<Report lg="SL" xmlns="http://redmap.europa.eu/xml/iPlRp-v2-0#" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://redmap.europa.eu/xml/iPlRp-v2-0# iPlRp_v2-0.xsd"><Cover><Ref><Num-Report>A6-0366/2008</Num-Report></Ref><Date>23. 9. 2008</Date><Blk-Title-Cover><Title-Type>POROČILO</Title-Type><Title><p margin-bottom="0pt" margin-left="70.9pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-align="justify">o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju</p></Title><Doc-Ref><p margin-bottom="24pt" margin-left="70.9pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">(2008/2131(INI))</p></Doc-Ref></Blk-Title-Cover><Body type="COMMITEE" id="809"><p margin-bottom="24pt" margin-left="70.9pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Odbor za razvoj</p></Body><Grp-Rap><p margin-bottom="24pt" margin-left="70.9pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Poročevalec: <Rapporteur id="4276">Anders Wijkman</Rapporteur></p></Grp-Rap><Num-PE>PE 406.017v03-00</Num-PE></Cover><Toc><Title><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt" text-align="center"><span font-weight="bold">VSEBINA</span></p></Title><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA.....................................................3</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">OBRAZLOŽITEV.....................................................................................................................14</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">MNENJE <span text-transform="uppercase">Odbora za zunanje zadeve</span>.........................................................................18</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">MNENJE <span text-transform="uppercase">Odbora za proračun</span>.....................................................................................22</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">MNENJE <span text-transform="uppercase">Odbora za industrijo, raziskave in energetiko</span>.............................25</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU...................................................................28</p></Toc><Section><Title-Section><span font-weight="bold">PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA</span></Title-Section><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-align="justify"><span font-weight="bold">o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-align="justify"><span font-weight="bold">(<ANCHOR href="#reds:DirContProc/INI-2008-0000" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:DirContProc/INI-2008-0000">2008/0000(INI)</ANCHOR>)</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-align="justify"><span font-style="italic">Evropski parlament</span>,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt"><span font-weight="bold">–</span><span font-weight="bold">    </span><span font-weight="normal">ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2007 "Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju" (<ANCHOR href="#reds:iEcCom/COM-2007-0540" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:iEcCom/COM-2007-0540">KOM(2007)0540</ANCHOR>),</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju sklepov Sveta o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju z dne 20. novembra 2007, </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2003 "Podnebne spremembe v okviru razvojnega sodelovanja – akcijski načrt 2004–2008" (<ANCHOR href="#reds:iEcCom/COM-2003-0085" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:iEcCom/COM-2003-0085">KOM(2003)0085</ANCHOR>),</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju prvega dveletnega poročila Komisije o napredku (2004–2006) o akcijskem načrtu EU o podnebnih spremembah in razvoju, predstavljenega 9. novembra 2007 na evropskih razvojnih dnevih v Lizboni,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju dokumenta visokega predstavnika in Evropske komisije Evropskemu svetu z naslovom „Podnebne spremembe in mednarodna varnost“ z dne 14. marca 2008,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. junija 2007 „Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU“ (<ANCHOR href="#reds:iEcCom/COM-2007-0354" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:iEcCom/COM-2007-0354">KOM(2007)0354</ANCHOR>),</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“<footnote><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt"> UL C 46, 24.2.2006, str. 1.</p></footnote>,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, sprejete 2. marca 2005 po forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči („pariška deklaracija“),</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Evropske komisije o človekoljubni pomoči Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje o človekoljubni pomoči“<footnote><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt"> UL C 25, 30.1.2008, str. 1.</p></footnote>,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1992,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju poročila o človekovem razvoju 2007/2008 z naslovom „Boj proti podnebnim spremembam: človeška solidarnost v razdeljenem svetu“, pripravljenega v okviru razvojnega programa Združenih narodov,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju deklaracije o človeški razsežnosti globalnih podnebnih sprememb, sprejete v Maleju (Republika Maldivi) leta 2007,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju balijskega načrta, sprejetega na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah na Baliju (Indonezija) decembra 2007, </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju četrtega ocenjevalnega poročila z naslovom „Podnebne spremembe 2007: vplivi, prilagoditev in ranljivost“, ki ga je pripravila druga delovna skupina medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC),</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju poročila Nicholasa Sterna z naslovom „Ekonomika podnebnih sprememb, Sternovo poročilo“ (Sternovo poročilo) iz leta 2006,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju deklaracije o vključitvi prilagajanja na podnebne spremembe v razvojno sodelovanje, ki so jo sprejeli ministri za razvoj in okolje držav članic Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj 4. aprila 2006,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju poročila Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj iz leta 2007 z naslovom „Končni pregled napredka pri vključevanju prilagajanja na podnebne spremembe v dejavnosti razvojnega sodelovanja“,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju hjoškega akcijskega okvira 2005–2015 za krepitev odpornosti držav in skupnosti na nesreče, ki ga je sprejela svetovna konferenca o zmanjševanju posledic naravnih nesreč januarja 2005 v Kobeju (prefektura Hjogo) na Japonskem,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju dveletnega poročila Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo „Stanje svetovnih gozdov 2007“,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">–    ob upoštevanju poročila odbora za razvoj in mnenj odbora za zunanje zadeve, odbora za razvoj proračun in odbora za industrijo, raziskave in energijo (<ANCHOR href="#reds:iPlRp/A-6-2008-0366" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:iPlRp/A-6-2008-0366">A6-0366/2008</ANCHOR>),</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">A.  ker podnebne spremembe v številnih državah v razvoju resno ogrožajo odpravljanje revščine, človekove pravice, mir in varnost, razpoložljivost vode in hrane ter doseganje razvojnih ciljev tisočletja,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">B    ker v nekaterih državah v razvoju zaradi pridelkov za biogorivo krčijo gozdove,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">C.  ker imajo industrializirane države zgodovinsko odgovornost za podnebne spremembe in so moralno obvezane pomagati državam v razvoju pri prizadevanjih, da se prilagodijo njihovim posledicam,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">D.  ker so države v razvoju najmanj prispevale k podnebnim spremembam, bodo pa najhuje občutile njihove posledice, med drugim tudi zaradi negotove preskrbe z vodo in hrano zaradi suše in dezertifikacije ter zaradi dviga morske gladine, novih izzivov v kmetijstvu, novih nevarnosti za zdravje, ekstremnih vremenskih razmer in migracijskega pritiska; ker imajo države v razvoju tudi najmanj zmogljivosti za spoprijemanje s temi posledicami,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">E.   ker v zadnjem času številne industrializirane države namenjajo veliko pozornosti ukrepom za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč in ker so enake nujne potrebe v državah z nizkim dohodkom potisnjene zelo na stran,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">F.   ker je uvoz nezakonito in netrajnostno posekanega lesa v EU pomemben dejavnik krčenja gozdov, zaradi česar imajo obubožane države stroške, ocenjene v višini več milijard evrov na leto,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">G.  ker krčenje gozdov po ocenah povzroča 20 % skupnih emisij toplogrednih plinov, kar povzroča izgubo okoli 13 milijonov hektarov tropskih gozdov na leto; ker krčenje gozdov v tropih resno ogroža biološko raznovrstnost in način preživljanja več kot milijarde revnih prebivalcev teh gozdov, od katerih je odvisno njihovo preživetje,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">H.  ker morajo konkretne posledice podnebnih sprememb pogosto reševati lokalni organi na lokalni ravni; ker je ustrezno povezovanje mednarodne, nacionalne in lokalne ravni pri pripravi politike bistveno za načrtovanje učinkovitega prilagajanja podnebnim spremembam in strategij blažitve; ker je treba izvesti veliko strukturnih sprememb, ne da bi se pri tem zanemaril pristop v korist revnim, temelječ na skupnosti,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">I.    ker je vedno bolj jasno, da podnebne spremembe ogrožajo varnost, vključno s spori glede nezadostnih naravnih virov, naravnimi nesrečami zaradi podnebnih sprememb in obsežnimi migracijskimi tokovi; ker bo razvijanje strategij za obvladovanje skupnih izzivov v zvezi s podnebjem oziroma varnostjo bistveno za zagotovitev učinkovitega prilagoditvenega odziva v državah v razvoju,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">J.    ker so bila doslej mednarodna prizadevanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč omejena, razdrobljena, slabo usklajena in za države v razvoju pogosto težko dostopna, kar je v neposrednem nasprotju s cilji, zastavljenimi v evropskem soglasju in pariški deklaraciji,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">K.  ker morajo biti ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev razvojnih zmogljivosti tesno povezani, vendar so jih doslej agencije in mednarodne institucije za razvojno sodelovanje neučinkovito uporabljale; ker bi bil skupen in skladen pristop bistven za uspešno izvajanje globalnega zavezništva o podnebnih spremembah;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">L.   ker je nujno vzpostaviti multidisciplinarne skupine upravljavcev v primeru nesreč, razvojnih specialistov, načrtovalcev ter strokovnjakov za prilagajanje in klimatologov, ki morajo sprejeti najboljšo prakso za regionalni razvoj,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">M.  ker je zgodnje ukrepanje pri prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč stroškovno učinkovita rešitev; ker lahko po ocenah z enim dolarjem, porabljenim za zmanjševanje tveganja nesreč, prihranimo do sedem dolarjev pri odzivih na nesreče, kar je močan argument, da se večina sredstev za pomoč porabi v začetku programskega obdobja,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.25pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.25pt">N.  ker je zato treba zavrniti vsak poskus dvojnega štetja sredstev EU, namenjenih za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in za izpolnitev obvez iz okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">O.  ker bodo vse zamude pri sprejemanju trdnih odločitev o ukrepih, potrebnih za zmanjšanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, zelo povečale stroške,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">P.   ker večino okoljskih problemov, vključno s tistimi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, običajno še poslabšata rast prebivalstva in večja poseljenost, saj vplivata na okoljske spremembe, te pa vplivajo nanju, pri čemer je dinamika populacije glede na rast, porazdelitev in sestavo del razvojnega procesa; in ker so na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu jasno poudarili številne koristi, ki jih prinašajo namenske, lokalno usmerjene, neprisilne demografske politike, vendar vprašanja prebivalstva kljub temu še vedno niso v celoti vključena v načrtovanje razvoja ali prilagajanja,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">Q.  ker je treba obravnavati vse politike na področju kmetijstva, vode, upravljanja gozdnih virov, zdravja, infrastrukture in izobraževanja ter demografske politike, da bi dosegli vključitev prilagajanja na podnebne spremembe in njihove blažitve v razvojne politike,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">R.   ker bi zmanjšanje korupcije povečalo učinkovitost prilagajanja podnebnim spremembam in prizadevanj za njihovo ublažitev,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">S.   ker zgoraj navedeni pregled akcijskega načrta EU o podnebnih spremembah in razvoju leta 2007 kaže, da je bil napredek pri vključevanju podnebnih sprememb v razvojne politike EU, zlasti v strateške dokumente držav in regionalne strateške dokumente, nezadosten in veliko prepočasen,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">T.   ker je glede financiranja prilagajanja v državah v razvoju dandanes zeva ogromna vrzel; ker je skupni znesek sredstev, porabljenih v večstranskih mehanizmih financiranja sredi leta 2007 znašal manj kot 0,5 % letnih stroškov prilagajanja, ki naj bi bili po ocenah med 50 in 80 milijard USD letno,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">U.  ker si je Evropska unija zastavila cilj, da bo postala vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam, vendar njen proračun ne daje prednosti politikam in ukrepom, ki jih je sprejela za boj proti podnebnim spremembam,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">V.  ker bo del sredstev globalnega zavezništva o podnebnih spremembah prišel iz Evropskega razvojnega sklada in tematskega programa za okolje naravne vire (v skladu s členom 13 instrumenta za razvojno sodelovanje<footnote><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt"> Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).</p></footnote>),</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">W. ker se je Evropski razvojni sklad večinoma uporabljal za financiranje novih pobud; ker mora Komisija spoštovati svojo zavezanost iskanju novih virov financiranja, da se ta sklad ohrani; ker je odbor za razvoj Evropskega parlamenta že večkrat sklenil, da je treba Evropski razvojni sklad vključiti v proračun EU, da se zagotovi demokratičen nadzor nad načinom njegove uporabe,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">X.  ker ima Evropski parlament po členu 21 instrumenta za razvojno sodelovanje o sprejetju strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov ter členu 35(2) instrumenta za razvojno sodelovanje pravico do nadzora nad dejavnostmi Komisije, kot to določata člena 5 in 8 Sklepa 1999/468/ES,</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">Y.  ker mehanizem čistega razvoja doslej ni uspešno izpolnjeval potreb najrevnejših držav po naložbah v čisto tehnologijo, saj se v Afriki izvaja manj kot 3 % vseh projektov mehanizma čistega razvoja, skoraj 90 % enot potrjenega zmanjšanja emisij pa je dodeljenih za projekte, ki se izvajajo na Kitajskem ter v Indiji, Koreji in Braziliji;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">1.   pozdravlja pobudo Komisije, da se oblikuje globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, saj je to pomembno priznanje, da podnebne spremembe vplivajo na razvoj; vendar jo poziva, naj dodatno pojasni izrecno dodano vrednost globalnega zavezništva; v zvezi s tem poudarja, da mora biti usklajevanje in sodelovanje z drugimi glavnimi akterji sestavni del agende tega zavezništva, da se zagotovi čim boljše dopolnjevanje med pobudami; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">2.   meni, da je globalno zavezništvo o podnebnih spremembah pomemben steber zunanjih ukrepov EU na področju podnebnih sprememb ter dopolnilno in podporno izhodišče za potekajoče procese v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in kjotskega protokola, namenjeno pospešenemu izvajanju konvencije, protokola in z njimi povezanih sporazumov;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">3.   znova poudarja zaskrbljujoče ugotovitve dokumenta o podnebnih spremembah in mednarodni varnosti<footnote><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt"> S113/08.</p></footnote>, ki sta ga Evropskemu svetu 14. marca 2008 predstavila visoki predstavnik EU in Evropska komisija, v katerih se opozarja, da je zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ogrožena varnost EU, saj grozijo, da bodo države in regije v svetu, ki so že tako šibke in izpostavljene konfliktom, še dodatno obremenjene, ter spodkopavajo prizadevanja za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">4.   ugotavlja, da morajo prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam temeljiti ne le na politični spodbudi, ampak tudi na civilni družbi v razvitih državah in državah v razvoju; meni, da je treba sprožiti kampanje za obveščanje javnosti ter v šolah in na univerzah uvesti izobraževalne programe, ki bodo državljane seznanjali z analizami in ocenami podnebnih sprememb ter ponujali ustrezne rešitve, zlasti kar zadeva spremembo načina življenja za zmanjšanje emisij;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">5.   poudarja, da je na področju politike EU o podnebnih spremembah in razvoju bistveno okrepljeno usklajevanje in sodelovanje med Komisijo in državami članicami; globalno zavezništvo o podnebnih spremembah je edinstvena priložnost, da se izpolnijo načela evropskega soglasja in pariške deklaracije ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu; poleg tega je prepričan, da mora biti ena bistvenih vlog globalnega zavezništva postati „klirinška hiša“ za pobude držav članic;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">6.   poziva EU, naj podnebne spremembe določi za jedro svoje politike razvojnega sodelovanja; meni tudi, da je treba v boju proti podnebnim spremembam obravnavati strukturne vzroke, in poziva k izvedbi sistematične ocene tveganja podnebnih sprememb, ki bi zajela vse vidike načrtovanja politike in odločanja v EU in državah v razvoju, vključno s trgovino, kmetijstvom, varnostjo preskrbe s hrano; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">7.   poudarja, da mora globalno zavezništvo o podnebnih spremembah sprejeti konkretne ukrepe za obravnavanje skladnosti med vplivom podnebnih sprememb na razvoj, vključno s kmetijsko, trgovinsko in ribiško politiko EU, na eni strani in problemi v zvezi z izvoznimi subvencijami, kot so vezana pomoč, dolgovi, izvozni krediti in komercialno izkoriščanje pomoči v hrani, prisilna privatizacija in liberalizacija pomembnih gospodarskih sektorjev, na drugi strani;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.25pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.25pt">8.   poudarja, da se je treba izogniti prekrivanju ukrepov in da je treba največ sredstev nameniti tistim, ki zagotavljajo najvišjo dodano vrednost, saj bo globalno zavezništvo o podnebnih spremembah s 60 milijoni EUR za obdobje 2008–2010 dopolnjevalo odvijajoči se proces okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; meni, da je treba po sprejetju sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 ponovno pregledati cilje in sredstva globalnega zavezništva o podnebnih spremembah glede na rezultate sporazuma; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.25pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.25pt">9.   meni, da sredstev izven okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ni mogoče šteti kot del izvajanja obveznosti razvitih držav v okviru te konvencije; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">10. meni, da je 60 milijonov, doslej dodeljenih globalnemu zavezništvu o podnebnih spremembah, veliko premalo; poziva Komisijo, naj vzpostavi za dolgoročni finančni cilj za globalno zavezništvo o podnebnih spremembah vsaj 2 milijardi EUR letno do leta 2010 in od 5 do 10 milijard EUR do 2020; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">11. poziva Komisijo, naj priskrbi podrobne informacije o sedanjih finančnih mehanizmih za podnebne spremembe in razvoj na nacionalni in mednarodni ravni; poziva jo, naj na podlagi teh informacij nujno predlaga, s katerimi ukrepi bi povečali finančno podporo EU za podnebne spremembe in razvoj ter zagotovili kar najboljšo uskladitev in dopolnjevanje z obstoječimi pobudami;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">12. poudarja, da je treba za temeljito obravnavanje podnebnih sprememb zagotoviti nova sredstva iz različnih proračunskih vrstic ter nove vire financiranja, na primer humanitarna sredstva kot odziv na podnebne katastrofe, sredstva v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter instrument za stabilnost v okviru preventivne varnostne politike ali kot odziv na ogroženost ali spore glede varnosti, povezane s podnebnimi spremembami, druga sredstva za zunanje ukrepe, če so potrebna, ter "zelene" davke, javno-zasebna partnerstva in druge za to namenjene inovativne finančne mehanizme;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.25pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.25pt">13. z zanimanjem sprejema sklepe predsedstva Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 in proračunske posledice, ki jih prinašajo; meni, da so lahko te proračunske zahteve izpolnjene le z uporabo sredstev, ki jih zagotavlja medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju<footnote><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt"> UL C 139, 14.6.2006, str. 1.</p></footnote>; ponovno poudarja, da morajo za nove naloge biti na voljo nova sredstva;<span font-style="italic" font-weight="bold"> </span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.25pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.25pt">14. v zvezi s tem ugotavlja, da se uradna razvojna pomoč EU še vedno ne približuje cilju 0,56 % bruto nacionalnega dohodka EU do leta 2010 in da je malo verjetno, da bo EU izpolnila vse svoje obveze brez poseganja po novih inovativnih virih; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">15. poziva Komisijo, naj nemudoma poveča financiranje za globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, ki bi ga bilo mogoče na začetku po hitrem postopku doseči v tematskem programu za okolje in naravne vire ter iz desetega evropskega razvojnega sklada; obenem poudarja, da so nujno potrebni dodatni neuradni skladi za razvojno pomoč za prilagajanje ter da je treba v ta namen razviti inovativne finančne mehanizme;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt"><span font-style="normal">16.</span><span font-style="normal"> </span><span font-style="normal">opozarja Komisijo, da je treba sredstva iz tematskega programa za okolje in naravne vire ali Evropskega razvojnega sklada za financiranje globalnega zavezništva o podnebnih spremembah kot razvojne sklade uporabljati le za ukrepe, ki so združljivi z razvojno pomočjo, kot jo je opredelil odbor OECD za razvojno pomoč;</span><span font-style="normal"> </span><span font-style="normal">vztraja, da mora biti to enkraten vir financiranja in da je treba dodatna sredstva zagotoviti iz nadomestnih virov;</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">17. poziva Komisijo, naj zagotovi, da financiranje globalnega zavezništva o podnebnih spremembah prek tematskega programa za okolje in naravne vire ali Evropskega razvojnega sklada ne bo ogrozilo financiranja drugih pomembnih ciljev razvojnega sodelovanja, na primer v zvezi z izobraževanjem, zdravjem, enakostjo spolov ali dostopom do vode;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">18. poudarja, da morajo države članice EU prevzeti veliko večjo odgovornost za financiranje in usklajevanje svojih razvojnih dejavnosti z globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">19. poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo, da se vsaj 25 % pričakovanih prihodkov licitiranja v sistemu EU za trgovanje z emisijami v naslednjem tržnem obdobju nameni financiranju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah in drugih ukrepov na področju podnebnih sprememb v državah v razvoju, vključno s prizadevanji za varovanje gozdov in zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">20. poziva Komisijo, naj izkoristi naslednji pregled proračuna EU kot priložnost za ponovno oceno skupnih prednostnih nalog EU glede porabe in usmeri dodatna sredstva v podnebne spremembe in razvoj na splošno, zlasti pa v globalno zavezništvo o podnebnih spremembah; to vključuje tudi prerazporeditev sredstev v okviru skupne kmetijske politike;</p><p margin-bottom="0pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">21. poziva Komisijo in države članice, naj nujno izvedejo zamisel o finančnem mehanizmu za globalne podnebne spremembe in se pri tem oprejo na model obveznic Mednarodnega finančnega sklada za imunizacijo in koncept porabe sredstev za pomoč v začetku programskega obdobja, da se primerno hitro zagotovijo znatna sredstva za globalno zavezništvo o podnebnih spremembah;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">22. poziva Komisijo, naj povabi zasebni sektor, da postane tesnejši partner globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, pri čemer ugotavlja, da bi lahko imela javna sredstva spodbujevalno vlogo pri naložbah in zagotavljanju dostopa do trgov in tehnologije; zlasti spodbuja Komisijo, naj vlaga v razvoj modelov javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na primer zagotavljanje varnosti vode in infrastrukture na ranljivih področjih, kjer so sedaj velike finančne vrzeli, saj podnebne spremembe vplivajo na veliko področij politike (dostop do vode, javno zdravje, oskrba z energijo itd.), kar zahteva posredovanje države in lokalnih organov; opozarja, da mora biti prednostna naloga EU krepitev zmogljivosti za javno ukrepanje na teh področjih; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">23. poziva Komisijo, naj sodeluje v partnerstvih z zasebnim zavarovalniškim sektorjem in razišče metode za povečanje pilotskih zavarovalnih shem za financiranje prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč, z obravnavanjem nacionalnih/regionalnih in individualnih ravni zavarovanja; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">24. obžaluje, da je bila splošna udeležba vlad držav v razvoju, civilne družbe in lokalnih organov med postopkom načrtovanja programov globalnega zavezništva o podnebnih spremembah ves čas nezadostna; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo postopek odločanja prek postopkov priprave, izvajanja, razdeljevanja sredstev in ocenjevanja potekal v partnerstvu z zainteresiranimi stranmi; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">25. poziva Komisijo, naj uporabi globalno zavezništvo o podnebnih spremembah kot podporo in krepitev zmogljivosti partnerskih držav, da se opredelijo, upravljajo in ublažijo varnostne grožnje, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in spodbuja Komisijo, naj za to nameni dodatna sredstva; poleg tega jo poziva, naj zagotovi, da se bo njen generalni direktorat za zunanje odnose v celoti vključil v proces načrtovanja in izvajanja globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, da se zagotovi optimalna skladnost med razvojnim sodelovanjem, politiko o podnebnih spremembah ter zunanjo in varnostno politiko; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">26. poziva Komisijo, naj uporabi globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, da se začnejo pogovori s skupnostjo donatorjev in partnerskimi državami v zvezi z naraščajočo pripravljenostjo in načrtovanjem obsežne migracije, če bi nekatere regije zaradi podnebnih sprememb postale neprimerne za bivanje; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">27. vztraja, da morajo biti učinkoviti mehanizmi poročanja, tudi podrobni kazalniki napredka in nadaljnji načrti, v skladu z globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">28. meni, da bi lahko bila posebna dodana vrednost in zmogljivost globalnega zavezništva o podnebnih spremembah vzpostavitev povezave med lokalnimi prilagoditvenimi ukrepi in globalnimi okviri podnebne in razvojne politike; v zvezi s tem pozdravlja usmeritev globalnega zavezništva o podnebnih spremembah k političnemu dialogu kot pomemben korak za povezavo programa za zmanjšanje revščine in razvojnih ciljev tisočletja s programom za podnebne spremembe; vendar poudarja, da bo globalno zavezništvo uspešno le, če bo vključeno v skupno strategijo EU za pogajanja po letu 2012, katerih glavna prednostna naloga je močna podpora za dejavnosti blažitve in prilagajanja v državah v razvoju; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">29. spodbuja Komisijo, naj politični dialog in predvideno skupno izjavo EU/najmanj razvitih držav/majhnih otoških držav v razvoju uporabi kot forum za spodbujanje ideje o „globalni pogodbi“, pri čemer bi bili tesno povezani razvojno sodelovanje in dejavnosti v zvezi s podnebnimi spremembami, upoštevana pa tudi zaskrbljenost prebivalstva kot izrecnega elementa, kot je predvideno v pobudi globalnega Marshallovega načrta; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">30. poudarja, da se morajo pospešiti prizadevanja za vključitev prilagajanja na podnebne spremembe, zmanjševanja tveganja nesreč ter ukrepov v zvezi s prebivalstvom in reproduktivnim zdravjem v razvojno pomoč Komisije in držav članic, zlasti na stopnji izvajanja, saj so ta področja s sistemskega vidika vsekakor bistvena; poziva Komisijo, naj izkoristi prihajajoči vmesni pregled državnih strateških dokumentov za napredovanje na tem področju;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">31. vztraja, da mora Komisija skupaj z globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah še naprej razvijati svoj odziv na pregled akcijskega načrta o podnebnih spremembah in razvoju, ki vsebuje veliko pomembnih elementov, ki se ne smejo izgubiti, vključno z ustanovitvijo „klirinških hiš“ na kraju samem, da se izboljša usklajevanje in dostop do informacij; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">32. poudarja, da je imelo razvijanje in izvajanje akcijskih programov za prilagajanje prek skladov globalnega sklada za okolje veliko pomanjkljivosti zaradi neustreznega financiranja, podcenjevanja stroškov prilagajanja, šibkih povezav s človekovim razvojem, preveč birokratskih kanalov za dostop in na projektu osnovane pristranskosti; poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju nadaljnje podpore globalnega zavezništva o podnebnih spremembah nacionalnim akcijskim programom za prilagajanje v najmanj razvitih državah in malim otoškim državam v razvoju v celoti obravnava te pomanjkljivosti; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da bo raziskala razvijanje zmogljivosti upravnih institucij na podlagi programa z uporabo proračunske podpore; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">33. poudarja, da je uspešna uporaba proračunske podpore za razvojno usmerjeno prilagajanje podnebnim spremembam odvisno od čim širše uporabe vseh razpoložljivih sredstev v okviru dogovorjene proračunske podpore, vključno z razpravo o prednostnih nalogah politike, dolgoročnim nadzorom in tehnično pomočjo za oblikovanje in izvajanje proračuna; nadalje poudarja, da je treba dejavno vključevati civilno družbo in lokalne skupnosti; Komisijo poziva tudi, naj pripravi dopolnilne ukrepe za primere, ko proračunska pomoč ni ustrezna ali ko ne koristi revnim ali najranljivejšim; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">34. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo načrtovane raziskave globalnega zavezništva o podnebnih spremembah v zvezi s prilagajanjem v državah v razvoju jasno temeljile na načelu „od spodaj navzgor“, da bodo usmerjene k revnim in najbolj ranljivim, upoštevale potrebe lokalnih skupnosti ter se izvajale v sodelovanju z zadevnimi ljudmi; poudarja, da je treba rezultate raziskav prilagajanja v dostopnih sredstvih obveščanja sporočiti ciljnim skupinam;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">35. poziva Komisijo, naj nameni znatna sredstva raziskavam o ekonomiki prilagoditve v državah v razvoju, vključno z izboljšanjem razumevanja prihodnjih stroškov potrebnega prestrukturiranja trgovinske, kmetijske in varnostne politike ter institucij; priznava, da pomanjkanje znanja na teh področjih ovira učinkovitost dejavnosti prilagajanja ter financiranje javnih in zasebnih udeležencev;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">36. poudarja pomembnost prenosa znanja in tehnologije, vključno s tehnologijo za zmanjšanje tveganja nesreč, državam partnericam globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; v ta namen poziva Komisijo, naj spodbuja spletno „knjižnico“ pomembnih podatkov o prilagoditvah na podnebne spremembe in pospeši program izmenjave strokovnjakov za prilagajanje podnebnim spremembam med temi državami;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.25pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.25pt">37. ponovno poudarja pomen skladnosti politik in poziva Komisijo, naj ob pregledu proračuna EU in ob vmesnem pregledu različnih razvojnih instrumentov obravnava vprašanje vključitve vprašanja podnebnih sprememb v prizadevanja za zmanjševanje revščine.</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">38. poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni vplivu podnebnih sprememb na kmetijstvo in gozdarstvo kot tudi prilagoditvi kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj uporabi globalno zavezništvo o podnebnih spremembah za podporo okolju prijaznih kmetijskih politik, pri čemer naj se da prednost zagotovitvi varne prehrane; poziva jo tudi, naj pomaga vzpostaviti ustrezen institucionalni in finančni okvir za revne na podeželju, katerih preživetje je odvisno od kmetijstva, </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">39. poudarja, da na kmetijstvo v revnih državah v razvoju neposredno in močno vplivajo podnebne spremembe, ki imajo lahko dramatične posledice za varnost preskrbe s hrano; zato poziva Komisijo, naj uporabi globalno zavezništvo o podnebnih spremembah za razvoj kmetijskih politik in proizvodnih metod, ki bi bolje zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva in pomenile dolgoročno rešitev za hitro rast cene hrane; zlasti spodbuja Komisijo, naj podpira inovativne rešitve, kot je ustvarjanje zelenih pasov okrog mest, da se v državah v razvoju zadovoljijo osnovne potrebe mestnega prebivalstva po hrani;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">40. pozdravlja pripravljenost Komisije, da predlaga strategijo EU za zmanjševanje tveganja nesreč, kar je pomemben korak za premostitev vrzeli med prizadevanji za zmanjšanje tveganja nesreč, razvoj in prilagoditev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pojasni, kako lahko globalno zavezništvo o podnebnih spremembah olajša to integracijo na praktični ravni;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">41. poudarja, da strategija za zmanjševanje tveganja nesreč ne bo privedla do pomembnih rezultatov brez konkretnega akcijskega načrta in večje preusmeritve proračunskih sredstev v varno dolgoročno financiranje zmanjševanja tveganja nesreč in prilagajanja kot dela redne razvojne pomoči namesto sedanje kratkoročne humanitarne skrbi, ki ni obravnavana dovolj prednostno; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">42. poudarja, da so v okviru programa EuropeAid in delegacij EU zelo potrebni dodatni človeški viri, da se zagotovi uspešno izvajanje globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj v proračunu za leto 2009 temu področju nameni znatna sredstva; v širšem smislu jo tudi poziva, naj občutno več sredstev nameni usposabljanju osebja o prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč v zadevnih generalnih direktoratih Komisije in delegacijah, pri tem pa se osredini zlasti na okrepitev praktičnega znanja;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">43. poudarja, da najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju potrebujejo izgradnjo zmogljivosti in tehnično podporo, da bi lahko bolj sodelovale v mehanizmu čistega razvoja, saj globalno zavezništvo o podnebnih spremembah zajema tudi delovanje za blažitev, Komisijo poziva, naj se dejavno udeleži mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah s ciljem okrepiti mehanizem čistega razvoja, da bi zagotovila dodano vrednost in skladnost z razvojem in podnebnimi cilji; poziva jo tudi, naj se ne osredini izključno na mehanizem čistega razvoja kot odločilno politično orodje, ampak tudi zagotovi nadomestno podporo za ukrepe za blažitev, ki so primernejši za revnejše države pri čemer bodo imeli prednost ukrepi glede rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstvo ter nizkoogljične tehnologije; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">44. poziva Komisijo, naj nujno razvije ambiciozne dopolnilne politične pobude, zlasti glede sodelovanja na področju varstva gozdov in morja, trajnostne rabe naravnih virov in tehnologij za blažitev, kjer finančne potrebe zelo presegajo tisto, kar je zanje sedaj zagotovljeno v okviru globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; posebej poziva EU k odločnemu delovanju s finančno podporo, tehnično pomočjo, prenosom tehnologije in sodelovanjem z državami v razvoju, da se zagotovi čimprejšnja uporaba tehnologij, ki oddajajo malo toplogrednih plinov, in okolju prijaznih proizvodnih metod; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">45. poziva Komisijo, naj revidira svoj predlog o merilu trajnosti za biogorivo ter uvede strožje zahteve v zvezi s koristmi za podnebje in ekosistem, pri čemer mora upoštevati tudi negativne vplive posredne spremembe rabe zemljišč in posledice za razvoj lokalnih skupnosti; poudarja, da merilo trajnosti ne sme postati nov zaščitni ukrep, ampak ga je treba oblikovati v sodelovanju z državami v razvoju ob upoštevanju njihove primerjalne prednosti v proizvodnji biogoriva in z večjo podporo za krepitev zmogljivosti;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">46. meni, da je v tem okviru predlagani svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije izreden instrument, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri energetsko učinkovitih projektih in spodbujanju obnovljivih virov energije v državah v razvoju;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">47. poziva Komisijo, naj nujno razvije celovito agendo za zmanjšanje krčenja in uničevanja gozdov v državah v razvoju, med drugim s spodbujanjem prostovoljnih partnerskih sporazumov v okviru programov o uveljavitvi zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov in konkretnimi predlogi o mehanizmih za financiranje, ki bi jih predstavili na konferenci pogodbenic konvencije o spremembi podnebja (COP 14) v Poznanju decembra 2008; ponovno poudarja pomen takih mehanizmov, ki zagotavljajo nadomestilo ne le za preprečene emisije toplogrednih plinov, ampak tudi za biološko raznovrstnost in razvojne koristi gozdov;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt"><span font-style="normal">48.</span><span font-style="normal"> obžaluje, da bo Komisija šele zdaj pripravila jasne in stroge predloge za prepoved uvoza nezakonito posekanega lesa in lesnih izdelkov na trg EU; poziva Komisijo, naj te predloge nemudoma vloži;</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">49. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.</p></Section><Section><Title-Section><span font-weight="bold">OBRAZLOŽITEV</span></Title-Section><p margin-bottom="10pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Komisija je predlagala, da se oblikuje globalno zavezništvo o podnebnih spremembah med EU ter najmanj razvitimi državami in majhnimi otoškimi državami v razvoju. Njegov cilj je okrepiti zunanje delovanje EU pri skupnih izzivih, ki jih predstavljajo podnebne spremembe in zmanjševanje revščine, ter je korak naprej pri izvajanju akcijskega načrta EU o podnebnih spremembah in razvoju (2004), ki temelji na večjem priznavanju, da morajo podnebne spremembe spremeniti način našega razmišljanja glede razvojne pomoči. </p><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah ima dva glavna namena: spodbujati politični dialog o podnebnih spremembah med EU in državami v razvoju ter olajšati vključevanje skrbi, povezanih s podnebnimi spremembami, v načrte za zmanjšanje revščine na lokalni in nacionalni ravni. </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Ta cilj globalnega zavezništva o podnebnih spremembah je v sporočilu izrecno obravnavan in razdeljen na pet glavnih področij dela: prilagajanje, blažitev, krčenje gozdov, zmanjševanje tveganja nesreč in vključitev podnebnih sprememb v razvojna prizadevanja. </p><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Komisija je za globalno zavezništvo o podnebnih spremembah za obdobje od 2008 do 2010 namenila 60 milijonov s tematskim programom “Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo”, ki spada v instrument za razvojno sodelovanje. Raziskani bodo tudi drugi viri financiranja iz proračuna EU, desetega evropskega razvojnega sklada in prispevkov držav članic. </p><p>Začetek globalnega zavezništva o podnebnih spremembah je zelo zaželen iz več razlogov in prihaja ob pravem času. Bistveno je, da se lahko vključi v mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah v Poznanju leta 2008 in Köbenhavnu leta 2009. Ena glavnih ovir za sporazum o dogovoru glede podnebnih sprememb po letu 1012 je bilo nezaupanje med industrializiranimi državami in državami v razvoju. Oblikovanje foruma za dialog med EU in državami v razvoju bi lahko imelo pomembno vlogo pri vzpostavitvi novega zaupanja, če bi EU sočasno prevzela vodilno vlogo na svetovni ravni z splošno ambiciozno strategijo v pogajanjih Združenih narodov o podnebju ter občutno povečala podporo za okrepitev pogajalske moči najmanj razvitih držav in vlad majhnih otoških držav v razvoju. </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Poleg tega ima globalno zavezništvo o podnebnih spremembah potencial, da lahko zapolni ogromno vrzel v razvojnih skupnostih EU in v mednarodnih razvojnih skupnostih: vrzel med znanjem in ukrepanjem. Kljub večji ozaveščenosti o povezavah med podnebnimi spremembami in razvojem<footnote><p margin-left="0pt" margin-right="0pt"> Četrto ocenjevalno poročilo druge delovne skupine Medvladnega foruma o podnebnih spremembah: "Podnebne spremembe 2007: vplivi, prilagajanje in ranljivost"; poročilo razvojnega programa Združenih narodov o človekovem razvoju 2007/2008 z naslovom „Boj proti podnebnim spremembam: človeška solidarnost v razdeljenem svetu“. </p></footnote>, nenazadnje na osrednjih področjih, kot so zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in zmanjševanje tveganja nesreč, ki so odločilna za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja, se pri razvojnem načrtovanju in porabi ne upoštevajo spremenjene razmere zaradi spreminjanja podnebja. Zato obstaja tveganje, da prizadevanja za razvoj in zmanjševanje revščine dolgoročno ne bodo uspešna, kar bo šlo na račun človeških življenj, človekovih pravic, blaginje ter tudi varnosti in stabilnosti. </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Z razvojem inovativnih in učinkovitih strategij prilagajanja, lahko globalno zavezništvo o podnebnih spremembah pomeni nov dosežek v prizadevanjih za vključitev podnebnih sprememb v razvojno pomoč. V zvezi s tem bi lahko bila njegova pomembna naloga premostitev vrzeli med zmanjševanjem tveganja za nesreče, prilagajanjem in razvojnimi politikami. Z naravnimi nesrečami, ki bodo zaradi podnebnih sprememb verjetno postale številnejše in hujše, se je treba spoprijeti s proaktivnim obvladovanjem tveganja, ne pa v prvi vrsti s humanitarnimi težavami, kot je bila praksa v preteklosti. Nove uspešne strategije na tem področju bi lahko uporabili kot modele ne le za lastno razvojno pomoč Komisije, ampak tudi za države članice in druge donatorje. </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Če pa naj bo globalno zavezništvo o podnebnih spremembah uspešno, se mora soočiti s številnimi izzivi, ki sedaj onemogočajo učinkovite mednarodne ukrepe za prilagajanje: </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  zaradi zmede na ravni držav v razvoju, pretirane administracije in neučinkovitosti obstaja mnogo pobud za prilagajanje/razvoj na področju podnebnih sprememb; </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  vlade držav donatoric vedno bolj tekmujejo, da bi se izkazale z novimi pobudami oziroma sredstvi za prilagajanje. To je samo po sebi pozitivno, vendar pogosto primanjkuje znanja, kako sredstva porabiti, zaradi česar so prizadevanja neusklajena in neučinkovita; </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  ne glede na veliko število pobud je finančna vrzel ogromna. Ocenjeni letni stroški za prilagajanje v državah v razvoju znašajo med 50 in 80 milijard USD. Po pričakovanjih sedanji mehanizmi za financiranje ne bodo ustvarili niti 1 % teh zneskov; </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  še vedno nimamo učinkovitih orodij, da bi zagotovili ustrezno financiranje za koristi tropskih gozdov za podnebje, ekosisteme in razvoj, zaradi česar se gozdovi povsod krčijo, kar je z vidika prilagajanja in blažitve ogromen neuspeh; </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  primanjkuje nam tudi političnih orodij, s katerimi bi spodbudili in okrepili ukrepe za blažitev v najrevnejših državah. Izkazalo se je, da mehanizmi čistega razvoja za spoprijemanje s posebnimi potrebami najrevnejših držav niso ustrezni, pri običajni pomoči pa vprašanja glede blažitve niso ustrezno upoštevana. </p><p>Glede na vse to ima lahko globalno zavezništvo o podnebnih spremembah bistveno vlogo zlasti na naslednjih področjih:</p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  kot “klirinška hiša” in s spodbujanjem sodelovanja in usklajevanja med Komisijo, državami članicami in drugimi pobudami za prilagajanje oziroma zmanjševanje tveganj za nesreče;</p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  s pridobivanjem finančne in politične podpore za prilagajanje oziroma zmanjševanje tveganj za nesreče kot nujnega elementa v prihodnjem režimu podnebnih sprememb po letu 2012;</p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  s sprožitvijo inovativne, na programu temelječe, podpore za prilagajanje oziroma zmanjševanje tveganja za nesreče, s poudarkom zlasti na krepitvi vladnih struktur najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju na makroravni, ter z vzpostavitvijo vezi z nacionalne ravni do prizadevanj za razvijanje zmogljivosti v lokalnih skupnostih;</p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  s pospešenim preverjanjem razvojne pomoči držav članic in Komisije z vidika podnebja in zmanjševanja tveganja za nesreče ter z razvijanjem in razširjanjem nove metodologije na tem področju;</p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  z vlaganjem v razvoj inovativnih modelov javno-zasebnih partnerstev na osrednjih področjih za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjšanje tveganja nesreč; </p><p margin-bottom="10pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  z raziskovanjem in razvijanjem dodatnih mehanizmov za prenos tveganja, pri čemer je eden pomembnih ciljev, da se pri večjih katastrofah ljudem pomaga normalizirati razmere; </p><p margin-bottom="0pt" margin-left="28.35pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-14.15pt">–  s prispevanjem k združitvi agende za zmanjšanje revščine in prilagajanje podnebnim spremembam na mednarodni ter nacionalni in lokalni ravni.</p><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Na vseh izpostavljenih področjih je bistveno, da globalno zavezništvo o podnebnih spremembah dopolnjuje, ne le posnema delo drugih akterjev na tem področju. Tu je razlika med politično privlačnim “oblikovanjem ločene identitete” in nekoliko manj glamuroznim “dopolnjevanjem in usklajevanjem že obstoječih pobud”. Komisije ne sme tako prevzeti prva možnost, da bi pozabila pomen druge. Vendar ima lahko globalno zavezništvo o podnebnih spremembah tudi pomembno vlogo z razvijanjem politike prilagajanja oziroma zmanjševanja tveganje za nesreče in metodologij, kjer sedaj obstajajo vrzeli.</p><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Poleg zgoraj navedenih usmerjenih ukrepov kot ključnih področij za globalno zavezništvo o podnebnih spremembah mora Komisija nujno razviti ambiciozne dopolnile pobude, zlasti kar zadeva sodelovanje na področju gozdarstva in tehnologije, kjer finančne potrebe zelo presegajo sedanja namenska sredstva v okviru globalnega zavezništva o podnebnih spremembah. </p><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Prav je povedati, da so, čeprav se omejimo na zgoraj predvideni skrčeni sklop ciljev, sredstva, namenjena globalnemu zavezništvu o podnebnih spremembah, doslej veliko preskromna. Če naj bo uspešno, mu mora Komisija nameniti veliko več sredstev. Odgovornost za finančno prispevanje pa nosijo tudi države članice, ki so do sedaj v celoti prispevale le 5,5 milijonov EUR. Za začetek bi bil bistven dolgoročni finančni cilj, da bi poudarili razširjeno osredotočenost in pomen globalnega zavezništva o podnebnih spremembah. </p><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Poleg tega je treba nujno razviti inovativne finančne mehanizme, da bi se vsaj približali zahtevanim zneskom za izpolnitev potreb prilagajanja. Dodeljevanje prihodkov licitiranja iz sistema EU za trgovanje z emisijami je ena možnost, omenjena v sporočilu, in bi jo bilo treba nujno izvesti. Po ocenah naj bi prihodki do leta 2020 znašali do 75 milijard EUR letno. Začetna dodelitev 25 % prihodkov ukrepom za spoprijemanje s podnebnimi spremembami v državah v razvoju, vključno z globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah, bi bil pomemben in zelo potreben prispevek za ta namen. </p><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Še ena zamisel, ki jo raziskuje Komisije, ki bi jo lahko združili z dodelitvijo prihodkov iz dražb, je finančni mehanizem za podnebne spremembe, ki temelji na modelu obveznic mednarodnega finančnega sklada, in zamisel o porabi sredstev pomoči v začetku programskega obdobja, da bi lahko pridobili velike količine sredstev v relativno kratkem času. Komisija mora za to zamisel nujno pridobiti popolno podporo držav članic in vzpostaviti finančni mehanizem za podnebne spremembe kot strateško potezo za povečanje financiranja in ukrepov za prilagajanje pred vrhom konvencije Združenih narodov o podnebju leta 2009 v Köbenhavnu. </p></Section><Opinion-Section><Opinion-Cover><Date>11. 9. 2008</Date><Title-Opinion><span font-weight="bold">MNENJE <span text-transform="uppercase">Odbora za zunanje zadeve</span></span></Title-Opinion><Body type="COMMITEE" id="809"><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">za Odbor za razvoj</p></Body><Blk-Title-Opinion><Title><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju</p></Title><Doc-Ref><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">(<ANCHOR href="#reds:DirContProc/INI-2008-2131" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:DirContProc/INI-2008-2131">2008/2131(INI)</ANCHOR>)</p></Doc-Ref></Blk-Title-Opinion><Grp-Rap><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Pripravljavec mnenja: <Rapporteur id="28372">Ryszard Czarnecki</Rapporteur></p></Grp-Rap></Opinion-Cover><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt" text-align="center"><span font-weight="bold">POBUDE</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:</p><p margin-bottom="0pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">1.   pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med EU in revnimi državami v razvoju, ki so najobčutljivejše za podnebne spremembe in najslabše opremljene, da bi se jim prilagodile, kot je Komisija pozvala v zeleni knjigi z dne 29. junija 2007 z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU“ (<ANCHOR href="#reds:iEcCom/COM-2007-0354" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:iEcCom/COM-2007-0354">KOM(2007)0354</ANCHOR>); poudarja možnosti okrepljenega dialoga, da pozitivno vpliva na mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah v Poznanju leta 2008 in Köbenhavnu leta 2009;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">2.   ugotavlja, da je Evropska unija bila, je in bo tudi v prihodnosti vodilna v svetu pri reševanju podnebnih sprememb; meni, da imajo državljani EU veliko odgovornost, da so drugim delom sveta za vzor, kako živeti okolju prijazno;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">3.   meni, da je globalno zavezništvo o podnebnih spremembah pomemben steber zunanjih ukrepov EU na področju podnebnih sprememb ter dopolnilna in podporna platforma za potekajoče proces v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in kjotskega protokola in pospeševati izvajanje konvencije, protokola in z njimi povezanih sporazumov;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">4.   znova opozarja na zaskrbljujoče zaključke dokumenta o podnebnih spremembah in mednarodni varnosti<footnote><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt"> S113/08.</p></footnote>, ki sta ga Evropskemu svetu 14. marca 2008 predstavila visoki predstavnik EU in Evropska komisija, v katerih se opozarja, da je zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ogrožena varnost EU, saj grozijo, da bodo države in regije v svetu, ki so že tako šibke in izpostavljene konfliktom, še dodatno obremenjene, ter spodkopavajo prizadevanja za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja ZN;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt"><span font-weight="normal">5.</span><span font-weight="normal">   </span><span font-weight="normal">poudarja, da podnebne spremembe postajajo največja grožnja varnosti v današnjem svetu;</span> ugotavlja, da morajo podnebne spremembe zavzemati osrednje mesto v evropski preventivni varnostni politiki, kot je bilo poudarjeno na zasedanju Evropskega sveta 13. in 14. marca 2008;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">6.   meni, da morajo za učinkovitost boja proti podnebnim spremembam k njemu prispevati vsi družbeni sektorji in vsi posamezniki;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">7.   ugotavlja, da morajo prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam temeljiti ne le na politični spodbudi, ampak tudi na civilni družbi tako v razvitih državah kot v državah v razvoju; meni, da je treba sprožiti kampanje obveščanja javnosti ter sprejeti izobraževalne programe v šolah in na univerzah, ki bodo državljane seznanjali z analizami in ocenami podnebnih sprememb ter predlagali ustrezne rešitve, zlasti kar zadeva spremembo načina življenja za zmanjšanje emisij;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">8.   se mu zdi nujno, da EU še naprej vodi svetovni boj proti podnebnim spremembam<span font-style="italic" font-weight="bold">;</span> poziva EU ter druge pomembne mednarodne akterje in večstranske organizacije, naj sprejmejo učinkovito usklajen globalni pristop za uresničitev ciljev kjotskega protokola; v celoti podpira sedanja prizadevanja za pripravo večstranskega okvira za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov po letu 2012 ter pričakuje oblikovanje celovitega in pravičnejšega podnebnega režima; poudarja, da je treba izboljšati mehanizem čistega razvoja, ki bo primernejši za uporabo v najmanj razvitih državah;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">9.   meni, da je v tem okviru predlagani svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije izreden instrument, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri energetsko učinkovitih projektih in spodbujanju obnovljivih virov energije v državah v razvoju;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">10. izraža zaskrbljenost, da so revne države in države v razvoju, ki so na svetovni ravni najmanj prispevale k podnebnim spremembam, utrpele in bodo utrpele največ posledic; meni, da je čedalje bolj nujno državam v razvoju zagotoviti finančno dostopno tehnologijo in finančno podporo ter da mora biti največja prednostna naloga reforma energetskih trgov, zlasti v velikih industrijsko razvitih državah, kot sta Kitajska in Indija, s spodbujanjem uporabe biogoriv in obnovljivih virov energije;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">11. meni, da je treba boj proti podnebnim spremembam vključevati v vse zunanje odnose EU; meni, da ima skupna zunanja in varnostna politika EU velike možnosti, da odigra pomembno vlogo pri krepitvi zmogljivosti EU za preprečevanje in obvladovanje sporov, ki jih dodatno poslabšujejo podnebne spremembe, kot so ozemeljski spori in napetosti zaradi dostopa do naravnih virov,<span font-style="italic" font-weight="bold"> </span>kot je voda, in naravnih nesreč; meni, da je treba preučiti še druge načine za vključitev ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam ter njihovo ublažitev v že obstoječo zunanjo politiko in finančne instrumente;<span font-style="italic" font-weight="bold"> </span>poziva visokega predstavnika, naj v okviru prihodnje posodobitve Evropske varnostne strategije skupaj s Komisijo izpopolni svoje začetno razmišljanje o „mednarodni varnosti in podnebnih spremembah“; </p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">12. meni, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje pri odkrivanju in spremljanju ogrožanja varnosti zaradi podnebnih sprememb, preprečevanju, pripravljenosti, blažitvi in odzivanju ter da je treba spodbujati razvoj regionalnih varnostih razmer na različnih ravneh podnebnih sprememb (ob upoštevanju njihovih posledic za mednarodno varnost);</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">13. meni, da bi morala EU še bolj pospešiti dialog s sosednimi in pomembnejšimi industrializiranimi državami, da bi jih bolj vključila v prizadevanja za prilagoditev in blažitev; predlaga, da EU še bolj vključi prilagajanje podnebnim spremembam v svoje regionalne strategije, zlasti v evropsko sosedsko politiko, strategijo za Črno morje<span font-style="italic" font-weight="bold">, </span>strategijo za osrednjo Azijo, akcijski načrt za Bližnji vzhod, skupno strategijo EU za Sredozemlje, skupni okoljski program Euroclima za države Latinske Amerike in strategijo EU-Afrika, pa tudi v politiko o državah AKP, ASEM in Latinski Ameriki, evro-sredozemsko sodelovanje in cotonoujski sporazum, obenem pa posebno pozornost nameni regijam, ki so najbolj izpostavljene tveganjem za varnost, povezanim s podnebnimi spremembami;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">14. poziva Komisijo, naj da prednost spodbujanju trajnostne oskrbe z energijo v okviru razvojne pomoči, zlasti v strategijah za boj proti revščini;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">15. poudarja pomen energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije za razvojno sodelovanje;</p><p margin-bottom="0pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">16. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo strategije razvojne pomoči v skladu s cilji zaščite okolja in trajnostnega upravljanja svetovnih naravnih virov, saj so gospodarska rast, varnost oskrbe z energijo in podnebne spremembe bistveni in med seboj povezani izzivi; Komisijo tudi poziva, naj preuči načine za pridobitev novih finančnih sredstev in zagotovi, da bodo v pogojih za splošno proračunsko podporo (vključno s tistimi iz pogodb o razvojnih ciljih tisočletja) izrecno upoštevane podnebne spremembe in varnost oskrbe z energijo v skladu z načelom deljene odgovornosti med državami, poleg tega pa naj tudi okrepi prenos novih okolju prijaznih tehnologij v države v razvoju.</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt" text-align="center"><span font-weight="bold">IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU</span></p><table border-collapse="collapse" margin-left="5.1pt" width="481.85pt" cellspacing="0"><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Datum sprejetja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.88%" rowspan="1" colspan="2"><p>10.9.2008</p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Izid končnega glasovanja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"><p>+:</p><p>–:</p><p>0:</p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="48.82%" rowspan="1" colspan="4"><p>59</p><p>5</p><p>0</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p>Vittorio Agnoletto, Sir Robert Atkins, Christopher Beazley, Bastiaan Belder, Colm Burke, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Michael Gahler, Jas Gawronski, Georgios Georgiou, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Ioannis Kasoulides, Metin Kazak, Helmut Kuhne, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Cem Özdemir, Ioan Mircea Paşcu, Béatrice Patrie, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Samuli Pohjamo, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Christian Rovsing, Flaviu Călin Rus, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Marek Siwiec, István Szent-Iványi, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Marcello Vernola, Kristian Vigenin, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p>Laima Liucija Andrikienė, Glyn Ford, Kinga Gál, Milan Horáček, Tunne Kelam, Alexander Graf Lambsdorff, Mario Mauro, Nickolay Mladenov, Rihards Pīks, Aloyzas Sakalas, Inger Segelström, Karl von Wogau</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p>Costas Botopoulos, Antonio Masip Hidalgo, Pierre Pribetich</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border="none" margin="0" padding="0" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="2.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr></table></Opinion-Section><Opinion-Section><Opinion-Cover><Date>16. 7. 2008</Date><Title-Opinion><span font-weight="bold">MNENJE <span text-transform="uppercase">Odbora za proračun</span></span></Title-Opinion><Body type="COMMITEE" id="809"><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">za Odbor za razvoj</p></Body><Blk-Title-Opinion><Title><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju</p></Title><Doc-Ref><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">(<ANCHOR href="#reds:DirContProc/INI-2008-2131" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:DirContProc/INI-2008-2131">2008/2131(INI)</ANCHOR>)</p></Doc-Ref></Blk-Title-Opinion><Grp-Rap><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Pripravljavka mnenja: <Rapporteur id="28240">Helga Trüpel</Rapporteur></p></Grp-Rap></Opinion-Cover><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt" text-align="center"><span font-weight="bold">POBUDE</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Odbor za proračun poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:</p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">1.   poudarja, da bi morali po oceni okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja do leta 2030 letni finančni tokovi v države v razvoju znašati približno 100 milijard USD za financiranje ublažitve in od 28 do 67 milijard USD za prilagoditev na podnebne spremembe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je med potrebami in razpoložljivimi sredstvi ogromna vrzel;</p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">2.   meni, da sredstev izven okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ni mogoče šteti kot del izvajanja obveznosti razvitih držav v okviru te konvencije; </p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">3.   opozarja, da morajo v skladu s členom 4(3) okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja razvite države zagotoviti <span font-style="italic">nova in dodatna</span> finančna sredstva za kritje vseh stroškov držav v razvoju; </p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">4.   zato zavrača vsak poskus dvojnega štetja sredstev EU, namenjenih za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in za izpolnjevanje obljub v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;</p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">5.   z zanimanjem sprejema zaključke predsedstva Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 in proračunske posledice, ki jih prinašajo; meni, da so lahko te proračunske zahteve izpolnjene le z uporabo sredstev, ki jih zagotavlja medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006; ponovno poudarja, da morajo za nove naloge biti na voljo nova sredstva;<span font-style="italic" font-weight="bold"> </span></p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">6.   poudarja, da se je treba izogniti prekrivanju ukrepov in da je treba največ sredstev nameniti ukrepom, ki zagotavljajo najvišjo dodano vrednost, saj bo globalno zavezništvo o podnebnih spremembah s 60 milijoni EUR za obdobje 2008–2010 dopolnjevalo odvijajoči se proces okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ; meni, da je treba po sprejetju sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 ponovno pregledati cilje in sredstva globalnega zavezništva o podnebnih spremembah glede na rezultate sporazuma; </p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">7.   v zvezi s tem ugotavlja, da se uradna razvojna pomoč EU še vedno ne približuje cilju 0,56 % bruto nacionalnega dohodka EU do leta 2010 in da je težko verjeti, da bo EU izpolnila vse svoje obveze brez poseganja po novih inovativnih virih; </p><p margin-bottom="6pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="6pt" text-indent="-21.3pt">8.   meni, da je treba v sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 oblikovati novo finančno arhitekturo, usmerjeno v povpraševanje, v katero bodo države EU prispevale svoj delež sredstev;</p><p margin-bottom="0pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">9.   ponovno poudarja pomen skladnosti politik in poziva Komisijo, naj ob pregledu proračuna EU in ob vmesnem pregledu različnih razvojnih instrumentov obravnava vprašanje vključitve vprašanja podnebnih sprememb v prizadevanja za zmanjševanje revščine.</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt" text-align="center"><span font-weight="bold">IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU</span></p><table border-collapse="collapse" margin-left="5.1pt" width="481.85pt" cellspacing="0"><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Datum sprejetja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.88%" rowspan="1" colspan="2"><p>16.7.2008</p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Izid končnega glasovanja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"><p>+:</p><p>–:</p><p>0:</p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="48.82%" rowspan="1" colspan="4"><p>36</p><p>0</p><p>0</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p margin-bottom="2pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="1pt"><span font-weight="bold">Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p margin-bottom="2pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="1pt">Laima Liucija Andrikienė, Richard James Ashworth, Reimer Böge, Simon Busuttil, Valdis Dombrovskis, James Elles, Hynek Fajmon, Salvador Garriga Polledo, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Alain Lamassoure, Margaritis Schinas, László Surján, Herbert Bösch, Brigitte Douay, Vicente Miguel Garcés Ramón, Louis Grech, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Vladimír Maňka, Cătălin-Ioan Nechifor, Gary Titley, Ralf Walter, Daniel Dăianu, Nathalie Griesbeck, Anne E. Jensen, Jan Mulder, Kyösti Virrankoski, Helga Trüpel, , José Albino Silva Peneda,,Esko Seppänen, Sergej Kozlík</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p margin-bottom="2pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="1pt"><span font-weight="bold">Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p margin-bottom="2pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="1pt">Michael Gahler, Juan Andrés Naranjo Escobar, Bárbara Dührkop Dührkop, Thijs Berman</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p margin-bottom="2pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="1pt"><span font-weight="bold">Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p margin-bottom="2pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="1pt"> </p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border="none" margin="0" padding="0" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="2.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr></table></Opinion-Section><Opinion-Section><Opinion-Cover><Date>17. 7. 2008</Date><Title-Opinion><span font-weight="bold">MNENJE <span text-transform="uppercase">Odbora za industrijo, raziskave in energetiko</span></span></Title-Opinion><Body type="COMMITEE" id="809"><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">za Odbor za razvoj</p></Body><Blk-Title-Opinion><Title><p margin-bottom="0pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">o oblikovanju globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju</p></Title><Doc-Ref><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">(<ANCHOR href="#reds:DirContProc/INI-2008-2131" data-rel="reds" redmap-uri="/reds:DirContProc/INI-2008-2131">2008/2131(INI)</ANCHOR>)</p></Doc-Ref></Blk-Title-Opinion><Grp-Rap><p margin-bottom="24pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Pripravljavka osnutka mnenja: <Rapporteur id="37324">Adina-Ioana Vălean</Rapporteur></p></Grp-Rap></Opinion-Cover><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt" text-align="center"><span font-weight="bold">POBUDE</span></p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt">Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="17.85pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-17.85pt">1.  toplo pozdravlja pobudo Komisije o vzpostavitvi globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; verjame, da je to pravi način, da se državam v razvoju pomaga pri obvladovanju podnebnih sprememb, hkrati pa evropskim podjetjem nudi strateško priložnost za spodbujanje in širjenje svoje tehnologije in strokovnega znanja;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">2.   se zaveda, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in male otoške države v razvoju, obenem pa imajo te države najmanj zmogljivosti za spopadanje z njimi;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="17.85pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-17.85pt">3.  poudarja pomembnost prenosa znanja in tehnologije, vključno s tehnologijo za zmanjšanje tveganja nesreč, državam partnericam globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; v ta namen poziva Komisijo, naj spodbuja spletno „knjižnico“ pomembnih podatkov o prilagoditvah podnebnim spremembam in pospeši program izmenjave strokovnjakov za prilagajanje podnebnim spremembam med temi državami;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="17.85pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-17.85pt">4.  glede na dejstvo, da spreminjanje rabe zemljišč in krčenje gozdov prispevata tretjino celotnih emisij v teh državah, priporoča, da sistem EU za trgovanje z emisijami podpre projekte mehanizma čistega razvoja, ki temeljijo na „zlatem standardu“ ter podpirajo pogozdovanje, obnovo gozdov, zmanjšanje emisij zaradi krčenja gozdov in druge trajnostne gozdarske dejavnosti;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="17.85pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-17.85pt">5.  poziva k vzpostavitvi multidisciplinarnih skupin upravljavcev v primeru nesreč, specialistov za razvoj, načrtovalcev ter strokovnjakov za prilagajanje in klimatologijo, ki morajo opredeliti najboljše prakse za regionalni razvoj;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">6.   si želi dolgoročne zasnove financiranja, med drugim z uporabo prihodkov od dražbe z emisijami v sistemu EU za trgovanje z njimi;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">7.   poziva Komisijo, naj opredeli predpise in standarde glede prihodnjih evropskih naložb v najmanj razvite države za zagotovitev, da bodo standardi, ki se uporabljajo v EU, obvezni tudi za evropske naložbe v teh državah;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="17.85pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-17.85pt">8.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo v zvezi z vlogo globalnega zavezništva o podnebnih spremembah v boju proti podnebnim spremembam po letu 2010 v državah v razvoju, vključno z državami v razvoju s srednje visokimi prihodki, kot sta Kitajska in Indija;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">9.   poziva Komisijo, naj uskladi prizadevanja zasebnih panog in nacionalnih vlad, zlasti zadevnih držav, za povečanje ekoloških koristi globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, in naj organizira hiter prenos pozitivnih rezultatov k vsem udeležencem;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">10. poziva Komisijo, naj spodbuja raziskave v sektorjih, občutljivih na podnebje, zlasti hidrologiji in kmetijstvu, in uvede posebne programe;</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="21.3pt" margin-right="0pt" margin-top="0pt" text-indent="-21.3pt">11. poudarja pomembnost mehanizma čistega razvoja kot orodja za spodbujanje podjetij v EU k naložbam v najmanj razvite države; meni, da je treba nujno zagotoviti, da tok zasebnega kapitala doseže večino najmanj razvitih držav in ne le izbranih držav, kot zdaj; poudarja pa, da mora dodatno zasnovo tega mehanizma spremljati resnično zmanjšanje emisij v državah v razvoju, te države pa se bodo morale tudi prilagoditi na učinke podnebnih sprememb in jih odpravljati.</p><p margin-bottom="12pt" margin-left="0pt" margin-right="0pt" margin-top="12pt" text-align="center"><span font-weight="bold">IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU</span></p><table border-collapse="collapse" margin-left="5.1pt" width="481.85pt" cellspacing="0"><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Datum sprejetja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.88%" rowspan="1" colspan="2"><p>16.7.2008</p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Izid končnega glasovanja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"><p>+:</p><p>–:</p><p>0:</p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="48.82%" rowspan="1" colspan="4"><p>46</p><p>0</p><p>0</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p>John Attard-Montalto, Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p>Danutė Budreikaitė, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Dorette Corbey, Avril Doyle, Juan Fraile Cantón, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Toine Manders, Pierre Pribetich, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău, Vladimir Urutchev</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border="none" margin="0" padding="0" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="2.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr></table></Opinion-Section><Section><Title-Section><span font-weight="bold">IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU</span></Title-Section><table border-collapse="collapse" margin-left="5.1pt" width="481.85pt" cellspacing="0"><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Datum sprejetja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.88%" rowspan="1" colspan="2"><p>15.9.2008</p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"><p> </p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Izid končnega glasovanja</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 1pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="none #000000 0pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"><p>+:</p><p>–:</p><p>0:</p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="none #000000 0pt" border-right="solid #000000 1pt" border-top="solid #000000 0.75pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="48.82%" rowspan="1" colspan="4"><p>16</p><p>0</p><p>0</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p>Thijs Berman, Josep Borrell Fontelles, Nirj Deva, Fernando Fernández Martín, Juan Fraile Cantón, Alain Hutchinson, Luisa Morgantini, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Feleknas Uca, Anna Záborská, Jan Zahradil</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"><p><span font-weight="bold">Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju</span></p></td><td border-bottom="solid #000000 0.75pt" border-left="solid #000000 0.75pt" border-right="solid #000000 1pt" padding="2.8pt 5.1pt 2.8pt 5.1pt" vertical-align="top" width="61.76%" rowspan="1" colspan="5"><p>Ana Maria Gomes, Manolis Mavrommatis, Anders Wijkman, Gabriele Zimmer</p></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr><tr><td border="none" margin="0" padding="0" width="38.24%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="12.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="2.94%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td border="none" margin="0" padding="0" width="15.3%" rowspan="1" colspan="1"></td><td rowspan="1" colspan="1"></td></tr></table></Section></Report>