o spremenjenem predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS glede kraja opravljanja storitev

(KOM(2005)0334 – C6‑0322/2005 – 2003/0329(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0334)

Še neobjavljeno v UL.

–   ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0322/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6–0153/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, da svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe, ki ga vlaga Jules Maaten

Predlog spremembe, ki ga vlaga Zsolt László Becsey

I. Pravno ozadje

Julija 2000 je Komisija oblikovala novo strategijo v zvezi s politiko DDV

KOM(2000)0348, 7. 7. 2000 „o strategiji za izboljšanje delovanja sistema DDV v okviru notranjega trga“.

Ko se je načelo začelo uporabljati, je bilo možnih odstopanj zaradi povratne uporabe zelo malo, ker je davek pripadal državi potrošnje. Kljub temu je skupaj z višjo stopnjo vzpostavitve notranjega trga, izbruhom globalizacije in priljubljenostjo trgovanja na daljavo obstajala možnost, da izjeme nadvladajo pravilo. Glede na ta razvoj in po javnem posvetovanju leta 2002 je Komisija oblikovala predlog

KOM(2003)0822, 23. 12. 2003.

Namesto popravljanja obstoječih pravil in opuščanja dosedanjega zakona je Komisija v osnutku predlagala vrnitev k izvirnemu načelu in določitev kraja opravljanja storitev med davčnimi zavezanci (t. i. B2B) kot kraja, kjer ima naročnik sedež, pri čemer obdavčitev s samoizračunom davka postane pravilo.

II.Cilji prvotnega predloga

Glavno načelo prvotnega predloga Komisije je bilo, da mora vsaka sprememba pravil, ki urejajo kraj obdavčitve storitev, povzročiti, kolikor je to mogoče, obdavčitev na kraju dejanske potrošnje. Pričakovani rezultat mora biti splošna poenostavitev praktičnih obveznosti v sektorju čezmejnih storitev.

Prvotni predlog Komisije je obravnaval izključno določbe v zvezi z dobavo storitev davčnim zavezancem – B2B. Vprašanje dobave storitev potrošnikom (B2C) naj bi se obravnavalo pozneje. Vendar se je med posvetovanji pokazalo, da bi bilo zaradi podobne obravnave med obema sektorjema nerazumno, da ne bi brez posebnih določb obravnavali obdavčitve slednjega na sedežu izvajalca. Ob upoštevanju, da živimo v obdobju globalizacije in privlačnosti prodaje na daljavo, obstaja nevarnost izkrivljanja konkurence. Komisija se je zato odločila, da spremeni svoj prvotni predlog in njegovo področje uporabe razširi tudi na sektor B2C.

III. Cilji spremenjenega predloga

Predlagani predlogi sprememb za sektor B2C morajo biti večinoma usklajeni s predlaganimi pravili za storitve B2B. Da bi se izognili čezmerni birokraciji za izvajalce storitev, ki izhaja iz potrebe po uskladitvi z več različnimi sistemi DDV, mora predpisani spremljevalni mehanizem vseeno začeti veljati hkrati s tem predlogom. Zato bi poročevalec, enako kot Komisija, rad zelo poudaril skladnost predlaganih sprememb z mehanizmom „vse na enem mestu“, ki ga je Komisija vložila leta 2005, in ga je Parlament že podprl. Glavni cilj sheme je poenostavitev obveznosti DDV za čezmejno trgovanje, pri čemer lahko izvajalci izpolnijo davčne zahteve za vse vrste čezmejnih dejavnosti kar v državi članici, kjer imajo sedež, in se njihove davčne napovedi samodejno pošljejo v države članice, v katerih so bile storitve dejansko opravljene. To bo pripomoglo k odpravi izkrivljanja konkurence, ker obdavčevanje storitev, opravljenih za osebe, ki niso davčni zavezanci v kraju potrošnje zagotavlja, da bo vpliv stopenj DDV na kraj opravljanja vedno nevtralen.

IV. Mnenje poročevalca

Poročevalec ponovno poudarja že prej izraženo podporo prvotnemu predlogu Komisije, ki po njegovem mnenju predvideva nujno posodobitev pravil o kraju opravljanja storitev in zagotavlja potrebno prilagodljivost, ki omogoča, da se z ustrezno zakonodajo obravnava razvoj dogodkov v storitvenem sektorju. Zagotavlja tudi nevtralnost stopenj DDV in izključuje možnost izkrivljanja konkurence.

Pozdravlja tudi pobudo za obravnavo storitev, opravljenih za osebe, ki niso davčni zavezanci, v skladu z določbami, predvidenimi za transakcije med davčnimi zavezanci, ki bo odpravila možno izkrivljanje konkurence zaradi olajšave DDV.

V nadaljevanju poročevalec poudarja, da se z DDV v osnovi obdavčuje potrošnja in da mora biti uporaba tega načela čim bolj široka. Strinja se, da obstaja seznam storitev, kot so prevoz blaga in potnikov v Skupnosti ali gostinske storitve na ladjah, letalih ali vlakih, ki ne morejo biti v skladu s tem načelom in so zato potrebne posebne določbe. Poročevalec podpira uvedena odstopanja, a vseeno poudarja, da je potrebno boljše ravnovesje med načelom kraja potrošnje in zahtevanimi upravnimi postopki. V predstavljenih primerih prevoza v Skupnosti ali storitev, ki se lahko opravljajo na daljavo, je uporaba veljavnih določb še vedno obremenjujoča in težka.

Glede na zgoraj omenjeno zaskrbljenost poročevalec poziva Svet, da nova določila izvaja skupaj s shemo „vse na enem mestu“, kar bo omogočilo, da se mala in srednja podjetja izognejo nepotrebni birokraciji pri čezmejnih transakcijah ter zmanjšalo upravno obremenitev za nekatere vrste zgoraj navedenih storitev.

Zaradi te izjave poročevalec ne namerava vložiti predlogov sprememb v zvezi s spremenjenim predlogom Komisije in poslancem Evropskega parlamenta predlaga, da ga sprejmejo v zdajšnji obliki.