategijo podjetij;
35. poziva države članice, naj dosežejo politični dogovor glede uporabe minimalne dejanske davčne stopnje v Evropi, vsaj v revidirani direktivi o obrestih in licenčninah;
36. opozarja, da bi morale informacije o davkih postati bistven sestavni del finančnega poročanja podjetij;
37. poziva Svet, naj doseže hiter in ambiciozen dogovor o obeh korakih skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB); spominja, da bi tako poleg zmanjšanja stroškov za podjetja in davčne uprave držav članic rešili vprašanje transfernih cen in na enotnem trgu zagotovili bolj pošteno konkurenco; poudarja, da je harmonizacija davčne osnove najboljši način, s katerim bi zakonito odpravili davčno optimizacijo in agresivno davčno načrtovanje; želi spomniti, da je potrebna nova, zavezujoča opredelitev stalne poslovne enote, saj bi z njo zagotovili, da se bo davek pobiral tam, kjer poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost; poudarja, da je to treba doseči z minimalnimi zavezujočimi merili, s katerimi bi ugotovili, ali je gospodarska dejavnost dovolj obsežna, da bi jo obdavčili v državi članici in tako preprečili problematiko podjetij poštnih nabiralnikov, zlasti zaradi izzivov, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo;
38. spodbuja Komisijo in države članice, naj se lotijo veliko ambicioznejših reform na področju obdavčevanja, da bi odpravili davčno konkurenco med državami članicami; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo priporočila neodvisne komisije za reformo mednarodnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb in se dogovorijo o minimalni dejanski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb ter zadržano dodeljujejo davčne ugodnosti, in to samo za stroške na lokalni ravni v podporo novim produktivnim naložbam; poleg tega priporoča, naj vse države članice odpravijo posebno davčno obravnavo za tuje in/ali velike družbe in posameznike ter objavijo že veljavne sporazume;
39. poudarja, da če želimo zaustaviti preusmerjanje dobička, se mora enotno obdavčevanje uporabljati po vsem svetu, in da pri uvedbi CCCTB na ravni EU obstaja tveganje, da bo odtekanje sredstev iz držav članic EU drugam postalo stalnica, prav tako kot dejstvo, da nekatere države članice izkoriščajo preostali svet; ugotavlja, da bi enostransko ukrepanje EU lahko odpravilo spodbude za preusmerjanje dobička znotraj EU in prispevalo k njegovem preusmerjanju v države zunaj nje;
40. želi ponovno spomniti na svoja priporočila, naj se avtomatična izmenjava informacij v zvezi z davčnimi stališči razširi na vsa davčna stališča, Komisija pa naj dobi dostop do vseh ustreznih informacij, da bi se zagotovilo spoštovanje evropskih pravil o konkurenci[10];
41. poziva Komisijo, naj čim prej predloži zakonodajni predlog za pregled direktive o upravnem sodelovanju[11], da bi še izboljšali davčno sodelovanje med državami članicami, tako da bi uvedli obveznost odgovarjanja na skupinske poizvedbe v davčnih zadevah in bi lahko posamezna evropska država zagotovila vse informacije, ki jih druge države potrebujejo za pregon oseb, ki izvajajo čezmejno davčno utajo; želi spomniti na svoj predlog spremembe direktive o upravnem sodelovanju za izboljšanje usklajevanja držav članic pri davčnih revizijah[12];
42. meni, da morajo davčne reforme državljanom vedno omogočiti nadzor, civilni družbi pa dostop do informacij in usposabljanja, da se bo lahko dejavno vključila v oblikovanje politik, kar trenutno ni praksa;
43. poleg tega poudarja, da je treba davčno zakonodajo na nacionalni ravni ali ravni EU poenostaviti in oblikovati tako, da bo razumljiva za vsakega državljana in ne bo preveč zapletena, kar bi kvečjemu koristilo tej panogi, da bi se lažje izogibala davkom;
44. poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2014 o javnem naročanju[13], kjer bodo zajeti ukrepi, ki bi javnim organom preprečili sodelovanje s podjetji, ki uporabljajo davčno oaze;
45. meni, da je treba pri nadaljnjem obravnavanju predlogov o CCTB in CCCTB nujno zagotoviti, da bo računovodska osnova za izračun davčne osnove znotraj skupine usklajena, saj bo sicer sedanje davčne malverzacije zgolj nadomestilo arbitrarno računovodstvo;
46. poziva Komisijo, naj začne celovito oceno 19-letnega dela skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij, ki naj se osredotoča na rezultate, dosežene v zvezi s preprečevanjem škodljivih čezmejnih ureditev glede davka od dohodkov pravnih oseb v obliki javnega poročila; poziva k temu, naj se na podlagi ugotovitev opravi reforma Skupine za kodeks ravnanja, ki bo omogočila večjo preglednost in učinkovitost njenega dela, saj mora skupina imeti osrednjo vlogo v prizadevanjih EU za izboljšave na tem področju; poziva Parlament, naj pridobi večja pooblastila za nadzor in odgovornost v zvezi s skupino;
47. poziva Komisijo, naj pripravi seznam škodljivih davčnih praks, pri katerih se skupina za kodeks ravnanja doslej še ni uspela dogovoriti za ukrepanje, in naj ga objavi; poziva Komisijo, naj do leta 2020 oceni učinek pristopa „nexus“ v zvezi z ureditvami za obdavčitev intelektualne lastnine in po možnosti oceni učinek teh ureditev na inovacije in izgubo pri pobiranju davkov;
48. obžaluje, da se v panamskih dokumentih pojavljajo številne države članice EU; poziva Komisijo, naj sodeluje z davčnimi organi in začne obširno oceno potencialno škodljivih davčnih ukrepov v državah članicah, ki izkrivljajo konkurenco, sprejetih protiukrepov in učinkov prelivanja teh ukrepov na druge jurisdikcije; poziva k vzpostavitvi učinkovitega nadzornega mehanizma, s katerim bi spremljali države članice v zvezi z morebitnimi novimi škodljivimi davčnimi ukrepi, ki bi jih lahko uvedle;
49. poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, s katerim bi obravnavala vprašanje čezmejnih preoblikovanj in prenosov sedeža ter zagotovila jasna pravila o prenosu sedeža podjetja v EU, vključno s pravili za preprečevanje podjetij poštnih nabiralnikov;
50. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vse pogosteje uporabljenim škodljivim davčnim praksam, na primer zlorabi posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine, izvedenih instrumentov, poslov zamenjave itd., katerih namen je izogibanje davkom;
51. poziva Komisijo, naj prepove možnost ustanavljanja slamnatih podjetij, tako imenovanih podjetij poštnih nabiralnikov, saj imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju korporativnih struktur, ki se uporabljajo za davčno utajo in izbiranje najugodnejšega sodišča; zato poziva Komisijo, naj umakne predlog direktive o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (Societas unius personae), ki tovrstnim podjetjem omogoča registracijo prek spleta brez preverjanja identitete ustanovitelja družbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo iz morebitnega primerljivega predloga o spletni registraciji podjetij izključena vsakršna možnost ustanavljanja podjetij poštnih nabiralnikov; želi spomniti Komisijo, naj predstavi predlog za 14. direktivo o pravu gospodarskih družb, v kateri bo določila jasna pravila za čezmejni prenos sedeža podjetja, da bi preprečili zlorabo ali ustanavljanje podjetij poštnih nabiralnikov s čezmejnimi preoblikovanji, združitvami ali ločitvami; v zvezi s tem med drugim poziva k obveznosti, da mora vsak pravni subjekt letno plačevati ustrezno pristojbino in vložiti poročilo z informacijami o svojih dejavnostih in upravičencih;
52. pozdravlja ugotovitve Komisije glede državne pomoči iz avgusta 2016, da je Irska podjetju Apple nezakonito odobrila 13 milijard EUR nezakonite davčne olajšave; dvomi v odločitev irske vlade, da se pritoži zoper omenjeno odločitev, samo da ji ne bi bilo treba pobrati neplačanega zneska;
53. poziva Komisijo, naj umakne svoj predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. aprila 2014 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom ( COM(2014)0212 );
54. poziva države članice, naj poiščejo in odpravijo vse oblike davčne amnestije, ki bi lahko vodile v pranje denarja in davčno utajo ali ki bi lahko nacionalnim organom preprečile uporabo predloženih podatkov za preiskovanje finančnega kriminala;
55. poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo od davkoplačevalca zahtevala, da dokaže plačilo davkov, sicer bi finančna sredstva štela za umazani denar in bodo zasežena;
56. je zaskrbljen, ker namerava vlada ZDA spodbujati davčne olajšave za velike korporacije in finančno deregulacijo; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja načrt davčne reforme v ZDA (t. i. Blueprint), in morebitno izvajanje davčne amnestije v tej državi, s katero se omogoča vračanje dobička velikih tehnoloških podjetij nazaj v ZDA pri zelo nizki davčni stopnji;
57. poziva države članice, naj okrepijo svoje davčne uprave z ustreznim osebjem, da bi zagotovili učinkovito pobiranje davčnih prihodkov in obravnavanje škodljivih davčnih praks, saj zmanjšanje števila osebja poleg pomanjkanja ustreznega usposabljanja, tehničnih orodij in preiskovalnih pristojnosti resno ovirajo davčne uprave v nekaterih državah članicah;
58. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se lahko ena najbolj škodljivih in zloglasnih shem izogibanja davkom v EU, tako imenovani „dvojni irski sendvič“, še naprej uporablja celo po opustitvi te strukture leta 2020 na podlagi določb v številnih pogodbah o dvojnem obdavčevanju med Irsko in drugimi državami, tudi davčnimi oazami; poziva irsko vlado, naj pregleda svojo mrežo pogodb o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, da bi ukinila te določbe;
59. obžaluje, da ni zanesljivih in nepristranskih statističnih podatkov o obsegu izogibanja davkom in davčne utaje; poudarja, da je pomembno razviti ustrezne in pregledne metode za izmerjenje obsega teh pojavov ter njihovega učinka na javne finance, gospodarske dejavnosti in javne naložbe držav;
60. poziva Komisijo, naj izda smernice in v njih jasno opredeli razliko med nezakonitimi in zakonitimi praksami na področju davčne utaje in izogibanja davkom, tudi takimi, ki so v nasprotju z duhom zakona, da bi vsem stranem zagotovila pravno varnost; poziva države članice in tretje države, naj zagotovijo, da za globe in denarne sankcije, ki se naložijo utajevalcem davkov in posrednikom, ne bo mogoče uveljavljati davčne olajšave;
61. poudarja, da je treba izvajanje odgovorne davčne strategije šteti za steber družbene odgovornosti podjetij in da so davčna utaja, izogibanje davkom in agresivno davčno načrtovanje neskladni z družbeno odgovornostjo podjetij; znova poziva Komisijo, naj ta element vključi v posodobljeno strategijo EU za družbeno odgovornost podjetij;
62. poziva podjetja, naj izpolnjevanje vseh davčnih obveznosti brez kakršnega koli izogibanja davkom postane sestavni del njihove družbene odgovornosti podjetij;
63. ponavlja poziv odbora TAXE 2 k ustanovitvi novega centra Unije za doslednost in usklajenost davčne politike v okviru Komisije, ki bi ocenjeval in spremljal davčne politike držav članic na ravni Unije in zagotavljal, da države članice ne bi sprejemale novih škodljivih davčnih ukrepov; predlaga, da bi moral ta center spremljati, ali države članice upoštevajo skupni evropski seznam nekooperativnih jurisdikcij, pa tudi zagotavljati in spodbujati sodelovanje med nacionalnimi davčnimi upravami (npr. v zvezi z usposabljanjem in izmenjavo primerov najboljše prakse);
64. ponavlja priporočila Parlamenta[14], naj se sestavi nabor protiukrepov, ki bi jih morale Unija in države članice kot delničarke in financerke javnih organov, bank in programov financiranja uporabiti za podjetja, ki uporabljajo davčne oaze za agresivno davčno načrtovanje in ne spoštujejo standardov Unije glede dobrega davčnega upravljanja;
65. znova poziva Komisijo, naj spremeni evropsko zakonodajo, med drugim določbe, ki zadevajo statut Evropske investicijske banke (EIB), uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (uredba EFSI), štiri uredbe o skupni kmetijski politiki (SKP) in pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo), da bi prepovedala financiranje s sredstvi EU za tiste končne upravičence ali finančne posrednike, ki so dokazano vpleteni v utajo davkov ali agresivno davčno načrtovanje;
66. poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavita obvezen standardiziran javni evropski poslovni register, da bi pridobila ažurne in verodostojne informacije o podjetjih ter dosegla preglednost s čezmejnim dostopom do primerljivih in zanesljivih informacij o podjetjih v EU;
67. poziva Komisijo, naj se vzdrži sklepanja trgovinskih sporazumov z jurisdikcijami, ki veljajo za davčne oaze;
2.3. Izmenjava informacij
68. meni, da je obžalovanja vredno, da izvajanje določb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki so bile v veljavi v času iz panamskih dokumentov, ni bilo učinkovito ter da je bilo izmenjanih le malo informacij in stališč; opozarja, da je avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi ključnega pomena, da bi si države članice lahko medsebojno pomagale pri pobiranju prihodkov od davkov in da bi se ustvarili enaki konkurenčni pogoji; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, s katerimi bi še izboljšali davčno sodelovanje med državami članicami EU, tako da bi uvedli obveznost odgovarjanja na skupinske poizvedbe v davčnih zadevah, zato da bo lahko posamezna evropska država drugi državi zagotovila vse informacije, potrebne za pregon oseb, ki so udeležene v čezmejni davčni utaji;
69. je zelo zaskrbljen, ker se število davčnih stališč, ki jih države članice podelijo multinacionalnim podjetjem, v zadnjih letih povečuje, in to kljub družbenemu razburkanju zaradi škandala LuxLeaks;
70. vztraja, da bi Komisija morala imeti dostop do vseh informacij, izmenjanih v okviru direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, in sicer v skladu s pravili glede varstva podatkov, da bi lahko ustrezno spremljala in izvrševala njeno izvajanje; poudarja, da bi bilo treba te informacije hraniti v centralnem registru, ki bi ga vodila Komisija, saj ima izključno pristojnost na področju konkurence;
71. poziva k učinkovitejši izmenjavi, obdelavi in uporabi informacij na svetovni ravni in k učinkovitemu in doslednemu izvajanju določb o skupnih standardih poročanja, pri čemer bi od politike razkrivanja in izpostavljanja v okviru medsebojnih strokovnih pregledov prešli na režim sankcij; opozarja, da je potrebna vzajemnost pri izmenjavi informacij med Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in sodelujočimi državami podpisnicami; poziva države članice, naj podprejo države v razvoju pri izvajanju teh standardov; poudarja, da ni potrebna zgolj zavezanost držav skupnim standardom poročanja, marveč je treba sistem tudi izvajati in poskrbeti za visoko kakovost posredovanih podatkov; izpostavlja, da ima obstoječi skupni standard poročanja pomanjkljivosti in pozdravlja prizadevanje OECD za njegovo izboljšanje, tako da bi postal učinkovitejši; poziva Komisijo, naj pomaga odpraviti ugotovljene vrzeli;
72. poziva, naj se okrepijo javni poslovni registri, javni registri dejanskega lastništva in javno poročanje po posameznih državah, da se odpravijo omejitve, do katerih je prišlo zaradi izmenjave informacij v okviru večstranske konvencije OECD o izvajanju ukrepov, povezanih z davčnimi sporazumi, za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička iz junija 2017, kajti konvencija državam omogoča izbiro partnerjev, torej v praksi dopušča dvostranskost;
73. poudarja, da obvezna avtomatična izmenjava informacij, povezana s potencialnim dogovorom o agresivnem davčnem načrtovanju s čezmejno razsežnostjo (DAC6), ne sme biti dostopna zgolj davčnim organom, marveč tudi splošni javnosti;
74. poziva EU, naj na ustrezen način vzpostavi učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij v davčne namene med registri držav članic o dejanskem lastništvu, zemljiškimi knjigami in poslovnimi registri, s čimer bi se javne informacije centralizirale, in k vzpostavitvi registra EU, ki bi omogočal boljše usklajevanje na ravni EU in mednarodni ravni;
75. poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost pri izmenjavi informacij med EU in tretjimi državami, ki niso podpisale mednarodno dogovorjenih standardov; poudarja, da je treba uvesti učinkovite sankcije zoper finančne institucije, ki imajo evropske stranke in ki ne spoštujejo standardov glede avtomatične izmenjave informacij; meni, da bi moral biti v predlog vključen mehanizem za reševanje sporov, ki bi pomagal pri morebitnih sporih med EU in tretjimi državami; želi spomniti na svoje priporočilo, naj se uvede davčni odtegljaj ali ukrep s podobnim učinkom, da iz EU ne bi odtekali neobdavčeni dobički;
76. meni, da morajo biti subjekti, ki so dolžni predložiti informacije davčnim organom, enaki kot v direktivi o preprečevanju pranja denarja, zlasti: (1) kreditne institucije; (2) finančne institucije, (3) naslednje fizične ali pravne osebe pri izvajanju svojih poklicnih dejavnosti: (a) revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci, (b) notarji in drugi neodvisni pravni strokovnjaki, kadar v imenu in za račun svoje stranke sodelujejo pri kakršni koli finančni ali nepremičninski transakciji ali pomagajo pri načrtovanju ali opravljanju transakcij za svojo stranko, ki se nanašajo na: (i) nakup in prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov; (i) upravljanje denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja stranke; (iii) odpiranje ali upravljanje bančnih ali varčevalnih računov ali računov vrednostnih papirjev; (iv) organizacijo prispevkov, potrebnih za oblikovanje, delovanje ali upravljanje podjetij; (v) ustanavljanje, delovanje ali upravljanje skrbniških skladov, podjetij, fundacij ali podobnih struktur; (c) izvajalci storitev za družbe in sklade, ki niso zajeti v točki (a) ali (b), (d) nepremičninski agenti, (e) druge osebe, ki trgujejo z blagom, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 10.000 EUR ali več, bodisi da gre za posamično transakcijo ali za več medsebojno povezanih transakcij, (f) ponudniki storitev iger na srečo;
3. Pranje denarja
3.1. Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja
77. poudarja, da bi morale države članice učinkovito in dosledno izvajati vse določbe direktive o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno izvrševanje zakonodaje; poziva jo, naj poveča in zagotovi ustrezna sredstva za obstoječe sisteme za spremljanje; poziva Komisijo, naj svoji delovni skupini za preprečevanje finančnega kriminala nameni več sredstev;
78. poudarja, da bi bilo treba v pravnem okviru EU o preprečevanju pranja denarja popolnoma prepovedati tudi prinosniške delnice, saj imajo bistveno vlogo pri anonimnem sprejemanju, lastništvu in prenosu nezakonitega denarja in so zelo koristno orodje za vzpostavljanje mednarodnih sistemov za pranje denarja; ugotavlja, da omogočajo še bolj nepregleden sistem od tistih v razvpitih davčnih oazah, kot so med drugim Panama, Kajmanski otoki, Dominikanska republika ali Lihtenštajn;
79. poziva Komisijo, naj začne postopek ugotavljanja kršitve zoper države članice, ki ne spoštujejo prava Unije, kakor se je izkazalo v panamskih dokumentih in drugih aferah; poziva Komisijo, naj poroča, ali je treba nadomestiti direktivo o preprečevanju pranja denarja z uredbo, zato da bi vzpostavili eno samo pravno območje in odpravili vse pomanjkljivosti pri izvrševanju v državah članicah;
80. poziva Komisijo, naj še pred veljavno prepovedjo prinosniških delnic v EU uvede mehanizem sankcij proti državam članicam, ki z omejitvami ali brez omejitev dopuščajo prinosniške delnice;
81. poudarja, da so potrebni redno posodobljeni, javno dostopni, medsebojno povezani in standardizirani registri dejanskih lastnikov družb, fundacij, skrbniških skladov in podobnih pravnih ureditev, s katerimi bi preprečili anonimnost končnih dejanskih lastnikov; poziva, naj se pri opredelitvi dejanskega lastnika zniža sedanji prag za vrednost lastniškega deleža; meni, da morajo EU in države članice v mednarodnih forumih prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju standardov preglednosti za končne dejanske lastnike;
82. poudarja poziv predstavnikov francoskih finančnoobveščevalnih enot preiskovalnemu odboru Parlamenta za preiskovanje domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, saj je mnenja, da je treba v skladu s 26. priporočilom FATF o finančnem nadzoru na ravni EU izrecno predvideti, da lahko nadzor, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ, seže vse do matičnega subjekta skupine;
83. poziva Komisijo, naj nadzoruje vzpostavljanje javno dostopnih zemljiških knjig;
84. poziva, da bi bila pri ugotavljanju dejanskega lastništva zajeta vsaka fizična oseba oziroma vse fizične osebe, ki končno posedujejo ali nadzirajo pravni subjekt prek posrednega ali neposrednega lastništva vsaj ene delnice ali enakovredne najmanjše enote udeležbe v tem subjektu, vključno z udeležbo v obliki prinosniških delnic ali na druge načine, z izjemo družbe, ki je uvrščena na organizirani trg in mora v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi, s katerimi se zagotavlja ustrezna preglednost informacij o lastništvu, spoštovati zahteve po razkritju;
85. poziva tudi k vzpostavitvi globalnega registra pravnih subjektov, ki bo vključeval podjetja, truste in fundacije, ter svetovnega centralnega registra bančnih računov, finančnih instrumentov, nepremičnih, pogodb o življenjskem zavarovanju in drugih ključnih sredstev, ki se zlorabljajo za pranje denarja in izogibanje davkom, ki bi bila dostopna finančnoobveščevalnim enotam in nacionalnim organom kazenskega pregona; ker ni globalnih sporazumov, poziva države članice, naj začnejo harmonizacijo obveznih podatkov za nacionalne registre podjetij in naj javno objavijo vsaj bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, imena kvalificiranih delničarjev, članov nadzornega in upravnega odbora in splošnih vodstvenih delavcev;
86. ugotavlja, da se nezakoniti denar, ki izhaja iz izplačila teh transakcij, preoblikuje v zakonita sredstva, ki izhajajo iz zakonitih transakcij; zato opozarja, da je treba predpise na področju pranju denarja razširiti na nepremičninski trg, da bi preprečili nove nezakonite pojave;
87. poudarja, da je treba izboljšati izvrševanje skrbnega preverjanja strank, s čimer bi zagotovili ustrezno ocenjevanje tveganj, povezanih s profilom stranke; poudarja, da bi morali biti za skrbno preverjanje strank vedno odgovorni pooblaščeni subjekti, tudi ko se da v zunanje izvajanje; poziva, naj bo ta odgovornost jasno opredeljena in naj se v primeru zunanjega izvajanja predvidijo sankcije za malomarnost ali navzkrižje interesov; meni tudi, da bi bilo treba področje uporabe za pooblaščene subjekte med drugim razširiti tudi na nepremičninske posrednike, s čimer bi zagotovili, da bi določbe glede postopka skrbnega preverjanja strank veljale tako za regulirane kot za trenutno neregulirane subjekte; poziva k harmonizaciji skrbnega preverjanja strank na ravni EU in k ustreznemu oblikovanju teh postopkov, da bi zagotovili njihovo spoštovanje;
88. meni, da bi morale biti sankcije za pranje denarja, davčne goljufije in davčne utaje strožje in bolj odvračilne in da bi morale države članice uporabiti pristop, ki temelji na tveganju, ko usmerjajo sredstva v boju proti tem nezakonitim praksam; v zvezi s tem pozdravlja predlog direktive Parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi[15]; poziva države članice, naj preučijo, ali bi bilo treba v primerih zelo hude davčne goljufije prepovedati poravnavo v kazenskem postopku; ob tem pa ugotavlja, da bi morale EU in njene države članice obenem razviti spodbude za posamezne kategorije pooblaščenih subjektov, ki bi jih odvračale od teh dejavnosti, in poskrbeti, da bi te dejavnosti zanje postale nedonosne; poziva države članice, naj pregledajo zastaralne roke za pranje denarja in tako preprečijo, da bi zaradi neukrepanja pristojnih organov prišlo do zastaranja;
89. poziva Evropsko komisijo, naj prevzame mednarodno pobudo za splošno prepoved slamnatih podjetij, če ni zagotovljena popolna preglednost glede dejanskega lastnika, in za posameznega direktorja omeji število slamnatih podjetij na največ deset;
90. zahteva uvedbo učinkovitega mehanizma spremljanja na evropski ravni, ki bo zajemal tudi povezane jurisdikcije, saj medsebojni strokovni pregledi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in redno medsebojno ocenjevanje zaradi političnih in drugih vplivov zlahka postanejo neučinkoviti;
91. poudarja, da se je treba dogovoriti o skupnem tolmačenju in opredelitvi politično izpostavljene osebe na ravni EU;
92. poziva k harmonizirani opredelitvi davčnih kaznivih dejanj na ravni EU in k vzpostavitvi posebnega instrumenta kazenskega prava, ki bi ga sprejeli na podlagi člena 83(2) PDEU ali v skrajnem primeru na podlagi člena 116 PDEU, če države članice ne bi dosegle dogovora, s katerim bi odpravile izkrivljanje konkurence na notranjem trgu; poziva k harmonizirani opredelitvi predhodnih kaznivih dejanj pri pranju denarja na ravni EU in k omejitvi izjem, ki jih države članice lahko uporabijo, da zavrnejo sodelovanje in izmenjavo informacij; želi spomniti na svoje stališče pri reviziji četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja, da se pri davčnih kaznivih dejanjih ne zahteva kaznovanje z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom;
93. je zaskrbljen zaradi sprejetja programov za podeljevanje državljanstva osebam, ki niso rezidenti EU, t. i. zlati vizum, ali programov za vlagatelje iz tretjih držav v zameno za finančne naložbe, ne da bi bilo opravljeno (ustrezno) skrbno preverjanje stranke; poziva Komisijo, naj oceni, ali države članice spoštujejo direktivo o preprečevanju pranja denarja in drugo s tem povezano zakonodajo EU v primerih, ko se državljanstvo podeli v okviru tovrstnih programov;
94. poziva Komisijo in Svet, naj resno obravnavata ambiciozni pregled četrte direktive o preprečevanju pranja denarja, o katerem je Parlament glasoval 28. februarja 2017 in s katerim naj bi odpravili številne obstoječe vrzeli v zakonodaji in bistveno okrepili veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, tako da se na primer natančneje opredeli dejanski lastnik in prepove vodstvenim delavcem, pooblaščenim direktorjem in drugim pooblaščenim zastopnikom, da nastopajo kot dejanski lastniki, če ne izpolnjujejo pogojev, tako da javnosti omogočijo neomejen dostop do registrov dejanskih lastnikov podjetij in trustov in izvajajo učinkovitejši mehanizem sankcij za kršitve direktive o preprečevanju pranja denarja; zato poziva Komisijo in Svet, naj v potekajočih pogajanjih v okviru trialoga ne omilita tega odločnega predloga Parlamenta;
95. poziva k večji politični in regulativni osredotočenosti na novonastajajoča tveganja, povezana z novimi tehnologijami in finančnimi produkti, kot so izvedeni finančni instrumenti, zamenjave in virtualne valute[16];
96. poziva Komisijo, naj oceni možnost uporabe novih tehnologij za lažje ugotavljanje resnih primerov finančnega kriminala, kot je enolična digitalna identiteta, ter naj zagotovi spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti;
97. poziva Komisijo, naj nujno pripravi oceno o tem, kako elektronske igre, virtualne valute, kriptovalute ter tehnologije blokovnih verig in finančne tehnologije vplivajo na pranje denarja in davčni kriminal; poziva jo tudi, naj razmisli o sprejetju morebitnih ukrepov, vključno z zakonodajo, s katero bi vzpostavili regulativni okvir za te dejavnosti, da bi omejili orodja za pranje denarja;
98. poziva k zaplembi premoženja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi; v zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi, kar bi olajšalo čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji; poudarja, da bo pravni instrument, ki ga predlaga Komisija, omogočil boljše sodelovanje in lažje priznavanje takšnih odredb ob upoštevanju načela subsidiarnosti; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za uvedbo omejitev pri plačilu z gotovino, da bi spodbujala boj proti pranju denarja, davčni goljufiji in organiziranemu kriminalu;
99. poudarja, da je treba sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bi uskladili nacionalne strategije s strategijami evropskih agencij in organov, kot so Europol, Eurojust in OLAF; poziva, da bi bilo treba odpraviti ovire, ki onemogočajo izmenjavo informacij, da bi olajšali to sodelovanje;
100. pozdravlja, da se je portugalska vlada pred kratkim odločila prepovedati izdajo novih prinosniških delnic in pretvoriti že obstoječe v nominalne vrednostne papirje, in poziva Komisijo, naj za vso EU predlaga zakonodajo z enakim učinkom;
101. poziva pristojne organe k strožjemu nadzoru pri ocenjevanju primernosti in ustreznosti članov upravnega odbora in delničarjev kreditnih institucij v EU; meni, da bi bilo treba ustvariti pogoje, v katerih bi pristojni organi imeli možnost izvajati nenehen nadzor nad merili za ocenjevanje delničarjev in članov upravnega odbora, zaradi katerih je zdaj zelo težko preklicati odobritev, ko je enkrat izdana; meni tudi, da bi bilo treba podaljšati časovne načrte in povečati prožnost pri nasprotovanju prevzemom, zlasti kadar morajo pristojni organi opraviti lastne preiskave informacij, posredovanih v zvezi z dogodki v tretjih državah in politično izpostavljenimi osebami;
3.2. Finančnoobveščevalne enote
102. meni, da bi s harmonizacijo statusa in delovanja evropskih finančnoobveščevalnih enot okrepili izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v okviru platforme finančnoobveščevalnih enot začne izvajati projekt, s katerim bi ugotovila, do katerih virov informacij imajo te enote trenutno dostop; poziva Komisijo, naj izda smernice o tem, kako bolje zbližati funkcije in pooblastila evropskih finančnoobveščevalnih enot, pri tem pa naj opredeli najmanjše skupno področje in vsebino finančnih, upravnih in kazenskopravnih informacij, ki bi jih morale te enote pridobiti in si jih izmenjavati; meni, da bi morale te smernice vključevati tudi razlago za skupni dogovor o funkcijah finančnoobveščevalnih enot za strateško analizo;
103. meni, da bodo evropske finančnoobveščevalne enote učinkovitejše, če bodo imele neomejen in neposreden dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na njihove naloge, ki bi jih dobile od pooblaščenih subjektov in registrov; finančnoobveščevalne enote bi morale prav tako biti zmožne pridobiti te podatke na podlagi zahteve druge enote v Uniji ter izmenjati podatke z enoto, ki podatke zahteva;
104. predlaga, da države članice pri izvajanju direktive o preprečevanju pranja denarja odpravijo zahtevo, po kateri morajo finančnoobveščevalne enote, kadar želijo deliti informacije z drugo finančnoobveščevalno enoto v obveščevalne namene, pridobiti soglasje tretje osebe, saj bi z odpravo te zahteve spodbudili izmenjavo informacij med temi enotami; poziva Komisijo, naj v direktivi o preprečevanju pranja denarja poda smernice v zvezi s splošnimi določbami, zlasti v zvezi s potrebo po spontani in hitri izmenjavi informacij z drugimi finančnoobveščevalnimi enotami;
105. poudarja, da je potrebno učinkovitejše komuniciranje med ustreznimi pristojnimi organi na nacionalni ravni, pa tudi med finančnoobveščevalnimi enotami v različnih državah članicah; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem primerjalnih analiz kot orodje za standardizacijo informacij, ki se zbirajo in izmenjujejo, in za okrepitev sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami; poudarja, da bi moralo to vključevati okrepitev mreže FIU.net v okviru Europola, pa tudi samega Europola, zlasti za pridobivanje informacij in statističnih podatkov o toku informacij, dejavnostih in rezultatih analize finančnoobveščevalnih enot, pa tudi pristojnosti in virov Eurojusta za obravnavanje pranja denarja in davčne utaje; poleg tega poziva države članice, naj povečajo človeške, finančne in tehnične vire v finančnoobveščevalnih enotah, da bi okrepili preiskovalne in sodelovalne zmogljivosti, da se ustrezno obdela in uporabi povečano število poročil o sumljivih transakcijah;
106. ugotavlja, da bi bilo omejevanje namena uporabe informacij, ki si jih izmenjajo finančnoobveščevalne enote, treba pregledati ter poenotiti na ravni EU in na svetovni ravni, da bi se lahko informacije uporabile za obravnavanje davčnih kaznivih dejanj in za namene dokazovanja;
107. vztraja, da morajo biti imenovanja na vodstvene položaje v finančnoobveščevalnih enotah neodvisna in politično nepristranska ter da morajo temeljiti na poklicnih kvalifikacijah, postopek izbora pa mora biti pregleden in nadzorovan; poudarja, da je treba določiti skupna pravila o neodvisnosti institucij, odgovornih za uveljavljanje predpisov v zvezi z davčnimi goljufijami in pranjem denarja, ter da morajo biti organi kazenskega pregona pri ukrepanju na podlagi poročil finančnoobveščevalnih enot popolnoma neodvisni;
108. poziva Komisijo, naj preveri, ali se ta zaveza ustrezno spoštuje v vseh državah članicah;
109. ponovno poudarja svoje stališče glede četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v zvezi z ustanovitvijo evropske finančnoobveščevalne enote in potrebo po zagotovitvi učinkovitega in usklajenega sistema za izmenjavo informacij, pa tudi centraliziranih zbirk podatkov; poudarja, da je treba podpirati finančnoobveščevalne enote v državah članicah, zlasti v čezmejnih primerih;
110. vztraja pri dejstvu, da pristojni organi ne bi smeli čakati, da postanejo preobremenjeni zaradi vse večje uporabe digitalnih tehnologij pri davčnih svetovalcih in davkoplačevalcih; meni, da bi morali pristojni organi v skladu s tem razvijati svoja orodja in preiskovalne zmogljivosti; meni, da bi lahko pristojnim organom ponudil nove priložnosti v zvezi s ponavljajočim se vprašanjem dodelitve virov ali izboljšanjem sodelovanja med njimi;
4. Posredniki
111. obžaluje, da posredniki v EU še niso enotno regulirani; poziva Svet, naj čim prej preuči in sprejme predlog Komisije o obvezni samodejni izmenjavi informacij na področju obdavčitve, predvsem v primeru čezmejnih ureditev, o katerih je treba poročati, s čimer bi okrepili obveznosti posrednikov glede poročanja; spodbuja države članice, naj razmislijo o morebitnih prednostih razširitve področje uporabe direktive tudi na izključno domače primere;
112. poudarja, da mora ta predlog zapolniti vrzeli, ki bi utegnile dopuščati agresivno davčno načrtovanje, in sicer z oblikovanjem novih pravil za posrednike, ki so vpleteni v takšne prakse;
113. ugotavlja, da je dejavnost upravljanja premoženja še vedno v veliki meri neregulirana in da bi bilo treba določiti zavezujoča mednarodna pravila in standarde, s katerimi bi zagotovili enakopravne pogoje ter to področje bolje regulirali in opredelili; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v vseh ustreznih mednarodnih forumih prevzame pobudo za oblikovanje takšnih standardov in pravil;
114. poziva, naj se v okviru samoorganizacije in samoregulacije izvaja ustrezen nadzor; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bili potrebni ciljno usmerjeni ukrepi na ravni EU, vključno z možnostjo priprave zakonodaje, da se zagotovi ustrezen nadzor nad samoregulacijo pooblaščenih subjektov, tj. prek ločenega in neodvisnega nacionalnega regulatorja/nadzornega organa;
115. poziva Komisijo, naj v letu 2018 pripravi zakonodajni predlog, s katerim bi v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja prepovedala samoregulacijo pooblaščenih subjektov;
116. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in nadzorniki izda smernice za standardizacijo oblik poročanja za pooblaščene subjekte, da bodo finančnoobveščevalne enote informacije lahko hitreje obdelale in si jih izmenjale;
117. poziva k ureditvi, ki bi davčne posrednike spodbujala, da se ne bi posluževali izogibanja davkom in davčne utaje ter ščitenja dejanskih lastnikov;
118. poudarja, da če ima posrednik sedež zunaj EU, mora zadevni davčni zavezanec davčnim organom svoje države neposredno posredovati potencialno agresivne davčne načrte, še preden se začnejo izvajati, da se lahko ti organi odzovejo na davčna tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe;
119. meni, da bi strožja pravila v zvezi z vlogo posrednikov koristila celotnemu sektorju, saj pošteni posredniki ne bodo več v slabšem položaju zaradi nelojalne konkurence, posledično pa lažje ločiti pleve od zrnja;
120. poziva, naj se tako na ravni EU kot na ravni držav članic uvedejo učinkovitejše, bolj odvračilne in sorazmerne sankcije zoper banke in posrednike, ki so zavestno, namerno in sistematično vključeni v nezakonite davčne sheme ali v pranje denarja; poudarja, da bi morale biti te sankcije naložene neposredno podjetjem, pa tudi vodstvenim delavcem in članom upravnega odbora, odgovornim za te sheme; poudarja, da so znatne kazni bistvenega pomena, in meni, da bi lahko z javnim izpostavljanjem v potrjenih primerih take posrednike odvračali od izogibanja svojim obveznostim in spodbujali skladnost;
121. poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo sektorji, v katerih zaradi nepreglednih shem dejanskega lastništva vlada največje tveganje (kot je ugotovila Komisija v oceni tveganj za pranje denarja), učinkovito spremljali in nadzorovali; poziva države članice, naj zagotovijo smernice o dejavnikih tveganja, povezanih s transakcijami, ki vključujejo davčne svetovalce, revizorje, zunanje računovodje, notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake;
122. poziva k vzpostavitvi okvira EU za obvezne kodekse ravnanja za posrednike, ki bi vključeval vsaj splošno prepoved uporabe pogodb, s katerimi je stranka obvezana k molčečnosti glede davčne sheme, oziroma zaračunavanja premije; poziva, naj ti kodeksi ravnanja vključujejo obveznost, da morajo posredniki delovati v javnem interesu in da ne smejo ravnati v nasprotju s črko in duhom davčne zakonodaje;
123. poziva k boljšemu izvajanju pravil, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, ter k temu, da bi imela še bolj odvračilen učinek, če bi povečali njihovo prepoznavnost v javnosti, zlasti z boljšimi javnimi statistikami o izvršilnih ukrepih v zvezi s poklicnimi svetovalci glede davkov in pranja denarja;
124. poudarja, da je potrebno večje spremljanje, nadzor in usklajevanje nacionalnih sistemov certificiranja za posrednike, ki opravljajo poklic davčnega strokovnjaka v EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj posrednikom odvzamejo dovoljenje, če se dokaže, da dejavno spodbujajo ali omogočajo davčno utajo, nezakonito davčno načrtovanje in pranje denarja;
125. poziva Komisijo, naj oceni, ali pristojni organi držav članic ravnajo v skladu s postopki za izdajanje dovoljenj za posrednike, ki so že predvideni v pravu Unije, na primer v četrti direktivi o kapitalskih zahtevah;
126. poziva, naj se pri tem poklicu sprejme metodologija, v skladu s katero poklicna zaupnost ne bi preprečevala ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in splošna načela kazenskega prava, oziroma naj se obstoječa metodologija izboljša tako, da bo dosežen enak učinek;
127. poziva k prepovedi neposrednega ali posrednega delovanja posrednikov iz EU v državah, ki so na evropskem črnem seznamu davčnih oaz ali v katerih obstaja veliko tveganje glede pranja denarja;
128. poudarja, da bi bilo treba za boljše mednarodno sodelovanje uskladiti zahteve glede revizije in računovodenja na svetovni ravni, da bi računovodska in revizijska podjetja odvrnili od sodelovanja v nezakonitih davčnih strukturah; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba boljše izvajanje mednarodnih računovodskih standardov obravnavati kot učinkovito orodje za to;
Banke
129. spodbuja vse države članice, naj v skladu s priporočilom iz četrte direktive o preprečevanju pranja denarja vzpostavijo sisteme registrov bančnih računov ali sisteme pridobivanja elektronskih podatkov, ki bi finančnoobveščevalnim enotam in pristojnim organom omogočili dostop do informacij o bančnih računih; priporoča, naj se preuči možnost uvedbe nacionalnih registrov bančnih računov, ki bi bili standardizirani in povezani na ravni EU in ki bi vsebovali vse račune, povezane s pravnimi ali fizičnimi osebami, da bi pristojni organi in finančnoobveščevalne enote lahko enostavno dostopali do njih;
130. priporoča, naj se v tem registru računov beležijo in objavljajo statistični podatki o transakcijah z davčnimi oazami in državami z visokim tveganjem (tako v kot zunaj EU) in naj se informacije razčlenijo po transakcijah s povezanimi in nepovezanimi strankami ter po državah članicah;
131. priznava, da je bilo ugotovljeno, da so bile banke vključene v štiri glavne dejavnosti, in sicer zagotavljanje in upravljanje off-shore struktur, odpiranje bančnih računov za off-shore subjekte, zagotavljanje drugih finančnih produktov in korespondenčno bančništvo[17]; poudarja pomembnost jasnejše in strožje zakonodaje o korespondenčnem bančništvu glede nakazil sredstev v off-shore in nekooperativne jurisdikcije z obveznostjo prenehanja dejavnosti, če niso predložene informacije o dejanskem lastništvu;
132. poudarja pomen boljšega usklajevanja med sedeži bank in njihovimi podružnicami tako v EU kot s tretjimi državami, da se zagotovi polno spoštovanje notranjih kodeksov ravnanja in zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;
133. poudarja, da bi bilo treba preglede v okviru nacionalnega bančnega nadzora izvajati sistematično in naključno, da bi zagotovili celovito izvajanje predpisov proti pranju denarja v vseh bankah;
134. poziva, naj se Evropski centralni banki in Evropskemu bančnemu organu podeli več pooblastil, da bi izvajala redna (napovedana in nenapovedana) preverjanja skladnosti v celotnem bančnem sektorju EU in nadomestil sedanji sistem pregledov, ki se izvajajo le v primeru posameznih preiskav ali primerov, ki so postali javni;
135. poziva, naj se preuči, ali bi bilo izvedljivo nadzornemu organu podeliti pristojnosti, da opravi bančno preiskavo, kadar imetnik računa ni znan po imenu;
136. pozdravlja sedanjo analizo tveganj in ranljivosti finančnega sistema EU; poudarja, kako pomembno je opredeliti nove tehnologije in finančne produkte, ki bi se utegnili uporabljati kot sredstvo za pranje denarja; poziva, naj se na podlagi te analize v vse nove predloge, v katerih bodo obravnavane te nove tehnologije, vključno s finančnimi tehnologijami, vključijo določbe o pranju denarja;
137. poziva, naj se po nizozemskem zgledu uvede prisega za bančnike, in sicer v obliki prostovoljne zaveze sektorja, da ne bo posloval z davčnimi oazami;
Odvetniki
138. opozarja, da se poklicna skrivnost ne more uporabljati za zaščito oziroma prikrivanje nezakonitih praks ali za kršenje duha zakona; poziva, da načelo poklicne skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko ne bi smelo preprečevati ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in splošna načela kazenskega prava; poziva države članice, naj izdajo smernice glede razlage in uporabe načela poklicne skrivnosti pri poklicih in naj uvedejo jasno razmejitev med tradicionalnim sodnim svetovanjem in odvetniki, ki delujejo kot izvajalci finančnih storitev;
139. poudarja, da imajo odvetniki, kadar opravljajo dejavnost, ki ne sodi v okvir njihove posebne naloge obrambe ali pravnega zastopanja in pravnega svetovanja, v nekaterih okoliščinah, povezanih z varovanjem javnega reda, dolžnost, da pristojnim organom posredujejo nekatere informacije, s katerimi so seznanjeni;
140. poudarja, da bi morali odvetniki, ki svetujejo strankam, zakonsko soodgovarjati, če oblikujejo kazniv načrt davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ter sheme pranja denarja; poudarja, da morajo, kadar sodelujejo pri goljufiji, sistematično odgovarjati tako za kazenske sankcije kot za disciplinske ukrepe;
Računovodstvo
141. poudarja, da bi bilo treba za izboljšanje mednarodnega sodelovanja bolje uskladiti zahteve glede revizije in računovodenja na svetovni ravni, pri tem pa spoštovati evropske standarde demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete, da bi računovodska in revizijska podjetja, pa tudi posamezne svetovalce, odvračali od oblikovanja struktur za davčno utajo, agresivno davčno načrtovanje ali pranje denarja; poziva k ustreznemu izvrševanju nedavno sprejetega revizijskega svežnja[18] in Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev kot novega okvira za sodelovanje nacionalnih organov za nadzor revizorjev na ravni EU, s katerim naj bi okrepili nadzor revizorjev na ravni EU; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba boljše izvajanje mednarodnih računovodskih standardov obravnavati kot učinkovito orodje pri zagotavljanju spoštovanja standardov EU glede preglednosti in odgovornosti;
142. ugotavlja, da bi bilo treba sedanjo opredelitev nadzora, ki je potreben za ustanovitev skupine podjetij, uporabljati tudi za računovodska podjetja, ki so del mreže podjetij, povezane s pravno izvršljivimi pogodbenimi ureditvami, v katerih so določeni skupno ime ali trženje, strokovni standardi, stranke, podporne storitve, financiranje ali ureditve zavarovanja poklicne odgovornosti, kot je predvideno v Direktivi 2013/34/EU[19] o letnih računovodskih izkazih;
143. poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za ločitev računovodskih podjetij in izvajalcev finančnih ali davčnih storitev ter za vse svetovalne storitve, vključno z ureditvijo neskladnosti Unije za davčne svetovalce, da bi jim preprečili hkratno svetovanje tako javnim davčnim organom kot davkoplačevalcem ter da bi preprečili druga navzkrižja interesov;
144. poziva k reviziji Direktive 2014/56/EU, da bi se izvajali strožji standardi na ravni EU za poklic revizorja, da bi se revizorji izmenjavali vsakih sedem let, s čimer bi preprečili navzkrižje interesov, in da bi čim bolj omejili opravljanje nerevizijskih storitev;
145. poziva Komisijo, naj začne preiskavo, da bi ocenila stanje glede koncentracije v tem sektorju; priporoča, naj se odpravijo plačila za računovodska podjetja na podlagi uspešnosti, saj to ustvarja spodbude za oblikovanje tveganih shem;
146. ugotavlja, da bi morali od poklicnih mrež, za katere veljajo te ureditve, zahtevati, da poročila o državah, prilagojena posebnim potrebam tega sektorja, vlagajo v javni register;
Skrbniški skladi, fiduciarne družbe in podobne pravne ureditve
147. odločno obsoja zlorabo skrbniških skladov, fiduciarnih družb in podobnih pravnih ureditev za pranje denarja; zato zahteva jasna pravila, ki bi omogočala preprosto identifikacijo dejanskega lastnika, vključno z obveznostjo, da morajo skrbniški skladi obstajati v pisni obliki in biti registrirani v državi članici, kjer je sklad ustanovljen, upravljan ali voden;
148. poziva k standardiziranim, redno posodobljenim, javno dostopnim in medsebojno povezanim registrom dejanskega lastništva na ravni EU v povezavi z vsemi stranmi v dejavnostih komercialnih in nekomercialnih skrbniških skladov, fundacij in podobnih pravnih ureditev, s čimer bi postavili temelj za svetovni register;
149. meni, da bi evropski register skrbniških skladov moral vsebovati: (a) skrbnike, vključno z njihovimi imeni in naslovi ter imeni in naslovi vseh oseb, v skladu z navodili katerih delujejo; (b) skrbniško pogodbo; (c) vsa pisma z željami; (d) ime in naslov ustanovitelja; (e) imena vseh morebitnih izvršiteljev in njihova navodila; (f) letne računovodske izkaze sklada; (g) podrobnosti o vseh izplačilih in dodelitvah sklada z imeni in naslovi vseh upravičencev; (h) zastopniške posrednike, vključno z njihovimi imeni in naslovi;
150. poziva k zakonodaji EU, s katero bi podjetjem, ki delujejo na enotnem trgu, prepovedali transakcije z off-shore pravnimi osebami, ki imajo sedež v davčnih oazah, v katerih ni mogoče identificirati dejanskega lastnika;
Razsežnost tretjih držav
151. poudarja, da je potrebno okrepljeno sodelovanje na svetovni ravni na področju davkov ter pranja denarja, ki naj zaradi njunega mednarodnega značaja poteka pod okriljem OZN; poudarja, da bodo rešitve učinkovite le, če bodo dosežene z globalnimi pristopi, ki bodo temeljili na sodelovanju in usklajevanju, ter poziva, naj bo EU gonilna sila pri prizadevanju za pošten svetovni davčni sistem; poudarja, da bodo ukrepi EU na mednarodni ravni učinkoviti in verodostojni samo, če nobena država članica ali čezmorske države ali ozemlja ne bodo delovali kot davčna oaza za podjetja ali jurisdikcija z bančno tajnostjo;
152. z zaskrbljenostjo ugotavlja visoko povezanost med številom slamnatih podjetij in davčnih stališč ter nekaterimi davčnimi jurisdikcijami tretjih držav in državami članicami EU; pozdravlja avtomatično izmenjavo informacij med državami članicami EU o njihovih davčnih stališčih; vendar izraža pomisleke, da nekatere države članice ali nekatere njihove davčne oaze izdajajo „ustna“ davčna stališča, da bi zaobšle to obveznost; poziva Komisijo, naj to prakso dodatno preišče;
153. poziva EU, naj uvede ukrepe prek sankcij za druge države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (npr. Lihtenštajn) in Evropskega združenja za prosto trgovino (npr. Švica) in ki dovoljujejo davčne prakse, ki škodijo javnim financam, ali dopuščajo protipravno in nezakonito ravnanje;
154. meni, da bi EU morala prek Komisije nastopati enotno pri pogajanjih o davčnih sporazumih s tretjimi državami, namesto da še naprej sodeluje v dvostranskih pogajanjih, ki ne prinašajo optimalnih rezultatov; meni, da bi morala EU sprejeti enak pristop, ko se pogaja o prihodnjem sporazumu o prosti trgovini, partnerstvu in sodelovanju, saj bi morala vanj vključiti klavzule o dobrem davčnem upravljanju, zahteve glede preglednosti in določbe proti pranju denarja;
155. poudarja pomen krepitve določb proti izogibanju davkom v okviru CCCTB, da bi odpravili določanje transfernih cen v jurisdikcije tretjih držav, saj vodi do znižanja davčne osnove podjetij v Uniji;
156. meni zlasti, da bi bilo treba pri pogajanjih o prihodnjih trgovinskih ali partnerskih sporazumih oziroma pri spreminjanju obstoječih sporazumov vanje vključiti zavezujočo klavzulo davčne pogojenosti, vključno s skladnostjo s standardi mednarodnega akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in priporočili projektne skupine za finančno ukrepanje;
157. zahteva, da pogajanja o poglavjih o naložbah in finančnih storitvah v prihodnjih trgovinskih sporazumih ali sporazumih o partnerstvu potekajo po načelu pozitivnih seznamov, zato da bodo koristi od lajšanja in liberalizacije, ki jih prinašajo sporazumi med Unijo in zadevno tretjo stranjo, imeli samo finančni sektorji, ki so potrebni za komercialni razvoj, realno gospodarstvo in gospodinjstva;
158. poziva k strogim izvršilnim ukrepom glede vseh mednarodnih sporazumov o izmenjavi informacij med davčnimi organi, da bi se zagotovilo ustrezno izvajanje v vseh jurisdikcijah in da bi se v primeru neizvajanja uporabljali učinkoviti, odvračilni in sorazmerni samodejni postopki nalaganja sankcij;
159. poudarja pomen popolne dejanske vzajemnosti v okviru sporazuma o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA) in podobnih sporazumov;
160. poziva zadevne države članice, naj izkoristijo priložnost svojih neposrednih odnosov z zadevnimi državami, da bi te izvajale pritisk na svoje čezmorske države in ozemlja[20] ter najbolj oddaljene regije[21], ki ne spoštujejo mednarodnih standardov na področju sodelovanja v davčnih zadevah, preglednosti in pranja denarja; meni, da bi bilo treba obveznosti, ki jih nalaga EU glede preglednosti in primerne skrbnosti, učinkovito izvrševati tudi na teh ozemljih;
161. meni, da zloraba zakonodaje o varstvu zasebnosti in podatkov ne bi smela ščititi tistih, ki ravnajo nezakonito, pred kazenskopravnimi sredstvi;
162. poziva k organizaciji svetovnega vrha o boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam ter izogibanju davkom, da bi odpravili tajnost v finančnem sektorju, okrepili mednarodno sodelovanje in pritisnili na tretje države, zlasti njihove finančne centre, da se uskladijo z globalnimi standardi, Evropsko komisijo pa poziva, naj prevzame pobudo za tako vrhunsko srečanje;
163. poziva Komisijo, naj analizira razmerje med stroški in skupnim dobičkom ter morebitni vpliv visoke obdavčitve pri vračanju kapitala iz tretjih držav z nizkimi davki v matično državo; poziva Komisijo in Svet, naj ocenita davčne predpise o odloženem plačilu davka v Združenih državah Amerike, morebitni davčni amnestiji, ki jo je napovedala nova administracija, in morebitni oslabitvi mednarodnega sodelovanja;
164. poudarja, kako pomembna je boljša dvostranska izmenjava informacij med tretjimi državami in finančnoobveščevalno enoto EU;
165. želi spomniti, da je znesek pomoči v podporo zbiranja domačih virov še vedno nizek, in poziva Komisijo, naj v skladu z zavezami akcijske agende iz Adis Abebe podpira države v razvoju v boju proti izogibanju davkom ter poveča finančno in tehnično pomoč njihovim nacionalnim davčnim upravam;
Države v razvoju
166. poziva EU, naj upošteva posebne pravne značilnosti in temu ustrezne šibke točke držav v razvoju, na primer pomanjkanje zmogljivosti pri organih, ki so zadolženi za boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji in pranju denarja; poudarja, da so za tretje države, ki nimajo zmogljivosti za zbiranje, upravljanje in izmenjavo zahtevanih informacij v okviru avtomatične izmenjave informacij, potrebna ustrezna prehodna obdobja;
167. poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju ukrepov in politik za boj proti izogibanju davkom na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni EU posebno pozornost nameniti razmeram v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, ki so običajno najbolj prizadete zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb ter imajo zelo ozko davčno osnovo in nizek delež davkov v BDP; poudarja, da bi ti ukrepi in politike morali prispevati k ustvarjanju javnih prihodkov sorazmerno z dodano vrednostjo, ustvarjeno na njihovem ozemlju, da bi tem državam omogočili, da bi ustrezno financirale svojo razvojno strategijo;
168. poziva Komisijo, naj posreduje pri Afriški uniji, da bi bili ukrepi proti nezakonitim finančnim tokovom izrecno navedeni v konvenciji Afriške unije o preprečevanju korupcije in boju proti njej;
169. poziva EU in njene države članice, naj na tem področju okrepijo skladnost politike za razvoj, ter ponovno poziva, naj se opravi analiza prelivanja nacionalnih davčnih politik in davčnih politik EU, da bi ocenili njihov vpliv na države v razvoju glede na sprejete davčne sporazume in sporazume o gospodarskem partnerstvu;
170. poziva države članice, naj ustrezno zagotovijo pravično obravnavo držav v razvoju pri pogajanjih o davčnih sporazumih, pri tem pa naj upoštevajo njihov posebni položaj in zagotovijo pravično porazdelitev pravic do obdavčitve med državami izvora in rezidentstva; glede tega poziva k pristopu k vzorčni davčni konvenciji OZN in k zagotovitvi preglednosti pogajanj o sporazumih;
171. poziva k večji mednarodni podpori državam v razvoju pri boju proti korupciji in tajnosti, ki omogočata nezakonite finančne tokove; poudarja, da za boj proti nezakonitim finančnim tokovom potrebujemo tesno mednarodno sodelovanje ter usklajeno ukrepanje razvitih držav in držav v razvoju, in sicer v partnerstvu z zasebnim sektorjem in civilno družbo; poudarja, da si je treba prizadevati za okrepitev zmogljivosti davčnih uprav in za prenos znanja v partnerske države;
172. poziva, naj se javna razvojna pomoč dodatno usmeri k vzpostavljanju ustreznega regulativnega okvira in h krepitvi davčnih uprav in institucij, pristojnih za boj proti nezakonitim finančnim tokovom; poziva, naj se ta pomoč daje v obliki tehničnega strokovnega znanja glede upravljanja virov, finančnih informacij in protikorupcijskih predpisov;
173. obžaluje, da sedanji davčni odbor OECD ni dovolj vključujoč; želi spomniti na svoje stališče[22] glede ustanovitve svetovnega organa v okviru OZN, ki bo dobro opremljen in bo imel zadostna dodatna sredstva ter bo zagotavljal, da bodo lahko vse države enakopravno sodelovale pri oblikovanju in reformi svetovnih davčnih politik;
174. obžaluje, da morajo države v razvoju, če ne želijo biti označene kot nekooperativne jurisdikcije, plačati, da bi štele kot udeleženke svetovnega foruma OECD za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene, na katerem se pri oceni praks držav uporabljajo referenčne vrednosti, pri določanju katerih te države niso bile v celoti udeležene;
175. poudarja bistveno vlogo regionalnih organizacij in regionalnega sodelovanja pri izvajanju nadnacionalnega davčnega nadzora, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in dopolnjevanja; poziva k skupni pripravi osnutka konvencije, ki bi pripomogla k odpravi dvojnega obdavčevanja in posledično tudi zlorab; opozarja, da sta pri tem ključnega pomena sodelovanje in izmenjava informacij med različnimi obveščevalnimi službami;
176. poudarja, da davčne oaze plenijo svetovne naravne vire, zlasti vire v državah v razvoju; poziva EU, naj podpira države v razvoju pri boju proti korupciji, kriminalnim dejavnostim, davčnim goljufijam in pranju denarja; poziva Komisijo, naj tem državam s sodelovanjem in izmenjavo informacij pomaga, da se bodo borile proti eroziji davčne osnove in prenosu dobička v davčne oaze ter v banke z bančno tajnostjo; zahteva, da vse te države začnejo uporabljati skupne svetovne standarde za avtomatično izmenjavo informacij o bančnih računih;
177. poziva Komisijo, naj v prihodnji sporazum o odnosih med EU in državami AKP po letu 2020 vključi določbe o boju proti davčni utaji, davčnim goljufijam in pranju denarja;
178. poziva Komisijo, naj v okviru evropske zakonodaje o konfliktnih mineralih nemudoma pripravi spremljevalne ukrepe; poudarja, da je treba s temi ukrepi vzpostaviti integriran pristop, ki bo okrepil stalni dialog z državami, ki so bogate z minerali, da se spodbudi mednarodne standarde na področju potrebne skrbnosti in preglednosti, kot so opredeljeni v smernicah OECD;
179. meni, da mora mednarodna skupnost, vključno s parlamenti, sprejeti vse potrebne ukrepe za vzpostavitev učinkovitih in preglednih davčnih in trgovinskih politik; poziva k večji doslednosti in usklajevanju v mednarodnem ukrepanju OECD, skupin G20, G8, G77, Afriške unije, Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Afriške razvojne banke;
Žvižgači
180. je zaskrbljen, da bi pregon žvižgačev, zato da bi ohranili tajnost, lahko odvračal od prijavljanja nepravilnosti; poudarja, da bi bilo treba zaščititi tiste, ki delujejo v javnem interesu, in se izogibati utišanju žvižgačev, pri tem pa upoštevati tudi zakonite pravice podjetij;
181. poziva Komisijo, naj čim prej dokonča temeljito oceno glede morebitne pravne podlage za nadaljnje ukrepanje na ravni EU in po potrebi predloži celovito zakonodajo, ki bo zajemala javni in zasebni sektor, vključno z orodji v podporo žvižgačem, s čimer bi jim zagotovili učinkovito zaščito in ustrezno finančno pomoč takoj, ko je to mogoče; meni, da bi morali imeti žvižgači prednostno možnost anonimne prijave ali vložitve pritožbe prek notranjih mehanizmov za prijave v zadevni organizaciji oziroma pristojnim organom, in da bi jih bilo treba zaščititi, ne glede na njihovo izbiro načina prijave;
182. priporoča Komisiji, naj preuči primere najboljše prakse iz programov za žvižgače v drugih državah po svetu in opravi javno posvetovanje, da se seznani z mnenji deležnikov glede mehanizmov prijave;
183. poudarja vlogo preiskovalnega novinarstva in poziva Komisijo, naj v svojem predlogu zagotovi zaščito za preiskovalne novinarje, enakovredno tisti, ki jo uživajo žvižgači;
184. meni, da bi bilo treba delodajalce spodbuditi, naj določijo notranje postopke za prijavo, in da bi morala vsaka organizacija imeti osebo, odgovorno za zbiranje prijav; meni, da bi morali predstavniki delavcev sodelovati pri izbiri te osebe; priporoča, da institucije EU dajejo zgled in hitro uvedejo notranji okvir za zaščito žvižgačev;
185. poudarja, kako pomembno je ozaveščanje zaposlenih in drugih posameznikov o pozitivni vlogi žvižgačev in obstoječih pravnih okvirih za prijavljanje nepravilnosti; spodbuja države članice, naj izvajajo kampanje ozaveščanja; meni, da je treba uvesti zaščitne ukrepe proti povračilnim in destabilizacijskim praksam proti žvižgačem ter zagotoviti polno odškodnino za povzročeno škodo;
186. poziva Komisijo, naj oblikuje instrumente za zaščito žvižgačev pred neupravičenim kazenskim preganjanjem, gospodarskimi sankcijami in diskriminacijo ter naj v zvezi s tem oblikuje skupni sklad za ustrezno finančno pomoč žvižgačem, katerih preživetje je po razkritju pomembnih dejstev ogroženo, ta sklad pa naj se deloma financira iz izterjanih sredstev ali naloženih glob;
187. poziva, da je treba ustanoviti neodvisen organ EU za zbiranje informacij, svetovanje in prijavljanje, ki bi imel pisarne v državah članicah, ki bi lahko sprejemale poročila o nepravilnostih, da bi pomagal notranjim in zunanjim žvižgačem pri uporabi pravih kanalov za razkritje informacij, obenem pa spoštoval zaupnost in nudil potrebno podporo in svetovanje;
188. poziva, naj se v Evropskem parlamentu in v nacionalnih parlamentih držav članic ustanovi posebna enota z mehanizmom za prijave in namenskimi storitvami, ki bi prejemala informacije žvižgačev, dokler ne bo ustanovljen neodvisen organ EU;
Medinstitucionalno sodelovanje
Sodelovanje s Preiskovalnim odborom o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA)
189. poudarja, kako pomembno je spoštovati načelo lojalnega sodelovanja med institucijami EU;
190. meni, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo informacij med institucijami EU, zlasti v zvezi z zagotavljanjem ustreznih informacij, ki jih je treba dati na voljo preiskovalnim odborom;
191. obžaluje, da Skupina za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij v okviru Sveta in nekatere države članice niso pokazale velike zavezanosti prošnjam odbora PANA za sodelovanje; meni, da je močnejša zavezanost držav članic ključnega pomena, da se združijo prizadevanja in dosežejo boljši rezultati; sklene, da bo nadzoroval dejavnosti in napredek Skupine za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij, tako da bo redno izvajal zaslišanja; poziva Komisijo, naj do sredine leta 2018 predloži zakonodajni predlog v skladu s členom 116 PDEU, če države članice do takrat ne bodo sprejele reforme mandata Skupine za kodeks ravnanja;
192. se pritožuje, ker so celo dokumenti, ki so medtem postali javno dostopni, bili samo delno na razpolago preiskovalnemu odboru Parlamenta;
193. opozarja, da je svet ECOFIN delovno skupino na visoki ravni za davčna vprašanja decembra 2015 pozval, naj ugotovi, ali je treba izboljšati splošno upravljanje, preglednost in delovne metode, ter naj v času nizozemskega predsedstva zaključi reformo skupine za kodeks ravnanja; opozarja, da je svet ECOFIN delovno skupino na visoki ravni marca 2016 pozval, naj pregleda novo upravljanje, preglednost in delovne metode, zlasti kar zadeva učinkovitost postopka odločanja tudi v povezavi z uporabo pravila o širokem soglasju v letu 2017; z zanimanjem pričakuje rezultate teh prizadevanj;
194. poziva Komisijo, naj v letu 2018 predloži nove davčne predloge v skladu s členom 116 PDEU, na primer o nedokončanem delu skupine za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij;
Preiskovalna pravica Evropskega parlamenta
195. poudarja, da je sedanji pravni okvir za delovanje preiskovalnih odborov v Evropskem parlamentu zastarel in ne zagotavlja potrebnih pogojev, v katerih bi se preiskovalna pravica Parlamenta lahko učinkovito uresničevala;
196. poudarja, da sta pomanjkanje pooblastil in omejen dostop do dokumentov znatno ovirala in zavlačevala preiskovalno delo, ki je že tako začasne narave, ter preprečila celovito oceno domnevnih kršitev prava EU;
197. ugotavlja, da Komisija in Svet v več nedavnih zadevah, ki so jih obravnavali preiskovalni in posebni odbori (tudi PANA), v nekaterih primerih nista posredovala zahtevanih dokumentov ali sta jih predložila z veliko zamudo; poziva k uvedbi mehanizma odgovornosti, da bi zagotovili takojšen in zajamčen prenos dokumentov, ki jih preiskovalni odbor ali posebni odbor zahteva in do katerih je upravičen, Parlamentu;
198. meni, da je preiskovalna pravica ena od glavnih pristojnosti Parlamenta; poziva institucije EU, naj okrepijo preiskovalne pravice Parlamenta na podlagi člena 226 PDEU; je trdno prepričan, da je zmožnost sodnega pozivanja sumljivih oseb in dostopa do ustreznih dokumentov bistvenega pomena za ustrezno delovanje parlamentarnih preiskovalnih odborov;
199. poudarja, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic EU; meni, da mora biti Evropski parlament za izvajanje demokratičnega nadzora pristojen, da osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva predložitev dokumentov; meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne preiskave; želi spomniti, da Parlament podpira stališče, navedeno v predlogu iz leta 2012 o tem vprašanju[23];
200. meni, da je omejitev trajanja mandata preiskovalnih odborov na 12 mesecev arbitrarna in pogosto nezadostna; meni, da lahko člani preiskovalnega odbora najbolje ocenijo, ali je preiskavo treba podaljšati in za koliko; poziva, naj bo edina predhodno določena zavezujoča časovna omejitev preiskovalnega odbora vezana na parlamentarno obdobje;
201. sklene, da bo po vzoru ameriškega kongresa oblikoval stalni preiskovalni odbor;
202. brez poseganja v druge ustrezne ukrepe zahteva, da generalni sekretar v skladu s členom 116a(3) poslovnika Parlamenta podjetjem, ki se niso odzvala na uradno vabilo preiskovalnega odbora, da nastopijo pred njim, trajno odvzame kartice za vstop;
203. poziva države članice, naj nujno izboljšajo preglednost, odgovornost in učinkovitost metod dela Skupine za kodeks ravnanja;
204. poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj pripravi letno poročilo, v katerem bo opredelila in opisala najbolj škodljive davčne ukrepe, ki jih uporabljajo države članice, in navedla sprejete protiukrepe;
205. poziva k dokončanju nujne reforme skupine za kodeks ravnanja pri obdavčevanju podjetij, pri čemer je treba zagotoviti popolno preglednost in udeležbo vseh institucij EU in civilne družbe; poziva, da je treba s to reformo povsem na novo opredeliti strukturo upravljanja in preglednost Skupine za kodeks ravnanja, vključno z njenim mandatom in poslovnikom, pa tudi s postopki sprejemanja odločitev in merili za ugotavljanje škodljivih davčnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice;
Druge institucije
206. pozdravlja ustanovitev enotnega in neodvisnega Evropskega javnega tožilstva kot prvi korak in poziva vse države članice, naj se pridružijo tej pobudi;
207. poziva, naj se Komisiji podelijo večje pristojnosti glede izvrševanja, da bi lahko zagotavljala učinkovito in dosledno izvajanje zakonodaje Unije v državah članicah, Evropski parlament pa naj izvaja strožji nadzor;
208. poziva k oblikovanju novega centra za usklajevanje in dosledno izvajanje davčne politike Unije v okviru Komisije, da bi obravnavali sistemske pomanjkljivosti v sodelovanju med pristojnimi organi po vsej EU;
209. poziva k znatni okrepitvi sodelovanja v mreži FIU.net v okviru Europola in predlaga povezovanje teh dejavnosti s predlaganim centrom za usklajevanje in dosledno izvajanje davčne politike Unije v upanju, da bi to pripeljalo do vzpostavitve davčnega Europola, ki bi usklajeval davčne politike držav članic in okrepil pristojnosti njihovih organov pri preiskovanju in odkrivanju nezakonitih mednarodnih davčnih shem;
210. poziva države članice, naj ob reformi Pogodb podprejo, da se bodo odločitve o davčni politiki sprejemale s kvalificirano večino v Svetu in po rednem zakonodajnem postopku;
°
° °
211. naroča svojemu predsedniku, naj to priporočilo in končno poročilo preiskovalnega odbora posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.