Dokument zasedanja
11.12.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v Afganistanu
( 2017/2932(RSP) )
Cristian Dan Preda, Arnaud Danjean, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Sandra Kalniete, David McAllister, Dubravka Šuica, Laima Liucija Andrikienė, Elmar Brok, Daniel Caspary, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Alojz Peterle, Julia Pitera, Tokia Saïfi, Jaromír Štětina
v imenu skupine PPE
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Afganistanu
( 2017/2932(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju uradnega sporočila bruseljske konference o Afganistanu z dne 4. in 5. oktobra 2016,
– ob upoštevanju predhodnih resolucij o Afganistanu, zlasti resolucije z dne 26. novembra 2015 o Afganistanu, zlasti o pobojih v provinci Zabul[1] in z dne 13. junija 2013 o pogajanjih o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in Afganistanom[2],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o Afganistanu,
– ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta Organizacije združenih narodov z dne 14. septembra 2016 o razmerah v Afganistanu,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Organizacije združenih narodov št. 2210 (2015) o Afganistanu,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Elementi strategije EU za Afganistan z dne 24. julija 2016 (JOIN(2017)0031),
– ob upoštevanju rezultatov bruseljske mednarodne konference o Afganistanu, ki je potekala 5. oktobra 2016 in ki ji je sopredsedovala Evropska unija,
– ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z dne 13. februarja 2017 z naslovom „Pakistan Coercion, UN Complicity: The Mass Forced Return of Afghan Refugees“ (Prisila Pakistana, sostorilstvo OZN: množična prisilna vrnitev afganistanskih beguncev),
– ob upoštevanju podpisa sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom 18. februarja 2017 in njegove poznejše ratifikacije v Afganistanu,
– ob upoštevanju letnega poročila Human Rights Watch za leto 2017,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o Afganistanu z dne 16. oktobra 2017,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so Evropska unija in njene države članice od leta 2002 zavezane boju proti terorizmu in ekstremizmu ter vzpostavitvi trajnega miru, stabilnosti in razvoja v Afganistanu;
B. ker je Evropska unija za humanitarno in razvojno pomoč ter podporo Afganistanu prispevala milijarde evrov; ker so Evropska unija in njene države članice skupaj največje donatorke v Afganistanu, ki naj bi zagotovile do 5 milijard EUR v obdobju 2017–2020, kot so obljubile na bruseljski mednarodni konferenci o Afganistanu;
C. ker je zagotavljanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja v tranzicijskem obdobju v Afganistanu in v desetletnem obdobju preoblikovanja (2015–2024) bistveno za vzpostavitev stabilne in uspešne države;
D. ker splošno razširjena korupcija, prepleteni sistemi pokroviteljstva in nesposobnost politično razdrobljene afganistanske vlade za izvajanje reform ogrožajo razvoj in izničujejo pretekle dosežke;
E. ker se štiri prednostna področja EU, ki so bistvena za doseganje napredka v Afganistanu, nanašajo na: a) spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti; b) krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje dobrega upravljanja in opolnomočenja žensk; c) spodbujanje gospodarskega in človekovega razvoja; d) obravnavo izzivov, povezanih z migracijami;
F. ker se je po krizi v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2014 izvajanje programa reform vlade narodne enotnosti upočasnilo, kar se odraža v vedno bolj nestabilnih političnih razmerah;
G. ker zaradi ponovnega vzpona talibanov, Al Kaide in novo nastale lokalne veje Islamske države (IS) v Afganistanu (provinca Islamske države Khorasan) ter velikega števila afganistanskih migrantov, ki se večinoma iz Pakistana vračajo domov, grozi, da bo sedanja nestabilnost prerasla v večji konflikt, kar bo še bolj ogrozilo stabilnost v regiji;
H. opozarja, da je bilo po podatkih posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Afganistana (SIGAR) od januarja do novembra 2016 ubitih 6 785 in ranjenih 11 777 pripadnikov afganistanskih sil, misija OZN v Afganistanu (UNAMA) pa je poročala o 3-odstotnem povečanju števila smrtnih žrtev med civilisti (3 498 mrtvih, 7 920 ranjenih) v letu 2016 v primerjavi z letom prej;
I. ker se je v zadnjih letih v Afganistanu povečala proizvodnja maka, medtem ko se je v sosednjem Iranu povečala poraba drog; ker talibani z nezakonito trgovino z drogami financirajo svoje dejavnosti; ker bi omejitev ali odprava tega trgovanja koristila tako Iranu kot Afganistanu; ker je afganistanski opij glavni vir heroina v EU; ker je za omejitev pretoka opiatov na evropski trg potrebno sodelovanje z Iranom in drugimi sosednjimi državami, kot so Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan;
J. ker poročila navajajo, da ima Afganistan neizkoriščene zaloge rudnin v vrednosti med enim in tremi bilijoni dolarjev; ker je nezakonito rudarjenje velik problem, ki bi lahko morebitno gonilno silo za razvoj Afganistana spremenil v vir sporov in nestabilnosti; ker je rudarstvo drugi največji vir dohodkov talibanov;
K. ker bo misija Odločna podpora (Resolute Support) pod vodstvom zveze NATO povečala število vojakov s sedanjih 13 000 na 16 000; ker so se ZDA avgusta 2017 odločile, da bodo v okviru nove ameriške strategije za Južno Azijo povečale svojo vojaško prisotnost;
1. opozarja, da je Afganistan razdvojen zaradi skoraj 40 let konfliktov in vojn, ki so v državi povzročili opustošenje in več kot milijon žrtev ter velik del prebivalstva prisilili, da je zapustil državo, zaradi česar je zdaj dejansko propadla država;
2. poudarja, da je Afganistan v času talibanskega režima postal eno najplodnejših območij za širjenje terorizma, zaradi česar je prišlo do tragičnih dogodkov 11. septembra; vendar poudarja, da je Afganistan po posredovanju mednarodne skupnosti doživel velike spremembe;
3. opozarja, da je Afganistan v zadnjem desetletju in pol dosegel napredek na političnem, varnostnem, ekonomskem in razvojnem področju; poudarja, da se je BDP na prebivalca povečal za petkrat, pričakovana življenjska doba za skoraj 15 let, in da se je število deklic, ki obiskujejo šolo v primerjavi z letom 2001 občutno povečalo in danes znaša približno 40 % od skupnega števila 8 do 9 milijonov otrok; poudarja, da nič od navedenega ne bi bila mogoče brez predanosti afganistanskega prebivalstva in zavezanosti mednarodne skupnosti, sredstev, znanja in osebja na terenu;
4. poudarja, da je doseženi napredek še vedno zelo krhek in lahko nazaduje; poudarja, da bo za napredek treba izvesti nadaljnje reforme, vzpostaviti stabilne odnose s sosedami in zagotoviti potrebno raven varnosti in stabilnosti; obžaluje, da so se v zadnjih letih varnostne razmere v Afganistanu poslabšale in se država sooča z vse večjim pritiskom uporov in terorizma, bombni in teroristični napadi pa potekajo skoraj vsak dan; poudarja, da so demokratične institucije še vedno šibke in volilni okvir krhek; obžaluje dejstvo, da so človekove pravice, zlasti žensk in otrok, ogrožene dnevno; poudarja, da pomanjkanje infrastrukture in povečanje števila ljudi, ki se vračajo v Afganistan iz sosednjih držav, ogroža dosedanji gospodarski in družbeni napredek;
5. izraža spoštovanje prizadevanjem in požrtvovanju mednarodne skupnosti, ki je Afganistanu zagotavljala varnost z več kot desetletje trajajočo operacijo Nespremenljiva svoboda in misijo ISAF v Afganistanu, med katero je umrlo skoraj 3500 vojakov in vojakinj; pozdravlja misijo Odločna podpora, ki pod vodstvom 39 narodov Nata poteka od 1. januarja 2015 in katere cilj je zagotavljati usposabljanje, nasvete in pomoč afganistanskim varnostnim silam in institucijam; opozarja, da so afganistanske nacionalne varnostne sile v celoti odgovorne za bojne operacije, ki so bile 1. januarja 2015 prevzete od sil ISAF;
6. močno verjame, da je vključujoči mirovni in spravni procesa pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana edina možnost za trajno rešitev konflikta; pozdravlja pobude Afganistana za mir, kot je kabulski proces za mir in varnostno sodelovanje; ponovno potrjuje trdne zaveze EU, da podpira vse pobude, ki vodijo k miru, varnosti in stabilnosti v Afganistanu;
7. poudarja pomen Afganistana za regionalno stabilnost; poudarja, da je varen, stabilen in uspešen Afganistan bistvenega pomena za mir in stabilnost v celotni regiji; v zvezi s tem ponovno opozarja na pomen regionalnih partnerjev, kot so države srednje Azije, Iran, Kitajska, Indija in Pakistan; spodbuja jih h konstruktivnemu sodelovanju, da bi spodbudili pravi pogajalski postopek, usmerjen v rezultate in brez pogojevanja; izraža podporo procesu „Srce Azije“, ki se je leta 2012 začel v Istanbulu z namenom zagotoviti stabilnost in blaginjo v tej regiji;
8. ponovno poudarja, da mora mednarodna skupnost še naprej sodelovati v Afganistanu in prispevati k obnovi države, razvoju gospodarstva in boju proti terorizmu; meni, da so v zvezi s tem spodbudne vseh zaveze, ki jih je sprejela mednarodna skupnost med mednarodno konferenco o Afganistanu v Bruslju, ki je obljubila približno 13,6 milijarde EUR za podporo do leta 2020;
9. meni, da sta pomanjkanje varnosti in vsesplošna korupcija največja izziva, ki ovirata normalno delovanje in razvoj Afganistana; ponovno poudarja, da so se varnostne razmere v Afganistanu poslabšale, število terorističnih napadov pa se je pomnožilo; je zaskrbljen zaradi nadaljevanja ozemeljske širitve talibanov in nastanka Islamske države v provinci Khorasan (ISKP) ter krepitve terorističnih skupin Al Kaide; priznava, da lahko ISKP postane največja grožnja varnosti v Afganistanu v bližnji prihodnosti;
10. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nastanka Islamske države v provinci Khorasan, ki je postala zadnji element, ki prispeva k povečanju krhkosti varnostnih razmer v Afganistanu; poudarja, da poleg svojega oporišča na vzhodu države (Nangarhar) poskuša uveljavljati svojo prisotnost na severu države s pomočjo Islamskega gibanja Uzbekistana; poudarja, da bodo, če se bo to zgodilo, ustvarjene ugodne razmere za nudenje zatočišča tujim borcem in vojakom, ki bežijo iz Iraka in Sirije, zaradi vojaškega neuspeha v teh dveh državah;
11. poudarja pomen resničnega notranjega procesa sprave; poziva EU, naj dejavno podpira program za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključitev nekdanjih upornikov pod vodstvom Afganistana; poudarja, da se je treba boriti proti radikalizaciji, ekstremizmu in novačenju za teroristične organizacije; opozarja, da je odpravljanje temeljnih vzrokov zgoraj navedenih težav povezano z ustvarjanjem spodbud za gospodarski razvoj in rast za prebivalstvo na splošno;
12. poudarja, da je boj proti terorizmu in financiranju terorističnih dejavnosti ključen za ustvarjanje okolja, ki bo prispevalo k varnosti v Afganistanu; poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti afganistanskih nacionalnih obrambnih in varnostnih sil, h katerim občutno prispeva misija Odločna podpora, ki je osredotočena na usposabljanje, svetovanje in pomoč; želi pohvaliti velike žrtve afganistanskih nacionalnih obrambnih in varnostnih sil, ki trpijo velike izgube na letni ravni v boju proti upornikom; opozarja na letni prispevek mednarodne skupnosti v višini približno 1 milijarde USD za podporo financiranju teh sil do leta 2020;
13. obsoja nedavne teroristične napade v Afganistanu, zlasti samomorilski bombni napad na šiitsko mošejo Zaman Imam 20. oktobra 2017 v Kabulu in napad na zasebno televizijsko postajo Shamshad 7. novembra 2017 v Kabulu; poudarja, da je ISIS/Daiš prevzela odgovornost za oba napada; izraža zaskrbljenost glede slabšanja humanitarnih razmer in velikega števila civilnih žrtev zaradi terorističnih napadov;
14. poudarja pomen sporazuma o sodelovanju med EU in Afganistanom o partnerstvu in razvoju, ki je prvi pogodbeni odnos med stranema; upa, da bo uveljavitev sporazuma okrepila dvostranske odnose in sodelovanje na področju človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, pravne države, zdravja, razvoja podeželja, izobraževanja, znanosti in tehnologije, boja proti korupciji, pranja denarja, financiranja terorizma, organiziranega kriminala in drog ter sodelovanje na področju migracij;
15. podpira novo strategijo EU za Afganistan, predstavljeno 24. julija 2017, ki je poskus, da se celostno spoprimejo z izzivi, s katerimi se sooča Afganistan, usmerjeno v spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti, krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic, spodbujanje dobrega upravljanja in krepitve vloge žensk ter podpiranje gospodarskega in človekovega razvoja in reševanje izzivov, povezanih z migracijami;
16. pozdravlja zavezanost vlade narodne enotnosti, da bo nadaljevala prednostne naloge, ki jih določa afganistanski nacionalni mirovni in razvojni okvir, da bi dosegli samozadostnost, zlasti z zmanjšanjem odvisnosti od zunanje pomoči ter ustvarjanjem gospodarskih možnosti za prebivalstvo; odločno poziva vlado narodne enotnosti, naj začne reševati pereče zadeve korupcije, slabega upravljanja, odpadkov, trgovanja z drogami in varnosti ljudi;
17. je zaskrbljen zaradi vse večjega pojava nasilja nad ženskami in odprave določb za ženske in njihovih pravic v Afganistanu; poziva afganistanski parlament in afganistansko vlado, naj razveljavita vse zakone, ki vsebujejo elemente diskriminacije žensk ter so v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je podpisal Afganistan;
18. poziva vladi Afganistana in Pakistana k sodelovanju na področju varnosti in terorizma ter spodbuja izmenjavo obveščevalnih podatkov in sodelovanje v boju proti teroristom in skrajnežem na obeh straneh meje; opozarja na problem zavetišč za uporniške skupine v Pakistanu, ki ga morajo obravnavati organi v Islamabadu;
19. je seznanjen z dejavnostmi štiristranske usklajevalne skupine o Afganistanu, ki jo sestavljajo ZDA, Kitajska, Afganistan in Pakistan, kot je bila ustanovljena decembra 2015; ceni dosedanja prizadevanja v obliki časovnega načrta, katerih cilj je olajšati neposredne pogovore med vlado narodne enotnosti in talibani; vendar poudarja, da ni bilo nobenega napredka pri teh prizadevanjih, ki bi privedel do procesa za mir in spravo pod vodstvom in odgovornostjo Afganistana;
20. ponovno poudarja pomen dialoga in sodelovanja z Afganistanom glede migracijskih vprašanj, vključno z vračanjem in ponovnim sprejemom, bojem proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi; poudarja pomen celovitega izvajanja Skupnih nadaljnjih ukrepov EU in Afganistana ter dvostranskih sporazumov z državami članicami;
21. izraža globoko zaskrbljenost zaradi množičnega povečanja števila notranje razseljenih oseb v letu 2016 – več kot 653000 novih razseljenih oseb, kar bi lahko povzročilo veliko humanitarno krizo; spodbuja vse vključene strani, naj poskrbijo za te ranljive afganistanske državljane, ter poziva vlado narodne enotnosti, naj pomaga pri njihovem ponovnem vključevanju v afganistansko družbo; poudarja, da bo, v skladu z ocenami afganistanskih organov, agencij OZN in drugih humanitarnih agencij, več kot 9,3 milijona ljudi potrebovalo humanitarno pomoč do konca leta 2017;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Afganistana.