Dokument zasedanja

 

B8-0103/2018

5.2.2018

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji

( 2018/2527(RSP) )

Cristian Dan Preda, Renate Sommer, David McAllister, Julia Pitera, Laima Liucija Andrikienė, Esther de Lange, Lorenzo Cesa, Bogdan Andrzej Zdrojewski

v imenu skupine PPE

 

B8-0103/2018

Resolucija Evropskega parlamenta  o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji

( 2018/2527(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji,

–  ob upoštevanju letnega poročila o Turčiji za leto 2016, ki ga je Komisija objavila 9. novembra 2016 ( SWD(2016)0366 ),

–  ob upoštevanju Resolucije 2156 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o delovanju demokratičnih institucij v Turčiji,

–  ob upoštevanju izjave, ki sta jo 14. julija 2017 po poskusu državnega udara v Turčiji podala podpredsednica/visoka predstavnica Federica Mogherini in komisar Johannes Hahn,

–  ob upoštevanju političnega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo z dne 25. julija 2017,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 26. oktobra 2017 o tekočih primerih kršitev človekovih pravic v Turčiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja Johannesa Hahna z dne 2. februarja 2018 o najnovejšem razvoju dogodkov v Turčiji,

–  ob upoštevanju svobode izražanja, ki je določena v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerih podpisnica je tudi Turčija;

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Turčija pomembna partnerica EU in se od nje kot države kandidatke pričakuje spoštovanje najvišjih standardov demokracije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, načela pravne države, temeljnih svoboščin in splošne pravice do poštenega sojenja;

B.  ker se je v Turčiji izoblikoval zaskrbljujoč vzorec zapiranja številnih članov demokratične opozicije, novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, predstavnikov civilne družbe in akademikov;

C.  ker so med preganjanimi zagovorniki človekovih pravic tudi predsednik organizacije Amnesty International v Turčiji Taner Kiliç in t. i. istanbulska deseterica: Idil Eser, Özlem Dalkiran, Günal Kurşun, Veli Acu, Ali Gharavi, Peter Steudtner, Ilknur Üstün, Şeyhmus Özbekli, Nejat Taştan in Nalan Erkem;

D.  ker je med zadnjimi zaskrbljujočimi primeri pridržanje mirovnega aktivista Osmana Kavale;

E.  ker so Leyli Zana, poslanki turškega parlamenta in dobitnici nagrade Saharova leta 1995, z glasovanjem v parlamentu žal odvzeli status poslanke z utemeljitvijo, da v parlamentu ni zaprisegla v skladu s členom 81 ustave in se od svoje izvolitve novembra 2015 ni udeležila 212 sej;

F.  ker sopredsednik stranke HDP (Ljudska demokratična stranka) Selahattin Demitraş, ki je v priporu skupaj s sopredsednico stranke HDP Figen Yüksekdag, iz varnostnih razlogov ni smel priti na sodišče;

G.  ker je novinar časnika Die Welt Deniz Yücel že od 27. februarja 2017 v zaporu brez obtožnice;

H.  ker je turški parlament 18. januarja 2018 izredno stanje podaljšal za tri mesece; ker so represivni ukrepi, ki jih turška vlada izvaja v izrednem stanju, nesorazmerni in pomenijo kršitev temeljnih pravic in svoboščin, ki jih zagotavljata turška ustava in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter ki sodijo med demokratične vrednote, na katerih temelji Evropska unija;

I.  ker so bila zaradi stanja v Turčiji na področju demokracije, pravne države, človekovih pravic in svobode tiska njena predpristopna sredstva zmanjšana za 105 milijonov EUR v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije v proračunu za leto 2018, nadaljnjih 70 milijonov EUR pa ostaja v rezervi, dokler država na teh področjih ne bo dosegla „merljivega zadostnega napredka“;

J.  ker sta Evropska unija in Evropski parlament ostro obsodila spodleteli vojaški udar v Turčiji ter priznala, da imajo turške oblasti legitimno pristojnost, da sodno preganjajo odgovorne za ta poskus in udeležence v njem;

K.  ker je Turčija 19. januarja začela novo zračno in kopensko operacijo, imenovano Oljčna vejica, v Afrinu v Siriji, da bi pregnala kurdske enote YPG; ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko izjavila, da jo operacija skrbi zaradi dveh glavnih razlogov: po eni strani je treba s humanitarnega vidika zagotoviti dostop humanitarne pomoči in poskrbeti, da civilno prebivalstvo ne bo trpelo zaradi vojaških dejavnosti na terenu, po drugi strani pa lahko operacija resno ogrozi nadaljevanje pogajanj v Ženevi, ki bi lahko po njenem mnenju zares doprinesla k trajnostnemu miru in varnosti v Siriji;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v Turčiji; poudarja, da sta so svoboda izražanja zbiranja in združevanja temeljni stebri demokratične družbe in da je treba temeljne svoboščine v celoti spoštovati;

2.  obsoja samovoljna pridržanja ter pravosodno in upravno nadlegovanje; poziva turško vlado, naj opusti odpuščanje, suspendiranje in aretacije, tudi zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, izvoljenih predstavnikov, odvetnikov, predstavnikov civilne družbe in akademikov; poudarja, da bi morale imeti te osebe možnost, da opravljajo svoje zakonite dejavnosti;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil o grdem ravnanju z zaporniki in njihovem mučenju;

4.  poziva turško vlado, naj nemudoma prekliče izredne razmere;

5.  poziva turške oblasti, naj spoštujejo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, vključno z načelom domneve nedolžnosti;

6.  je zelo zaskrbljen zaradi neupoštevanja odločitve turškega ustavnega sodišča o izpustitvi novinarjev Mehmeta Altana in Sahina Alpaya; ugotavlja, da je to še en znak spodkopavanja pravne države;

7.  ostro obsoja poskus državnega udara v Turčiji 15. julija 2016; priznava pravico in odgovornost turške vlade, da se odzove na poskuse državnega udara;

8.  vseeno poudarja, da turška vlada pod pretvezo spodletelega vojaškega državnega udara ne sme zatirati legitimne in miroljubne opozicije ter novinarjem in medijem z nesorazmernimi in nezakonitimi dejanji ter ukrepi preprečevati, da miroljubno uveljavljajo pravico do svobode izražanja;

9.  poziva turške oblasti, naj nemudoma izpustijo zagovornike človekovih pravic, tudi Tanerja Kiliça, novinarjev, tudi Deniza Yücela, izvoljenih predstavnikov, odvetnikov in predstavnikov civilne družbe, tudi Osmana Kavale, in akademikov, ki so pridržani brez prepričljivih dokazov o kriminalnih dejavnostih, ter naj jih ne preganjajo več; poziva turške oblasti, naj oprostijo zagovornike človekovih pravic Idil Eser, Özlem Dalkıran, Günala Kurşuna, Velija Acuja, Alija Gharavija, Petra Steudtnerja, İlknur Üstün, Şeyhmusa Özbeklija, Nejata Taştana in Nalan Erkem;

10.  je zelo zaskrbljen zaradi nespoštovanja verske svobode in naraščajoče diskriminacije kristjanov; obžaluje, da namerava turška vlada v zgornjem toku reke Tigris zgraditi jez Ilisu, zaradi česar bo prvotno krščansko-aramejsko mesto Hasankeyf pod vodo; obsoja zaplembo 50 aramejskih cerkva, samostanov in pokopališč v Mardinu; poziva Komisijo, naj to vprašanje nujno obravnava s turškimi oblastmi;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so od julija 2016 odpustili četrtino sodnikov in tožilcev, desetino policijskih sil, 110.000 uradnikov in skoraj 5000 akademikov, kar ovira delovanje uprave, državnih služb in univerz;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Turčije.