Dokument zasedanja

12.8.2010

***I

POROČILO

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu

( KOM(2009)0611 – C7‑0259/2009 – 2009/0170(COD) )

Odbor za promet in turizem

Poročevalka: Christine de Veyrac

Oznake postopkov

* Postopek posvetovanja

*** Postopek odobritve

***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

Spremembe besedila

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo označeno s krepkim poševnim tiskom. Pri aktih o spremembi je besedilo, ki povzema obstoječo določbo, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni spremenjena, označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...]. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del besedila s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer, očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5

OBRAZLOŽITEV 53

POSTOPEK 59

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu

( KOM(2009)0611 – C7‑0259/2009 – 2009/0170(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( KOM(2009)0611 ),

– ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C7-0259/2009),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ ( KOM(2009)0665 ),

– ob upoštevanju členov 294(3) in 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2],

– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ( A7-0195/2010 ),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Zagotoviti je treba visoko splošno raven varnosti civilnega letalstva v Evropi in zmanjšuje število nesreč in incidentov, da se okrepi zaupanje potrošnikov v letalski promet.	(1) Zagotoviti je treba visoko splošno raven varnosti civilnega letalstva v Evropi in zmanjšuje število nesreč in incidentov, da se okrepi zaupanje državljanov v letalski promet.

Obrazložitev

Ta izraz je ustreznejši.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Poročanje, analiza in posredovanje izsledkov o incidentih zaradi varnosti so bistveni za povečanje varnosti v letalstvu. Zato bi morala Komisija do 31. decembra 2011 predložiti predlog o spremembi Direktive 2003/42/ES o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu.

Obrazložitev

Zaradi doslednosti je treba vse spremembe določb o poročanju o dogodkih, določene s to uredbo, nemudoma vključiti v novo različico direktive o poročanju o dogodkih.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Evropska agencija za varnost v letalstvu v imenu držav članic opravlja funkcije in naloge države načrtovanja, proizvodnje in registracije, kadar se te nanašajo na odobritve načrtov, kot določa Čikaška konvencija in njene priloge, zato mora biti zastopana pri preiskavah v zvezi z varnostjo, da lahko prispeva k učinkovitosti slednjih in zagotovi varnost projektiranja zrakoplovov, brez poseganja v neodvisnost preiskav.	(7) Evropska agencija za varnost v letalstvu v imenu držav članic opravlja funkcije in naloge države načrtovanja, proizvodnje in registracije, kadar se te nanašajo na odobritve načrtov, kot določa Čikaška konvencija in njene priloge, zato mora biti v skladu s prilogo 13 k Čikaški konvenciji zastopana pri preiskavah v zvezi z varnostjo, da lahko prispeva k učinkovitosti slednjih in zagotovi varnost projektiranja zrakoplovov, brez poseganja v neodvisnost preiskav.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Ker se njena odgovornost za varnost povečuje, mora Evropska agencija za varnost v letalstvu sodelovati pri izmenjavi podatkov v okviru sistemov poročanja o dogodkih. Take podatke je treba ustrezno zaščititi pred nepooblaščeno rabo ali razkritjem.	(8) Ker se njena odgovornost za varnost povečuje, mora Evropska agencija za varnost v letalstvu sodelovati pri izmenjavi podatkov v okviru sistemov poročanja o dogodkih in jih mora razčleniti v sodelovanju z vsemi državami članicami. O izsledkih mora poročati vsem nacionalnim organom za preiskave nesreč v državah članicah. Take podatke je treba ustrezno zaščititi pred nepooblaščeno rabo ali razkritjem.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Preiskave nesreč in incidentov, ki so se zgodili v civilnem letalstvu, mora bodisi izvajati neodvisen organ za preiskave v zvezi z varnostjo, bodisi mora preiskava potekati pod njegovim nadzorom, da se prepreči morebitno navzkrižje interesov in morebitna zunanja vpletenost v ugotavljanje vzrokov preiskovanih dogodkov.	(10) Preiskave nesreč in incidentov, ki so se zgodili v civilnem letalstvu, mora bodisi izvajati neodvisen organ za preiskave v zvezi z varnostjo bodisi mora preiskava potekati pod njegovim nadzorom, da se prepreči morebitno navzkrižje interesov in morebitna zunanja vpletenost v ugotavljanje dejavnikov, ki so vplivali na preiskovane dogodke.

Obrazložitev

Uporaba izraza „vzrok” je lahko problematična s pravnega vidika, ker navaja k temu, da obstajata krivda in/ali odgovornost. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) je spoznala, da je treba izrazoslovje za področji varnosti in prava ločiti. Zato se predlaga nadomestitev izraza „vzroki” z izrazom „dejavniki”.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Organi za preiskave v zvezi z varnostjo so osrednji člen preiskovalnega postopka. Njihovo delo je izredno pomembno za določitev vzrokov nesreče ali incidenta. Zato je nujno, da lahko svoje preiskave izvajajo brez kakršnega koli pritiska in povsem neodvisno od regulativnih ali sodnih organov ter v interesu zaščite javne varnosti. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo morajo imeti dostop do vseh informacij in elementov, potrebnih za lažjo izvedbo učinkovite tehnične preiskave, tudi takojšen in neomejen dostop do kraja nesreče, razbitin zrakoplova, njegovih delov in ustrezne dokumentacije brez omejitev, ki bi jih pomenila morebitna zaplemba na ukaz sodnega organa. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo morajo imeti finančne in kadrovske vire za uspešno in učinkovito preiskovanje.

Obrazložitev

Garantire un'efficace azione di prevenzione nel settore dell’aviazione civile, a tutela della pubblica incolumità, consentendo alle autorità investigative sulla sicurezza, nel contemporaneo avvio delle indagini dell’autorità giudiziaria, di disporre tempestivamente di tutti gli elementi necessari al regolare e proficuo svolgimento dell’inchiesta di sicurezza, fra cui l’immediato accesso ai luoghi ed alle cose dell’incidente libero dai condizionamenti implicati dal sequestro penale. Le esigenze di prevenzione non devono essere condizionate dai tempi della giustizia.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Usklajevalno vlogo organov za preiskave v zvezi z varnostjo je v evropskem okviru treba podpreti ob upoštevanju že obstoječega sodelovanja med njimi in preiskovalnimi službami držav članic, ki jih je treba uporabiti na stroškovno najučinkovitejši način; Slednje je mogoče doseči z ustanovitvijo evropskega omrežja organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva („omrežje“).	(12) Usklajevalno vlogo organov za preiskave v zvezi z varnostjo je v evropskem okviru treba podpreti in okrepiti z upoštevanjem že obstoječega sodelovanja med njimi in preiskovalnimi službami držav članic, ki jih je treba uporabiti na stroškovno najučinkovitejši način. Slednje je mogoče doseči z ustanovitvijo evropskega omrežja organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva („omrežje“).

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Omrežje mora zagotoviti resnično dodano vrednost na področju varnosti v letalstvu. Za dosego tega cilja je treba cilje in naloge omrežja opredeliti na evropski ravni v tej uredbi.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Države članice naj v skladu z veljavno zakonodajo glede pooblastil organov, pristojnih za sodno preiskavo, in po potrebi v tesnem sodelovanju s temi organi zagotovijo, da lahko organi, odgovorni za preiskave nesreč in incidentov v civilnem letalstvu, opravljajo svoje naloge pod najboljšimi možnimi pogoji. Tudi ciljev sodnih preiskav se ne sme ogroziti.	(15) Države članice naj v skladu z veljavno zakonodajo glede pooblastil organov, pristojnih za sodno preiskavo, in po potrebi v tesnem sodelovanju s temi organi zagotovijo, da lahko organi, odgovorni za preiskave nesreč in incidentov v civilnem letalstvu, neovirano opravljajo svoje naloge, pri čemer ni ovirano dobro delovanje sodstva.

Obrazložitev

Besedilo predloga je iz priloge 13 konvencije Mednarodne organizacije za civilno letalstvo in bolje izraža ločitev med sodno preiskavo in preiskavo nesreče. Preiskovalci nesreče ne morejo upoštevati ciljev sodstva in obratno. Treba je določiti dodatne smernice o usklajevanju obeh postopkov (glej tudi predlog spremembe člena 13(3)).

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Sistem varnosti v civilnem letalstvu temelji na povratnih informacijah in izkušnjah iz nesreč in incidentov, pri katerih je treba strogo spoštovati zaupnost, da so lahko dragoceni viri informacij na voljo tudi v prihodnosti. V tem smislu se občutljivih varnostnih informacij ne sme uporabljati za druge namene kot za preprečevanje nesreč in incidentov, razen če obstoji prevladujoč javni interes za njihovo razkritje.	(17) Sistem varnosti v civilnem letalstvu temelji na povratnih informacijah in izkušnjah iz nesreč in incidentov, pri katerih je treba strogo spoštovati zaupnost, da so lahko dragoceni viri informacij na voljo tudi v prihodnosti. V zvezi s tem je treba upoštevati načelo „pravične kulture“, ki določa, da „se osebje ne kaznuje za dejanja, opustitve ali odločitve v skladu s svojimi izkušnjami in usposabljanjem, temveč se ne tolerira hude malomarnosti, namernih kršitev in uničevalnih dejanj“. V tem smislu se občutljive varnostne informacije ne smejo uporabljati za druge namene kot za preprečevanje nesreč in incidentov. Če pa morajo nekateri podatki kljub vsemu ostati zaupni, je za družine žrtev in tudi za zagotavljanje nemotenega delovanja pravnega sistema pomembno, da imajo pravosodni organi dostop do tistih podatkov in dejstev, ki so pomembni za sodno preiskavo.
	Pri tem je treba upoštevati ustrezna navodila, ki veljajo, da se zavaruje zaupnost podatkov, potem ko sodni organi končajo svoje delo.
	Države članice morajo sprejeti zakonodajo, ki preprečuje neprimerno uporabo občutljivih varnostnih informacij.

Obrazložitev

Treba je omeniti načelo „kulture pravičnosti“. Znano je namreč, da to načelo pozitivno vpliva na varnost v letalstvu.

Ni treba doseči popolne ločenosti med preiskavo v zvezi z varnostjo in sodno preiskavo, vendar je sodnemu organu treba predložiti le nekatere podatke. To, kateri podatki se predložijo sodnim organom, pa je treba jasno opredeliti.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Nesreča sproži veliko različnih in včasih nasprotujočih si javnih interesov, kot so preprečevanje prihodnjih nesreč in dobro delovanje sodstva. Ti interesi presegajo posamezne interese vpletenih strani in posamezen dogodek. Potrebno je pravo ravnovesje med vsemi interesi, tudi interesi varnosti, sodstva in varstva žrtev in vpletenih oseb, s čimer bi zavarovali splošni javni interes.

Obrazložitev

Nesreča je travmatična izkušnja za žrtve in njihove družine, pa tudi za vso družbo. Sproži namreč številne postopke: iskalne in reševalne akcije, preiskavo nesreče in sodni postopek. Vsi postopki so odziv na prevladujoči javni interes. Akterji v teh postopkih delajo pod velikim pritiskom, da opravijo svoje delo. Vsi bi se morali zavedati pomena drugih postopkov in preprečiti škodljive medsebojne vplive med njimi, da bi zaščitili prevladujoči javni interes.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Številne nesreče so opozorile na tehnične težave pri določanju položaja zrakoplovov v realnem času, zlasti nad oceani. Poleg tega je podatke iz zapisovalnikov poletov trenutno mogoče pridobiti le takrat, ko se zapisovalniki odkrijejo in analizirajo. Napredek na področju raziskav, tako pri določanju položaja zrakoplovov v realnem času kot tudi pri dostopu do podatkov v zapisovalnikih poletov na daljavo , ne da bi ti morali biti tudi fizično dosegljivi, bi znatno izboljšal sredstva, ki so na voljo preiskovalcem za ugotavljanje vzrokov za nesrečo, hkrati pa tudi povečal možnosti za preprečevanje ponovnih nesreč. To bi predstavljalo pomemben napredek na področju varnosti v letalstvu. V tem smislu bi bilo treba spodbujati projekt Optimi, ki ga vodi skupno podjetje SESAR, in mu zagotoviti ustrezna finančna sredstva.

Obrazložitev

Treba je podpreti to pobudo, ki lahko pripomore k bistvenem izboljšanju spremljanja zrakoplovov in dostopa do informacij v „črnih skrinjicah“.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Izkušnje kažejo, da je zanesljive sezname letalskih potnikov včasih težko pridobiti hitro in da je podatke s takih seznamov treba zaščititi pred nepooblaščeno rabo ali razkritjem.	(20) Izkušnje kažejo, da je zanesljive sezname letalskih potnikov včasih težko pridobiti hitro in tudi, da je pomembno določiti rok, po preteku katerega je mogoče od letalskih družb zahtevati take sezname. Poleg tega je podatke s takih seznamov treba zaščititi pred nepooblaščeno rabo ali razkritjem.

Obrazložitev

Številne nedavne nesreče so pokazale, da je tak rok treba predvideti in določiti na evropski ravni.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Težko je hitro določiti pravo osebo, ki jo je treba obvestiti o izginotju potnika v nesreči. Treba je predlagati rešitve za to težavno situacijo, ki bodo v pomoč tako družinam žrtev kot letalskim prevoznikom.

Obrazložitev

S tem bi se skrajšalo obdobje negotovosti za družine.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Zagotavljanje pomoči žrtvam, njihovim družinam ali njihovim združenjem je treba ločiti od preiskave nesreče. Kljub temu je organ za preiskavo nesreče odgovoren za pravočasno posredovanje ustreznih informacij družinam žrtev ter preživelim v nesreči.

Obrazložitev

Nesreče so travmatičen šok za preživele in družine žrtev. Treba je jasno določiti, kdo je odgovoren za pomoč preživelim in družinam žrtev ter posredovanje potrebnih informacij, pri čemer se ne sme ogroziti ciljev preiskave.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21b) Narava ukrepov, sprejetih zaradi nesreče, in njihove posledice so odločilnega pomena. Države članice in letalski prevozniki morajo biti sposobni obvladati večjo letalsko nesrečo, najsi gre za vprašanja logistike, financ ali odnosov z žrtvami in njihovimi družinami. Poleg tega bi morali organi za preiskave v zvezi z varnostjo nameniti posebno pozornost komunikaciji z žrtvami in njihovimi svojci, treba pa je priznati tudi vlogo združenj, ki zastopajo družine žrtev letalskih nesreč.

Obrazložitev

Prizadevati si je treba, da bodo preiskovalni organi obveščali družine žrtev, preden se bodo te informacije širile z mediji. Pristojni organi morajo zagotoviti, da se najprej obvestijo družine in zaupni prijatelji, da ne bi prišlo do napak, ki se lahko kasneje izkažejo kot izjemno škodljive.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Pri obravnavanju osebnih podatkov na podlagi te uredbe je treba uporabljati Direktivo 95/46/ES.	(22) Pri obravnavanju osebnih podatkov na podlagi te uredbe je treba uporabljati Direktivo 95/46/ES. V zvezi s tem je treba biti pozoren na varstvo osebnih podatkov, najsi gre za podatke, pridobljene v okviru preiskave, ali podatke v zvezi s potniki, žrtvami ali njihovimi svojci.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Komisija mora biti zlasti pooblaščena za odločanje o poslovniku in delovnem programu omrežja, ustanovljene na podlagi te uredbe.	(24) Treba je zagotoviti enake izvedbene pogoje pred sprejetjem delovnega programa omrežja ter za pripravo priporočil omrežja Komisiji o katerem izmed vidikov, ki zadevajo razvoj in izvajanje evropske politike in zakonodaje v zvezi s preiskovanjem nesreč v civilnem letalstvu ter njihovim preprečevanjem ter v zvezi s pomočjo žrtvam letalskih nesreč in njihovim družinam;
	V skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije se pravila in splošna načela, ki se nanašajo na mehanizme, s katerimi države članice nadzirajo Komisijo pri izvajanju izvedbenih pooblastil, vnaprej določijo z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku.
	Dokler takšna uredba ne bo sprejeta, se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil1, razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja.
_________________ 1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23.	_________________ 1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

Obrazložitev

Te spremembe so potrebne po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki spreminja pravila komitologije. Postopek komitologije se še naprej začasno uporablja do sprejetja nove uredbe v skladu z določbami Lizbonske pogodbe, ki veljajo za izvedbene akte - člen 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Treba je pooblastiti Komisijo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prilagoditvijo tehničnemu napredku, zlasti spremembe priloge 13 konvencije Mednarodne organizacije za civilno letalstvo, opredelitev iz člena 2 in priloge te uredbe. Še zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov.

Obrazložitev

Ta sprememba sledi oblikovanju postopka delegiranih aktov iz Lizbonske pogodbe (člen 290 Pogodbe o delovanju EU). Gre za tipsko izražanje, ki ga Parlament uporablja za delegirane akte v drugih zakonodajah.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Cilj te uredbe je izboljšati varnost letalstva z zagotavljanjem visoke učinkovitosti in kakovosti preiskav v zvezi z varnostjo civilnega letalstva v Evropi, katerih edini namen je preprečiti ponovitev nesreč in incidentov in ne pojasnjevati krivdo ali odgovornost.	Cilj te uredbe, zlasti pa oblikovanja omrežja organov za preiskave nesreč, je izboljšati varnost letalstva z zagotavljanjem visoke učinkovitosti, hitrosti in kakovosti preiskav v zvezi z varnostjo civilnega letalstva v Evropi z izmenjavo zamisli in znanja med člani omrežja, katerega edini namen je preprečiti ponovitev nesreč in incidentov in ne pojasnjevati krivdo ali odgovornost.
	Namen uredbe je tudi oblikovati pravila o dostopnosti seznama vseh oseb na krovu ponesrečenega letala in okrepiti pomoč žrtvam letalskih nesreč in njihovim družinam.

Obrazložitev

Namen uredbe je širši od zgolj preiskav v zvezi z varnostjo. Gre tudi za to, da se upošteva seznam ter da se zagotovi pomoč žrtvam in njihovim družinam iz člena 22 in 23 uredbe.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 2 – uvodni stavek – točka 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „vzroki“ pomenijo dejanja, opustitve, dogodke, okoliščine ali njihovo kombinacijo, ki so povzročili nesrečo ali incident; prepoznavanje vzrokov ne pomeni pripisovanja krivde ali določanja upravne, civilne ali kazenske odgovornosti;	(4) „dejavniki”: pomenijo dejanja, opustitve, dogodke, okoliščine ali njihovo kombinacijo, ki so povzročili nesrečo ali incident; prepoznavanje dejavnikov ne pomeni pripisovanja krivde ali določanja upravne, civilne ali kazenske odgovornosti;

Obrazložitev

Idealni izraz bi bil "prispevajoči dejavniki", vendar predlagana uredba tega izraza ne uporablja ali opredeljuje. Izraz "vzroki" je treba nadomestiti z izrazom "dejavniki", razen če se opredeli izraz prispevajoč dejavnik. Opombe: To pomeni, da je treba izraz "vzroki" nadomestiti z "dejavniki" v preostalem delu predloga uredbe (uvodna izjava 10, členi 2 (12), 9.2 (e) in 13 (2).

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 12


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) „preiskava v zvezi z varnostjo“ pomeni postopek, ki se izvaja zaradi preprečitve nesreče ali incidenta in vključuje zbiranje in analizo informacij, sestavo sklepov, vključno z določitvijo vzroka(-ov) in/ali prispevajočih dejavnikov, ter po potrebi izdelavo varnostnih priporočil;	(12) „preiskava v zvezi z varnostjo“ pomeni postopek, ki se izvaja zaradi preprečitve nesreče ali incidenta in vključuje zbiranje in analizo informacij, sestavo sklepov, vključno z določitvijo vplivnih dejavnikov, ter po potrebi izdelavo varnostnih priporočil;

Obrazložitev

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 16 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) „prostovoljno dejanje“ pomeni namerno dejanje, storjeno z namenom povzročitve nesreče ali resnega incidenta;

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 16 b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) "predhodno poročilo" pomeni sporočilo za hitro posredovanje podatkov, pridobljenih v začetnih stopnjah preiskave.

Obrazložitev

Ob nesreči javnost in žrtve upravičeno pričakujejo informacije o dogodku. Predhodna poročila so splošno sprejeto orodje, s katerim preiskovalci pred objavo končnega poročila nadzorovano sporočajo izčiščene informacije, ne da bi pri tem ogrozili preiskavo v zvezi z varnostjo.

Opredelitev iz priloge 13 Mednarodne organizacije za civilno letalstvo je potrebna v okviru člena 18, da se določi, katere vrste dokumentov so lahko objavljene.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 16 c (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16c) "neprimerna uporaba varnostnih informacij" pomeni uporabo varnostnih informacij za druge namene kot pa za prvotno predvidene namene, in sicer njihovo uporabo v disciplinskih, civilnih, upravnih in kazenskih postopkih proti operativnemu osebju in/ali njihovo razkritje javnosti.

Obrazložitev

Zaščita varnostnih informacij pred neprimerno uporabo je bistvena, da se zagotovi njihova stalna dostopnost, saj bi lahko z uporabo varnostnih informacij za druge namene kot pa zaradi varnosti onemogočilo njihovo dostopnost v prihodnje, kar bi škodljivo vplivalo na varnost. Opredelitev je vzeta neposredno iz dodatka E.1.1.5c priloge 13 konvencije Mednarodne organizacije za civilno letalstvo in je potrebna glede na uvodno izjavo 17 (AM 10) in člen 13 (3), (AM 57).

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 16 d (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16d) „nezakonito vmešavanje“ pomeni dejanje ali poskus dejanja, ki bi lahko ogrozilo varnost civilnega letalstva in zračnega prometa, zlasti ugrabitev letala med letom: ugrabitev letala na tleh; zajetje talcev na krovu zrakoplova ali na letališčih; vdor z uporabo sile na krovu letala, na letališču ali v letališkem poslopju; posedovanje orožja, nevarne naprave ali snovi v kriminalne namene na krovu letala ali na letališču; posredovanje napačnih informacij, ki bi lahko ogrozile varnost zrakoplova med letom ali na tleh, potnikov, letalskega osebja, osebja na tleh ali javnosti na letališču ali v letaliških poslopjih;

Obrazložitev

Gre za uradno opredelitev organizacije ICAO.

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 16 e (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16e) „družine“ pomeni bližnji sorodniki ali ljudje iz ožje okolice žrtev nesreče ali resnega incidenta;

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Obseg preiskav v zvezi z varnostjo iz odstavka 1 in postopek, po katerem je treba voditi take preiskave v zvezi z varnostjo, določi organ za preiskave v zvezi z varnostjo ob upoštevanju izkušenj, ki naj bi jih predvidoma pridobil iz takih preiskav in ki naj bi služile za izboljšanje varnosti.	2. Obseg preiskav v zvezi z varnostjo iz odstavkov 1 in 3 ter postopek, po katerem je treba voditi take preiskave v zvezi z varnostjo, določi organ za preiskave v zvezi z varnostjo ob upoštevanju izkušenj, ki naj bi jih predvidoma pridobil iz takih preiskav in ki naj bi služile za izboljšanje varnosti.

Obrazložitev

Ta odstavek se mora uporabljati za vse obvezne ali neobvezne preiskave, ki jih opravlja organ za preiskave v zvezi z varnostjo.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo zavarujejo anonimnost tistih, ki so vpleteni v nesrečo ali incident.

Obrazložitev

Organi za preiskave v zvezi z varnostjo zavarujejo anonimnost tistih, ki so vpleteni v nesrečo ali incident.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Preiskave v zvezi z varnostjo iz odstavkov 1 in 3 v nobenem primeru niso namenjene pojasnjevanju krivde ali odgovornosti. Take preiskave potekajo ločeno in ne posegajo v sodne ali upravne postopke za pojasnjevanje krivde ali odgovornosti.	4. Preiskave v zvezi z varnostjo iz odstavkov 1 in 3 v nobenem primeru niso namenjene pojasnjevanju krivde ali odgovornosti. Take preiskave za pojasnjevanje krivde ali odgovornosti potekajo neodvisno od sodnih ali upravnih postopkov ali finančnih interesov.

Obrazložitev

Cilji sodnih in upravnih postopkov se razlikujejo od ciljev preiskave in so včasih v nasprotju z njimi. Neodvisnost preiskav v zvezi z varnostjo je bistvena za zaščito obeh postopkov ter skupni splošni interes.

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica zagotovi, da preiskave v zvezi z varnostjo brez zunanje vpletenosti vodi ali nadzoruje stalen organ za preiskave v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu organ za preiskave v zvezi z varnostjo).	1. Vsaka država članica zagotovi, da preiskave v zvezi z varnostjo brez zunanje vpletenosti vodi ali nadzoruje stalen organ za preiskave v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu organ za preiskave v zvezi z varnostjo), ki je sposoben neodvisno izvesti celotno preiskavo v zvezi z varnostjo.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo vsako leto objavijo analizo varnosti, s katero javnost seznanijo s splošno stopnjo varnosti. Ta analiza je enostavna in lahko razumljiva ter nakazuje, ali obstajajo povečana varnostna tveganja. V tej analizi se viri informacij ne smejo razkriti.

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 – uvodni stavek


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Organ za preiskave v zvezi z varnostjo dobi na voljo sredstva, ki jih potrebuje za neodvisno izvajanje svojih nalog, in mora biti sposoben za to pridobiti ustrezne vire. Še zlasti velja naslednje:	5. Organ za preiskave v zvezi z varnostjo od posamezne države članice dobi na voljo sredstva, ki jih potrebuje za neodvisno izvajanje svojih nalog, in mora biti sposoben za to pridobiti ustrezne vire.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 – točka (c)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) organ za preiskave v zvezi z varnostjo ima vsaj enega preiskovalca, ki je v primeru večje letalske nesreče sposoben opravljati funkcijo glavnega preiskovalca;	(c) organ za preiskave v zvezi z varnostjo ima vsaj enega razpoložljivega preiskovalca, ki je v primeru večje letalske nesreče sposoben opravljati funkcijo glavnega preiskovalca;

Obrazložitev

Izraz „preiskovalec“ ni dovolj natančen, saj je lahko preiskovalec na dopustu ali nedosegljiv. Zato je boljša določba „en razpoložljivi preiskovalec“.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene uporabe odstavkov 1 in 2 organom za preiskave v zvezi z varnostjo pomaga omrežje iz člena 7.	3. Za namene uporabe odstavkov 1 in 2 organom za preiskave v zvezi z varnostjo lahko pomaga omrežje iz člena 7. Omrežje mora organom, ki to zahtevajo, posredovati zlasti seznam preiskovalcev in opreme v drugih državah članicah, ki so na voljo in ki jih je mogoče uporabiti za pomoč tistemu organu za preiskave v zvezi z varnostjo, ki vodi določeno preiskavo.

Obrazložitev

Možnost, da organ, ki to želi, pridobi podatke o razpoložljivih virih drugih organov za preiskave v zvezi z varnostjo v različnih državah članicah, zagotavlja dodatno preglednost, organu, ki vodi preiskavo, pa omogoča, da se obrne na tisti preiskovalni organ, ki mu lahko najbolj pomaga.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Namen omrežja je izboljšati kakovost preiskav, ki jih opravljajo organi za preiskave v zvezi z varnostjo, in okrepiti njihovo neodvisnost. Hkrati si prizadeva zagotoviti boljšo varnost v zračnem prometu z določitvijo visokih standardov preiskovalnih metod in usposabljanja preiskovalcev.

Obrazložitev

Omrežje mora pomagati organom 27 držav članic pri opravljanju kakovostnih preiskav v zvezi z varnostjo in določiti visoke standarde v Evropski uniji. Njegov cilj ni osredotočati se na najučinkovitejše organe, temveč toliko dvigniti splošno raven, da je vsak organ sposoben učinkovito in neodvisno opravljati preiskave v zvezi z varnostjo.

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Omrežje usklajuje in krepi sodelovanje in izmenjavo informacij med organi za preiskave v zvezi z varnostjo držav članic ter pospešuje sodelovanje med njimi in Komisijo ter Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu EASA), tudi z vzpostavljanjem glavnih dejavnosti.	2. Za doseganje ciljev iz odstavka 1a je omrežje zlasti odgovorno za:
	(a) pripravo priporočil in svetovanje evropskim institucijam o vseh vidikih oblikovanja ter izvajanja evropskih politik in predpisov v zvezi s preiskavami ter o preprečevanju nesreč v civilnem letalstvu, kot tudi o pomoči žrtvam letalskih nesreč in njihovim družinam;
	(b) razvoj izmenjave podatkov, ki so koristni za izboljšanje varnosti, in dejavno spodbujanje organiziranega sodelovanja med organi za preiskave v zvezi z varnostjo ter med njimi in Komisijo, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: „EASA“) in nacionalnimi organi civilnega letalstva;
	(c) usklajevanje izobraževanja in usposabljanja preiskovalcev;
	(d) oblikovanje registra dobre prakse in razvoj evropske metodologije za preiskovanje nesreč;
	(e) krepitev preiskovalne zmogljivosti za preiskave v zvezi z varnostjo, vključno z razvojem in upravljanjem okvira za skupno uporabo sredstev.

Obrazložitev

Da bi zagotovili resnično dodano vrednost glede na sedanje stanje, bi bilo treba opredeliti cilje in naloge omrežja. Omrežje tako ne bi smelo zgolj spodbujati izmenjavo informacij ampak tudi izboljševati usposabljanje preiskovalcev, opravljati revizije organov za preiskave v zvezi z varnostjo ali svetovati evropskim zakonodajalcem glede preiskovanja nesreč v civilnem letalstvu. Ta seznam nalog ni dokončen. Z zgornjim predlogom se želi dodati usposabljanje, da se izboljša izobrazbena stopnja usposobljenosti odgovornih za preiskave.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Omrežje svetuje nacionalnim institucijam in institucijam Skupnosti ter lahko izdaja priporočila o vseh vidikih, ki zadevajo razvoj in izvajanje politike in zakonodaje v zvezi s preiskovanjem nesreč v civilnem letalstvu.	3. Ko omrežje pripravi priporočilo Komisiji o katerem izmed vidikov, ki zadevajo razvoj in izvajanje politike in zakonodaje v zvezi s preiskovanjem nesreč v civilnem letalstvu ali v zvezi s pomočjo žrtvam letalskih nesreč in njihovim družinam, Komisija predloži zadevo Odboru iz člena 24;

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Omrežje izvaja svoja pooblastila pregledno in neodvisno. Njegovi člani ne smejo niti zahtevati niti sprejemati navodil od kakega javnega ali zasebnega subjekta, ki bi lahko vplivala na neodvisnost preiskav v zvezi z varnostjo.	4. Omrežje izvaja svoja pooblastila pregledno in neodvisno. Njegovi člani ne smejo niti zahtevati niti sprejemati navodil in jim tudi ne smejo biti vsiljena od kakega javnega ali zasebnega subjekta, ki bi lahko vplivala na neodvisnost preiskav v zvezi z varnostjo.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Omrežje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži letno poročilo o svojih dejavnostih. Poročila se objavijo.	5. Omrežje objavi letno poročilo o svojih dejavnostih in ga pošlje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. To poročilo mora predstaviti rezultate izvajanja letnega delovnega programa iz člena 8(4) in njegov vpliv na izboljšanje letalske varnosti v Uniji. Letno poročilo mora vsebovati tudi priporočila evropskim institucijam o vprašanjih, za katera omrežje meni, da so bistvenega pomena za izboljšanje varnosti v letalstvu bodisi na evropski bodisi na mednarodni ravni. Poročila se objavijo.

Obrazložitev

Letno poročilo omrežja bi moralo evropske institucije obveščati predlogih omrežja glede varnosti v letalstvu in jim omogočiti nadaljnje ukrepanje, če je to potrebno.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Delo omrežja se organizira v skladu z njegovim poslovnikom. Omrežje med svojimi člani izvoli predsedujočega za obdobje največ petih let. Mandat predsedujočega se lahko podaljša.	1. Delo omrežja se organizira v skladu z njegovim poslovnikom. Omrežju izmenično predseduje vsak izmed njegovih članov, sistem rotacije pa je enak tistemu v Svetu. Omrežje izvoli koordinatorja za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja. Koordinator je lahko član omrežja, član organa za preiskave v zvezi z varnostjo v kateri izmed držav članic ali oseba s priznanimi izkušnjami na področju preiskav v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu.

Obrazložitev

V obstoječi različici omrežja, Svet evropskih organov za preiskave v zvezi z varnostjo v letalstvu (CEASIA), vsak organ za preiskave v zvezi z varnostjo izmenično predseduje v skladu s šestmesečnim predsedovanjem Svetu. Na ta način lahko vsak organ sodeluje v omrežju ne glede na svojo velikost. Vendar je za ohranjanje ravnovesja z izmeničnim predsedovanjem treba uvesti trajnejšo funkcijo: koordinatorja, ki bo lahko v celoti sodeloval pri opravljanju nalog omrežja.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Koordinator v dogovoru s predsedujočim omrežju določi dnevni red sestankov omrežja.

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija in EASA se povabita na vsa zasedanja omrežja in njegovih strokovnih delovnih skupin in sta lahko na njih zastopani, razen če predsedujoči omrežja na podlagi meril iz poslovnika odloči, da bi taka udeležba lahko povzročila navzkrižje interesov z nalogami organov za preiskave v zvezi z varnostjo.	2. Komisija in EASA se povabita na vsa zasedanja omrežja in njegovih strokovnih delovnih skupin in sta lahko na njih zastopani, razen če predsedujoči ali koordinator omrežja na podlagi meril iz poslovnika odloči, da bi taka udeležba lahko povzročila navzkrižje interesov z nalogami organov za preiskave v zvezi z varnostjo. Ta odločitev mora biti ustrezno utemeljena.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva iz tretjih evropskih držav, ki uporabljajo načela iz te uredbe, so upravičeni do sodelovanja pri delu omrežja. Omrežje lahko na svoja zasedanja povabi tudi opazovalce iz organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva iz tretjih držav in druge strokovnjake.	5. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva iz tretjih evropskih držav, ki uporabljajo načela iz te uredbe, so upravičeni do sodelovanja pri delu omrežja, razen če predsedujoči omrežju ali koordinator ne odloči drugače. Omrežje lahko na svoja zasedanja povabi tudi opazovalce iz organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva iz tretjih držav in druge strokovnjake.

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 8


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.	črtano

Obrazložitev

Dodan je bil povsem nov člen (člen 23a), ki povzema to točko.

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 9


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Poslovnik in delovni program omrežja se sprejmeta v skladu s postopkom iz člena 24. Predsedujoči omrežju Komisiji predstavi osnutek poslovnika in delovnega programa.	9. Poslovnik in delovni program omrežja se sprejmeta ob upoštevanju nalog, ki jih omrežju podeljuje člen 7(2). Delovni program se določi v skladu s postopkom iz člena 24. Koordinator omrežja Komisiji predstavi poslovnik in osnutek delovnega programa.

Obrazložitev

Delovni program omrežja mora temeljiti predvsem na nalogah, ki so zaupane omrežju. Ta predlog spremembe je pregledana različica predloga spremembe 30, da se poročilo prilagodi postopku komitologije.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 9 – naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sodelovanje EASA pri preiskavah v zvezi z varnostjo	Sodelovanje EASA in nacionalnih organov za civilno letalstvo pri preiskavah v zvezi z varnostjo

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – uvodni stavek


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo držav članic povabijo EASA da v okviru svojih pristojnih sodeluje in je zastopana:	1. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo držav članic povabijo EASA in nacionalne organe za civilno letalstvo, da v okviru svojih pristojnosti sodelujejo in so zastopani:

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (a)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pri vseh preiskavah v zvezi z varnostjo, ki potekajo na ozemlju države članice; organ za preiskave v zvezi z varnostjo, ki vodi preiskavo, v skladu z odstavkom 2 sporoči EASA vse informacije, ki jih ima na voljo;	(a) pri vseh preiskavah v zvezi z varnostjo, ki potekajo na ozemlju države članice; organ za preiskave v zvezi z varnostjo, ki vodi preiskavo, jim v skladu z odstavkom 2 sporoči vse informacije, ki jih ima na voljo;

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 – točka (b)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kot strokovno telo pri vseh preiskavah v zvezi z varnostjo, ki potekajo v tretjih državah in v katerih je organ za preiskave v zvezi z varnostjo kake države članice povabljen, da določi pooblaščenega predstavnika; pooblaščeni predstavnik v skladu z odstavkom 2 sporoči EASA vse informacije, ki jih ima na voljo;	(b) kot svetovalno telo pri vseh preiskavah v zvezi z varnostjo, ki potekajo v tretjih državah in v katerih je organ za preiskave v zvezi z varnostjo kake države članice povabljen, da določi pooblaščenega predstavnika; pooblaščeni predstavnik v okviru svojih pristojnosti in v skladu z odstavkom 2 sporoči EASA ter nacionalnim organom za civilno letalstvo vse informacije, ki jih ima na voljo

Obrazložitev

Izraz „svetovalno telo“ je primeren izraz in se uporablja v Prilogi 13 ICAO.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – uvodni stavek


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pravice EASA iz odstavka 1 pomenijo pravico sodelovati v vseh vidikih preiskave pod nadzorom glavnega preiskovalca, še zlasti pa pravico:	2. Pravice EASA in nacionalnih organov za civilno letalstvo iz odstavka 1 pomenijo pravico sodelovati pod nadzorom glavnega preiskovalca in pravico:

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. EASA podpira preiskavo, v kateri ima pravico sodelovati, z nudenjem informacij, strokovnjakov in opreme, če tako zahteva organ za preiskave v zvezi z varnostjo iz odstavka 1(a), ki vodi preiskavo, ali pooblaščeni zastopnik iz odstavka 1(b).	3. EASA in nacionalni organi za civilno letalstvo podpirajo preiskavo, v kateri imajo pravico sodelovati, z nudenjem informacij, strokovnjakov in opreme, če tako zahteva organ za preiskave v zvezi z varnostjo iz odstavka 1(a), ki vodi preiskavo, ali pooblaščeni zastopnik iz odstavka 1(b). EASA in nacionalni organi civilnega letalstva lahko javno objavijo informacije, ki jih pridobijo med preiskavo, ali te informacije uporabijo za druge namene kot za izboljšanje varnosti v letalstvu le pod pogojem, če za to pridobijo soglasje organa za preiskave v zvezi varnostjo, ki je pristojen za zadevno preiskavo.

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organ za preiskave v zvezi z varnostjo nemudoma obvesti Komisijo, EASA in zadevne države članice o vseh nesrečah in resnih incidentih, o katerih je bil obveščen.	2. Organ za preiskave v zvezi z varnostjo nemudoma obvesti Komisijo, EASA, ICAO in zadevne države o vseh nesrečah in resnih incidentih, o katerih je bil obveščen.

Obrazložitev

Obveščanje Mednarodne organizacije za civilno letalstvo je mednarodni standard. Ukrepi EU pri preiskavah nesreč in na vseh področjih letalstva morajo biti v celoti v skladu z obveznostmi držav članic po Čikaški konvenciji.

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka (a)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) do prostega dostopa do kraja nesreče ali incidenta in tudi do zrakoplova, njegove vsebine ali njegovih razbitin;	(a) do takojšnjega prostega dostopa do kraja nesreče ali incidenta in tudi do zrakoplova, njegove vsebine ali njegovih razbitin;

Obrazložitev

Pomembno je, da imajo preiskovalci nesreče čim prej dostop do kraja nesreče, da zberejo in zavarujejo vse dokaze, potrebne za razčlenitev in pojasnitev dejavnikov nesreče.

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Glavni preiskovalec na svoje strokovnjake in svetovalce ter pooblaščene predstavnike, njihove strokovnjake in svetovalce razširi pravice iz odstavka 2, kolikor jim to omogoča učinkovito sodelovanje v preiskavi v zvezi z varnostjo. To ne posega v pravice preiskovalcev in strokovnjakov, ki jih imenuje organ, ki vodi sodno preiskavo.	3. Glavni preiskovalec ima pravico na svoje strokovnjake in svetovalce ter pooblaščene predstavnike, njihove strokovnjake in svetovalce razširiti pravice iz odstavka 2, kolikor jim to omogoča učinkovito sodelovanje v preiskavi v zvezi z varnostjo tudi kadar velja člen 13.

Obrazložitev

Ta odstavek je v nasprotju s členom 9, ker daje svetovalcem pravice, ki se razlikujejo od tistih iz člena 9(2). Bolje bi bilo, če bi šlo za možnost in ne obveznost.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če organ za preiskave v zvezi z varnostjo med potekom preiskave v zvezi z varnostjo posumi, da je med nesrečo ali incidentom prišlo do nezakonitega vmešavanja, glavni preiskovalec nemudoma obvesti pristojne sodne organe, na zaprosilo katerih se nadzor nad krajem nesreče prenese na te organe. Ob upoštevanju členov 15 in 16 se zadevne informacije, zbrane ob preiskavi v zvezi z varnostjo, prav tako predajo tem organom na njihovo zaprosilo. To ne posega v pravico preiskovalnega organa v zvezi z varnostjo, da v dogovoru z organi, katerim je bil predan nadzor nad krajem nesreče, nadaljuje preiskavo v zvezi z varnostjo.	2. Če organ za preiskave v zvezi z varnostjo med potekom preiskave v zvezi z varnostjo posumi ali ugotovi, da je med nesrečo ali incidentom prišlo do nezakonitega vmešavanja ali prostovoljnega dejanja, glavni preiskovalec nemudoma obvesti pristojne sodne ali, če je potrebno, varnostne organe. To ne posega v pravico preiskovalnega organa v zvezi z varnostjo, da v dogovoru z navedenimi organi nadaljuje preiskavo v zvezi z varnostjo.

Obrazložitev

Obstoj nezakonitega vmešavanja ne odpravlja potrebe po ustrezni preiskavi v zvezi z varnostjo, vključno z vsemi potrebnimi standardi in jamstvi. Vendar pa preiskovalci nesreče obvestijo pravosodne organe kadar obstaja konkretna ugotovitev, na podlagi katere so prepričani, da je prišlo do nezakonitega vmešavanja, tako da se lahko sproži sodni postopek.

Nezakonito.

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Da se ustrezno uskladijo preiskave vzrokov nesreč in incidentov, organ za preiskave v zvezi z varnostjo sodeluje z drugimi organi še zlasti na podlagi predhodnih dogovorov s sodnimi organi, organi civilnega letalstva, iskalnimi in reševalnimi ter drugimi organi, ki predvidoma sodelujejo v preiskavi.	3. Da se ustrezno uskladijo preiskave dejavnikov, ki so vplivali na nesreče in incidente, države članice zagotovijo dobro sodelovanje med organi za preiskave v zvezi z varnostjo ter drugimi organi, ki predvidoma sodelujejo v preiskavi, na primer s sodnimi organi, organi civilnega letalstva, iskalnimi in reševalnimi organi ter drugimi organi na podlagi predhodnih dogovorov. Ti dogovori morajo spoštovati neodvisnost organa za preiskave v zvezi z varnostjo ter omogočati hitro in učinkovito izvedbo tehničnih preiskav. Dogovori morajo poleg tega upoštevati določbe te uredbe, na primer določbe o prenosu nekaterih informacij iz pododstavka 2 člena 15(2) te uredbe.
	Predhodni dogovori med drugim obsegajo naslednja vprašanja:
	a) dostop do kraja nesreče;
	b) zavarovanje dokazov in dostop do njih;
	c) začetno in tekoče poročanje o poteku posameznega postopka;
	d) izmenjava informacij;
	e) preprečevanje neprimerne uporabe varnostnih informacij;
	f) reševanje sporov.

Obrazložitev

Vsaka država članica mora razpolagati s sporazumi, ki določajo izvedbene predpise za sodelovanje med odgovornim organom za preiskave v zvezi v varnostjo in organi, ki predvidoma sodelujejo v preiskavi. Ti sporazumi morajo vsebovati ustrezne določbe iz te uredbe, zlasti v zvezi z varstvom informacij, pridobljenih v okviru tehnične preiskave. Pomembno je, da vsi organi, ki bodo verjetno vključeni v nesrečo, že v trenutku, ko se zgodi nesreča ali resen incident, vedo, kakšna je njihova vloga in vloga drugih organov. Našteta vprašanja je treba nujno obravnavati, da se zagotovi pravilno usklajevanje in prepreči nastanek sporov. Glede na izkušnje so to področja, na katerih bi se bilo mogoče izogniti težavam, če bi se o njih predhodno dogovorili. Uporaba izraza „vzrok” je lahko problematična s pravnega vidika, ker navaja k temu, da obstajata krivda in/ali odgovornost. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) je spoznala, da je treba izrazoslovje za področji varnosti in prava ločiti. Zato se predlaga nadomestitev izraza „vzroki” z izrazom „dejavniki”.

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar se pristojni pravosodni organ v kaki državi članici lahko odloči, da koristi razkritja zapiskov iz odstavkov 1 in 2 za druge, z zakonom dovoljene namene prevladajo nad škodljivim domačim in mednarodnim vplivom, ki bi ga tako ravnanje lahko imelo na to ali kako prihodnjo preiskavo in na upravljanje varnosti v civilnem letalstvu ter da obstaja prevladujoč javni interes za njihovo razkritje.	črtano

Obrazložitev

V tem odstavku, ki ga je predlagala Komisija, se kaže nasprotje med dvema javnima interesoma: delovanje sodnega sistema (vključno z razpoložljivostjo dokazov pred sodiščem) in varnostjo letalstva (vključno z varstvom podatkov in virov, ki jih je treba zbrati in preučiti, kar so dokazi za preprečevanje nesreč v prihodnosti). Sodni organ je zainteresiran za rešitev spora, vendar ga ne more sam rešiti. Potrebna so jasna merila za odločanje o tem, kdaj družba meni, da je eden od interesov pomembnejši od drugega. Ta merila so predlagana v novem odstavku člena 15.

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Če ima pravosodni organ v državi članici informacije, pridobljene v okviru preiskave v zvezi z varnostjo (poleg informacij iz člena 15(2), točke a), b) in c)), jih lahko objavi le pod pogojem, da predloži dokaze v skladu s postopki, ki so veljavni za ta sodni postopek. V nasprotnem primeru morajo te informacije ostati zaupne.
	Lahko pa se varnostni podatki iz odstavkov 1 in 2 uporabijo kot dokaz in zahtevajo v pregled ali zasežejo, če so povezani s kazensko preiskavo zaradi nezakonitega vmešavanja.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe dopolnjuje upravljanje prenosa informacij sodišču, da se omogoči popolno sodelovanje v preiskavi med udeleženimi osebami in torej ugotovitev vzrokov nesreče. Če sodišče želi uporabiti informacije, mora predložiti dokaze v podporo tem informacijam. Na primer, če pridobi informacije od tujih preiskovalcev, lahko prosi za mednarodno pravno pomoč in te informacije vključi v sodni postopek.

V novem odstavku so jasna merila, ki določajo, kdaj se lahko varnostne informacije, zbrane pri preiskavi nesreče, predajo sodnim organom in kdaj je javni interes za sojenje pomembnejši od varnosti v letalstvu.

Namen preiskav v zvezi z varnostjo je odvisen od zbranih podatkov in pričevanj vpletenih strani. Oboje se pridobiva zaupno. Če preiskovalec nesreče ne more zagotoviti, da pričevanja ali podatki ne bodo uporabljeni v upravnem ali sodnem postopku, vpletene strani ne bodo dajale zaupnih izjav. Po drugi strani je sodnik po zakonu zainteresiran za zagotavljanje pravičnosti. S to spremembo so predlagana jasna merila, ki naj bi sodnim organom pomagala odločati o tem, kdaj družba meni, da je eden od interesov pomembnejši od drugih.

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Pri uporabi varnostnih podatkov kot dokaza v kazenskih postopkih v skladu z odstavkom 2a se spoštujejo osnovne pravice vpletenih oseb, zlasti pravici do zasebnosti in pravičnega sojenja. Razkrijejo se samo podatki, ki so v kazenskem postopku nujno potrebni, ostale preiskovalni organ čim bolj varuje.
	Pri uporabi varnostnih podatkov kot dokaza v kazenskih postopkih v skladu z odstavkom 2a podatkov, ki jih je neka oseba dala med preiskavo v zvezi z varnostjo, ni mogoče uporabiti proti tej osebi.

Obrazložitev

Varnostni podatki se varujejo, da se lahko dokazi dajejo zaupno. Evropska zakonodaja ne dovoljuje zbiranja osebnih podatkov na delovnem mestu. Zbiranje varnostnih podatkov je izvzeto iz te prepovedi, če letalske posadke, kontrolorji zračnega prometa itd. soglašajo z njim zaradi izboljšanja varnosti v letalstvu. Pri uporabi varnostnih podatkov za namene iz predlaganega novega odstavka 4 se čim bolj zaščitijo pravice vpletenih strani. Poleg tega vpletene osebe ščiti pravica do pravičnega sojenja, vključno s pravico zoper samoobtožbo.

Člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah priznava pravico do pravičnega sojenja. Sodišče za človekove pravice je v svoji sodbi Saunders proti Združenemu kraljestvu (zadeva 43/1994/490/572) priznalo, da podatkov, pridobljenih pod prisilo, ni mogoče uporabiti proti tej osebi v kazenskem postopku (pravica zoper samoobtožbo). Kljub temu je zavrnitev dajanja informacij po predlaganem členu 2 kazniva. Zato je bistveno določiti, da nobene od informacij, danih med preiskavo nesreče, ni mogoče uporabiti proti osebi, ki je informacije dala.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. EASA sodeluje pri izmenjavi in analizi informacij, ki spadajo v okvir Direktive 2003/42/ES, in ima spletni dostop do vseh informacij v osrednji zbirki, ustanovljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1321/2007. Tak dostop vključuje neposredne informacije o identiteti upravljavca in zrakoplova, ki je predmet poročila o dogodku. EASA zagotovi zaupnost takih informacij in omeji njihovo rabo v okviru, ki je strogo nujen za izpolnjevanje njenih obveznosti v zvezi z varnostjo.	črtano

Obrazložitev

Na tem mestu ni primerno obravnavati vprašanja poročila o dogodku. Za obravnavo tega vprašanja se predlaga nov poseben člen (člen 21a). Ta člen vključuje določbe iz navedenega odstavka.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zapisovalniki zvoka ali slik v pilotski kabini in njihovi prepisi se ne smejo dati na voljo ali uporabiti za druge namene kot samo za preiskave v zvezi z varnostjo, razen s soglasjem vseh članov zadevne posadke.	1. Zapisovalniki zvoka ali slik v pilotski kabini in njihovi prepisi se ne smejo dati na voljo ali uporabiti za druge namene kot samo za preiskave v zvezi z varnostjo, razen če organ za preiskave v zvezi z varnostjo ugotovi, da je nesrečo povzročilo prostovoljno dejanje ali dejanje nezakonitega vmešavanja.

Obrazložitev

Treba je opozoriti, da ima v primeru dejanja nezakonitega vmešavanja ali prostovoljnega dejanja prednost sodni postopek.

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Èlen 16 – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Nepomembne informacije, pridobljene med preiskavo v zvezi z varnostjo iz avdio in video zapisov v pilotski kabini ter njihovih transkriptov, vključno z zasebnimi podatki, so v celoti zaščitene se jih ne sme posredovati ali razkriti.

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti, da je se lahko uporabijo samo informacije, ki so pomembne za preiskavo v zvezi z varnostjo, da pa zasebnih podatkov ni mogoče posredovati zlasti sodnim organom ali jih javno objaviti.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Èlen 16 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Zapisi zapisovalnika poletov se ne smejo dati na voljo ali uporabiti za druge namene kot samo za preiskavo v zvezi z varnostjo, razen če se takšni zapisi:	2. Zapisi poletov niso na voljo ali se ne uporabijo za druge namene kot samo za preiskavo v zvezi z varnostjo, razen če se takšni zapisi:
(a) uporabijo samo za namene plovnosti ali vzdrževanja; ali	(a) uporabijo samo za namene plovnosti ali vzdrževanja; in
(b) se uporabijo anonimno; ali	(b) se uporabijo anonimno; in
(c) se razkrijejo po varnostnih postopkih.	(c) se razkrijejo po varnostnih postopkih.

Obrazložitev

Da bi se preprečila nepravilna uporaba informacij, so pogoji razkritja kumulativni. Podatke, ki se razkrijejo za namene plovnosti ali vzdrževanja, je treba uporabljati anonimno in razkriti po varnostnih postopkih. Samo tako je mogoče zagotoviti, da razkriti podatki ne bodo uporabljeni v druge namene. Izraz „varnostni postopki” ni opredeljen in je dvoumen. Ustrezne skupine oseb morajo razviti protokole, ki bodo določali, kaj je varnostni postopek. Informacije, vsebovane v zapisovalnikih poleta, je mogoče pridobiti tudi drugače.

Predlog spremembe 65

Predlog uredbe

Èlen 16 – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Da se zavaruje neodvisnost preiskav nesreč ter zajamči in zagotovi polno sodelovanje oseb, ki lahko dajejo informacije, potrebne za preiskavo, države članice zagotovijo, da se z uporabo zapisov in varnostnih podatkov iz preiskav nesreč v sodnih postopkih ne bi kršila pravica oseb do zasebnega življenja ali poštenega sojenja. V vsakem primeru pa je treba ohraniti pravico zoper samoobdolžitev.

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Èlen 18 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vodja organa za preiskave v zvezi z varnostjo, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, organom, odgovornim za varnost civilnega letalstva, osebam, odgovornim za zrakoplove ali za proizvodnjo ali vzdrževanja opreme za zrakoplove, in posameznikom ali pravnim osebam, odgovornim za upravljanje zrakoplovov ali za izobraževanje osebja, sporoči informacije, ki so pomembne za preprečitev nesreče ali resnega incidenta.	2. Vodja organa za preiskave v zvezi z varnostjo, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, organom, odgovornim za varnost civilnega letalstva, zlasti agenciji EASA, osebam, odgovornim za zrakoplove ali za proizvodnjo ali vzdrževanja opreme za zrakoplove, in posameznikom ali pravnim osebam, odgovornim za upravljanje zrakoplovov ali za izobraževanje osebja, sporoči informacije, ki so pomembne za preprečitev nesreče ali resnega incidenta.

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Èlen 18 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Vodja organa za preiskave v zvezi z varnostjo je pooblaščen, da obvešča žrtve in njihove družine ali združenja ali da javno objavi vse informacije o ugotovljenih dejstvih in poročila o preiskavi v zvezi z varnostjo ter morebitne predhodne sklepe in/ali priporočila pod pogojem, da ne ogrozijo ciljev preiskave.	3. Vodja organa za preiskave v zvezi z varnostjo je pooblaščen, da javno objavi vse informacije o ugotovljenih dejstvih in poročila o preiskavi v zvezi z varnostjo ter morebiti predhodna poročila in priporočila v zvezi z varnostjo pod pogojem, da ne ogrozijo ciljev preiskave in so povsem v skladu z določbami o varstvu osebnih podatkov.

Obrazložitev

Ta terminologija je natančnejša in skladnejša z izrazi v prilogi 13 Mednarodne organizacije za civilno letalstvo.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Èlen 18 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Pred javno objavo informacij iz odstavka 3 vodja organa za preiskave v zvezi z varnostjo o tem obvesti žrtve, njihove družine ali združenja. Kolikor so te osebe dosegljive, jim mora posredovati tudi vmesna in končno poročilo.

Obrazložitev

Družine žrtev ne smejo dobiti informacij od medijev. Treba jim je zagotoviti prednostni dostop do informacij, še preden se te javno objavijo.

Predlog spremembe 69

Predlog uredbe

Èlen 20 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Med preiskavo v zvezi z varnostjo organ za preiskave v zvezi z varnostjo zadevnim podjetjem, vključno s tistimi v drugih državah članicah ali tretjih državah, v datiranem dopisu priporoči čimprejšnji sprejem morebitnih preventivnih ukrepov, ki so po njegovem mnenju potrebni.	1. Med preiskavo v zvezi z varnostjo organ za preiskave v zvezi z varnostjo zadevnim podjetjem, vključno s tistimi v drugih državah članicah ali tretjih državah, po ustreznem posvetovanju z vsemi odgovornimi stranmi, vključno z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, proizvajalcem zadevnega zrakoplova in upravljavcem, v datiranem dopisu priporoči čimprejšnji sprejem morebitnih preventivnih ukrepov, ki so po njegovem mnenju potrebni.

Predlog spremembe 70

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo) – naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 21a
	Poročanje o dogodkih

Obrazložitev

Vprašanje poročanja o dogodkih je pomembno in mu je treba nameniti posebno pozornost. Trenutno se podatki iz baze ECCAIRS ne analizirajo na evropski ravni. Vendar bi njihova analiza lahko pomagala pri opredeljevanju trendov in sprejemanju ukrepov za preprečevanje morebitnih nesreč.

Predlog spremembe 71

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo) – odstavek 1 (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. EASA skupaj z državami članicami redno sodeluje pri izmenjavi in analizi informacij, ki spadajo v okvir Direktive 2003/42/ES, in ima spletni dostop do vseh informacij v osrednji zbirki, oblikovani na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1321/2007. Tak dostop vključuje neposredne informacije o identiteti upravljavca in zrakoplova, ki je predmet poročila o dogodku. EASA v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi zaupnost takih informacij in omeji njihovo rabo v okviru, ki je strogo nujen za izpolnjevanje njenih obveznosti v zvezi z varnostjo. Te informacije je mogoče uporabiti samo za preprečevanje nesreč in incidentov in ne za pojasnjevanje krivde ali odgovornosti.

Obrazložitev

Predlog spremembe 72

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo) – odstavek 2 (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. EASA mora v sodelovanju z državami članicami redno analizirati informacije iz odstavka 1, zlasti z namenom prepoznavanja pomembnih trendov v razvoju varnosti v letalstvu. Če se pri analizi teh informacij pokaže prisotnost velikega števila ponavljajočih se dogodkov, je treba te dogodke nadalje analizirati, s čimer se po potrebi omogoči sprejetje ustreznih varnostnih ukrepov in zlasti oblikovanje navodil za plovnost.

Obrazložitev

Predlog spremembe 73

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo) – odstavek 3 (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Rezultati analiz iz odstavka 2 se pošljejo vsem organom, pristojnim za varnost v letalstvu v EU, in Komisiji.

Predlog spremembe 74

Predlog uredbe

Člen 21 a (novo) – odstavek 4 (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. V okviru odstavkov 1 in 2 lahko EASA zahteva vse potrebne informacije od omrežja ali organov držav članic.

Predlog spremembe 75

Predlog uredbe

Člen 22 – naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dostopnost seznamov potnikov	Dostopnost seznamov potnikov in kontaktnih podatkov družinskih članov

Predlog spremembe 76

Predlog uredbe

Èlen 22 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Letalski prevozniki Skupnosti in letalski prevozniki, ki vzletajo iz letališča na ozemlju države članice, za katero velja Pogodba, izvajajo postopke, ki omogočajo pripravo seznama vseh oseb v zrakoplovu v eni uri po prejemu obvestila, da se je temu zrakoplovu zgodila nesreča.	1. Letalski prevozniki EU in letalski prevozniki, ki vzletajo iz letališča na ozemlju države članice, za katero velja Pogodba, ali na tako letališče pristajajo, izvajajo postopke za pripravo seznama vseh oseb v zrakoplovu v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v dveh urah po prejemu obvestila, da se je temu zrakoplovu zgodila nesreča.

Obrazložitev

Ni razloga, da besedilo obravnava samo lete iz EU; zato je treba dodati tudi lete v Evropsko unijo.

S predlagano spremembo je mogoče skrajšati čakanje na podatke o osebah, vkrcanih na letalu, ki je imelo nesrečo. Po drugi strani je primerno, da letalska družba obvešča o tovoru tudi, kadar je na letalu nevarno blago.

Predlog spremembe 77

Predlog uredbe

Èlen 22 – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Za zagotavljanje pravočasnega obveščanja družin potnikov o prisotnosti njihovih svojcev na krovu ponesrečenega letala letalski prevozniki in potovalne agencije predlagajo potnikom, naj podajo svoje ime in priimek ter naslov kontaktne osebe v primeru nesreče. Ti podatki se lahko uporabijo samo v primeru nesreče; ne smejo se posredovati tretjim strankam ali tržiti.

Obrazložitev

V primeru nesreče dobijo letalske družbe na tisoče klicev in pogosto se dolgo ugotavlja, kdo je oseba, ki jo je treba obvestiti o smrti. Ta čas negotovosti je za sorodnike žrtev zelo boleč. Obveznost za letalske prevoznike, v skladu s katero bodo potnikom ob rezervaciji predlagali, naj navedejo podatke o kontaktni osebi za primer nesreče, bi mogoče nekoliko zmanjšala to negotovost.. Vendar pa je treba hkrati sprejeti vse zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov.

Predlog spremembe 78

Predlog uredbe

Èlen 22 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Seznam se ne sme javno objaviti, dokler zadevni organi ne obvestijo vseh družin potnikov. Države članice se lahko odločijo, da seznam obravnavajo kot zaupen.	3. Seznam se ne sme javno objaviti, dokler zadevni organi ne obvestijo vseh družin potnikov in prejmejo njihovega soglasja. Države članice se lahko odločijo, da seznam obravnavajo kot zaupen.

Obrazložitev

Seznam se ne bi smel objaviti, dokler organi ne bi obvestili vseh prizadetih.

Predlog spremembe 79

Predlog uredbe

Èlen 22 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Obdelava podatkov iz seznama ne vpliva na Direktivo 95/46/ES.	črtano

Obrazložitev

Dodan je bil povsem nov člen (člen 23a), ki povzema to točko.

Predlog spremembe 80

Predlog uredbe

Èlen 23 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice poskrbijo, da se na nacionalni ravni pripravi načrt za pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim družinam.	1. Države članice poskrbijo, da se na nacionalni ravni pripravi načrt nujnih ukrepov v primeru nesreče. Hkrati morajo zanj veljati nekatera skupna načela v državah članicah, da se zagotovi bolj celovit in usklajen odziv na takšne dogodke na evropski ravni.
	Ta načrt vsebuje načrt zlasti načrt za pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim družinam ter načrt za hitro posredovanje na letališču v primeru, da do nesreče pride med vzletanjem ali pristajanjem v državi članici.
	Poskrbijo, da se posamezna identifikacija vseh žrtev izvede z natančnimi in nezmotljivimi metodami ter v najkrajšem možnem času.

Obrazložitev

Zdi se, da je treba na evropski ravni upoštevati nekatera skupna načela pri oblikovanju načrta nujnih ukrepov, ki bodo do neke mere zagotavljala enoten odziv na take nujne primere v vsej Uniji.

Nacionalni načrt nujnih ukrepov mora upoštevati zlasti vprašanje pravočasnosti in učinkovitosti pomoči na letališču v primeru, da do nesreče pride na letališču. Ta določba je izjemno pomembna, saj lahko omogoči rešitev potnikov.

Identifikacija smrtnih žrtev s priznanimi znanstvenimi metodami je največ, kar je mogoče v tem primeru ponuditi žrtvam in njihovim družinskim članom. Izvesti jo je treba v čim krajšem času, ne da bi to vplivalo na natančnost in pravilnost postopka.

Predlog spremembe 81

Predlog uredbe

Èlen 23 – odstavek 1a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da imajo vsi letalski prevozniki, registrirani na njihovem ozemlju, načrt za pomoč žrtvam in njihovim družinam. Ti načrti morajo upoštevati zlasti psihološko podporo žrtvam in njihovim družinam ter omogočiti letalski družbi, da se spopade z večjo nesrečo. Države članice opravijo revizijo načrtov za pomoč letalskih družb, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. Tudi letalske družbe iz tretjih držav, ki opravljajo storitve v Uniji, morajo imeti načrt, ki ustreza potrebam žrtev in njihovih družin, ter morajo posredovati ta načrt ustreznim organom držav članic, v katerih opravljajo storitve.

Obrazložitev

V primeru nesreče je letalski prevoznik prvi sogovornik, na katerega se obrnejo sorodniki potnikov. Zato morajo države članice zagotoviti, da imajo letalski prevozniki, registrirani na njihovem ozemlju, tudi ustrezno prilagojen krizni načrt. Letalske družbe iz tretjih držav morajo prav tako imeti tak načrt.

Predlog spremembe 82

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Ko pride do nesreče na ozemlju katere izmed držav članic, je ta država pristojna za izvajanje načrta nujnih ukrepov iz odstavka 1.

Predlog spremembe 83

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1 c (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1 c. V primerih, ko je ob nesreči ena izmed držav članic pristojna za preiskavo, ali je v njej registrirana letalska družba, katere letalo je strmoglavilo, ali je bilo na krovu ponesrečenega letala veliko njenih državljanov, ta država članica imenuje kontaktno osebo za obveščanje družin žrtev. Ta oseba je lahko uslužbenec nacionalnega organa za preiskave v zvezi z varnostjo.

Obrazložitev

Ta oseba mora biti prednostna kontaktna točka za svojce in družine žrtev. Lahko usklajuje informacije različnih sodelujočih organov, jih posreduje sorodnikom potnikov, in jih obvešča o različnih nadaljnjih postopkih.

Predlog spremembe 84

Predlog uredbe

Èlen 23 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Letalski prevozniki, ki delujejo v Uniji, morajo uporabljati določbe Montrealske konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, tudi če država, v kateri so registrirani, ni ratificirala te konvencije.

Obrazložitev

Evropske državljane je treba zaščititi po Montrealski konvenciji ne glede na to, s katerim prevoznikom potujejo.

Predlog spremembe 85

Predlog uredbe

Člen 23 a (novo) – naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 23a
	Dostop do dokumentov in varstvo osebnih podatkov

Obrazložitev

Posebno pozornost je treba nameniti vprašanju varstva osebnih podatkov.

Predlog spremembe 86

Predlog uredbe

Člen 23 a (novo) – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta1.
	1 UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

Predlog spremembe 87

Predlog uredbe

Člen 23 a (novo) – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Določbe te uredbe se uporabljajo ob upoštevanju Direktive (ES) št. 95/46 in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta2.
	2 UL L 8, 12. 1. 2001, str. 1.

Obrazložitev

Posebno pozornost je treba nameniti vprašanju varstva osebnih podatkov.

Predlog spremembe 88

Predlog uredbe

Člen 24 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24a Prilagoditev tehničnemu napredku
	1. Zato, da se upošteva tehnični napredek, Komisija lahko prek delegiranih aktov v skladu s členom 24b in ob upoštevanju pogojev iz členov 24c in 24d sprejme prilagoditve opredelitev iz člena 2 ter določbe priloge te uredbe, zlasti ob upoštevanju sprememb priloge 13 konvencije mednarodnega civilnega letalstva.
	2. Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov ravna v skladu z določbami te uredbe.

Obrazložitev

Predlog spremembe 89

Predlog uredbe

Člen 24 b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24 b Izvajanje pooblastila
	1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24a za obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekličeta v skladu s členom 24c.
	2. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.
	3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v členih 24c in 24d.

Obrazložitev

Predlog spremembe 90

Predlog uredbe

Člen 24 c (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24c Preklic pooblastil
	1. 1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastil iz člena 24a.
	2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastil, si v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo, pri tem pa navede prenesena pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter morebitne razloge za preklic.
	3. S sklepom o preklicu se konča prenos pooblastil, navedenih v sklepu. Sklep začne veljati takoj ali na datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že delegiranih aktov. Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Obrazložitev

Predlog spremembe 91

Predlog uredbe

Člen 24 d (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24d Ugovori zoper delegirane akte
	1. 1. Evropski parlament ali Svet lahko ugovarjata delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
	2. Če do izteka tega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.
	3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarjata delegiranemu aktu, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja delegiranemu aktu, navede razloge ugovora.

Obrazložitev

Predlog spremembe 92

Predlog uredbe

Člen 25 – uvodni del


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter morajo zlasti omogočiti kaznovanje oseb, ki v nasprotju s to uredbo:	Države članice določijo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe. Brez poseganja v pravico zoper samoobtožbo morajo biti predvidene kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter morajo zlasti omogočiti kaznovanje oseb, ki v nasprotju s to uredbo:

Obrazložitev

Člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah priznava pravico do pravičnega sojenja. Sodišče za človekove pravice je v svoji sodbi Saunders proti Združenemu kraljestvu (zadeva 43/1994/490/572) priznalo, da podatkov, pridobljenih pod prisilo, ni mogoče uporabiti proti tej osebi v kazenskem postopku (pravica zoper samoobtožbo). Zavrnitev dajanja informacij je po predlaganem členu 25 kazniva; Zato nobene od informacij, danih med preiskavo nesreče, ni mogoče uporabiti proti osebi, ki je informacije dala.

Predlog spremembe 93

Predlog uredbe

Člen 26 a (novo) – odstavek 1 (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 26a
	Sprememba uredbe
	To uredbo je treba najkasneje štiri leta po začetku njene veljavnosti pregledati. V ta namen in med drugim na osnovi obširnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in omrežjem Komisija oceni izvajanje te uredbe in najkasneje pet let po začetku njene veljavnosti predstavi pisno poročilo o pregledu, vključno s predlogi za potrebne zakonodajne spremembe. V primeru spremembe te uredbe mora omrežje iz člena 7 predhodno podati svoje mnenje. Mnenje omrežja se posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu parlamentu, državam članicam in EASA.

OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

Zračni promet že več let neprestano narašča.

Kljub pomembnim izboljšavam na področju varnosti je zaradi naraščanja prometa večja tudi nevarnost letalskih nesreč.

Zato je ob nesrečah nujna neodvisna preiskava za ugotavljanje varnostnih pomanjkljivosti in omogočanje sprejetja korektivnih ukrepov.

Evropska zakonodaja, ki trenutno ureja vodenje preiskav nesreč, je direktiva iz leta 1994[3].

Od sprejetja tega besedila se je letalski trg precej razvil in postal kompleksnejši.

Zaradi pojava novih akterjev, kot je Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), ki je pristojna za potrjevanje zrakoplovov EU, ter ugotovljenih razlik v sposobnosti posameznih držav članic za preiskovanje, je bilo potrebno pripraviti novo zakonodajo[4].

2. Omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo

Vzpostavitev omrežja nacionalnih uradov za preiskave bi v EU morala omogočiti zmanjšanje obstoječih razlik v sposobnostih za preiskovanje.

Lahko bi tudi okrepila kakovost preiskav in sodelovanju med nacionalnimi organi za preiskave dala pravni okvir.

To bi prispevalo k izboljšanju varnosti v letalstvu.

Čeprav zaenkrat okoliščine še niso primerne za ustanovitev evropskega urada za preiskave v zvezi z varnostjo, želi poročevalka narediti korak več kot predlaga Komisija in opredeliti naloge[5] omrežja, s čimer bi na področju varnosti dosegli pravo dodano vrednost.

Te naloge bi bile zlasti:

–vzpostaviti okvir ter omogočiti skupno uporabo sredstev med uradi za preiskave in zagotoviti inšpektorje[6];

–razviti skupno uporabo informacij, pomembnih za izboljšanje varnosti;

–vzpostaviti ukrepe za usposabljanje preiskovalcev;

–oblikovati register dobre prakse in razviti evropsko metodologijo za preiskovanje nesreč;

–organizirati revizijo organov za preiskave v zvezi z varnostjo.

–Treba je tudi razmisliti o primernem okviru, ki bi na ravni EU omogočil izvajanje predlogov omrežja za izboljšanje varnosti v letalstvu ali mehanizmov preiskav.

3. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)

Agencija EASA[7] je v imenu držav članic pristojna za potrjevanje zrakoplovov v Skupnosti. Agencija je eden od glavnih akterjev na področju varnosti v letalstvu.

Direktiva 94/56/ES[8] je bila sprejeta pred ustanovitvijo agencije EASA, zato ta v njej ni mogla biti upoštevana. Takšno stanje dopušča nesprejemljiva tveganja na področju varnosti[9].

Torej je upravičeno, da je v novi uredbi predviden jasen pravni okvir za sodelovanje agencije pri preiskavah v zvezi z varnostjo.

Poročevalka želi posebej obravnavati tri točke:

(a) Neodvisnost preiskav v zvezi z varnostjo

Uredba v nobenem primeru ne bi smela dopuščati možnosti, da agencija EASA vpliva na preiskavo v zvezi z varnostjo ali da vzporedno vodi svojo preiskavo.

Ker je agencija pristojna za potrjevanje zrakoplovov, ne more biti hkrati razsodnik in stranka v postopku.

Besedilo ne sme dopuščati dvoumnosti.

(b) Imenovanje

Ker je letalski promet pogosto mednaroden, so lahko v preiskavo v zvezi z varnostjo vključene neevropske države.

V takšnih primerih je zaradi pravne varnosti pomembno, da je izraz, ki opredeljuje vlogo agencije EASA v preiskavi, izrecno opredeljen v Prilogi 13 ICAO[10], ki ureja preiskave na mednarodni ravni.

To ne velja za izraza „strokovno telo“ in „strokovnjak“, uporabljena v predlogu uredbe[11], kar bi utegnilo povzročiti negotovost.

Zato je primerneje uporabljati nedvoumno poimenovanje, ki ne bo zbujalo dvomov o sodelovanju agencije pri preiskavah.

Navadno se za organ za potrjevanje[12] uporablja izraz „svetovalec“[13].

Poročevalka zato predlaga, da se v tej uredbi agencija EASA, kadar gre za njeno sodelovanje v preiskavah v zvezi varnostjo, opredeli kot „svetovalec“ in da ima pravice svetovalcev, ki izhajajo iz Priloge 13.

Za zagotovitev varnosti v letalstvu mora imeti agencija ves čas preiskave dostop do pomembnih informacij in varnostnih priporočil, da bi lahko hitro oblikovala navodila za plovnost[14].

Prenos informacij agenciji EASA ni tako sistematičen kot prenos informacij nacionalnim organom za civilno letalstvo.

Zato bi bilo treba ta tok informacij vključiti v pravni okvir in spodbujati organe za preiskave, naj tesneje sodelujejo z agencijo.

4. Usklajevanje preiskav

Pogosto se ob preiskavi v zvezi z varnostjo začne en ali več sodnih postopkov[15].

(a) Neodvisnost

Preiskovalcem, ki opravljajo preiskave v zvezi z varnostjo, je treba zagotoviti pogoje dela, v katerih za dostop do dokazov ali njihovo proučevanje ne bodo potrebovali sodnega naloga.

Seveda so okoliščine v primeru nezakonitega dejanja drugačne in je treba dati prednost sodni preiskavi[16].

(b) Dostop do občutljivih varnostnih informacij

Osebe, vpletene v nesrečo[17], morajo nujno sodelovati pri preiskavi v zvezi z varnostjo, da bi se ugotovili vzroki nesreče.

Če te osebe zaradi strahu, da bi bilo njihovo pričanje brez privoljenja predano sodstvu, ne bodo želele odgovarjati v preiskavi v zvezi z varnostjo, bo to za varnost v letalstvu pomenilo tveganje.

Vendar je tudi sodstvu treba omogočiti opravljanje dela, družinam pa ugotovitev odgovornosti pred sodiščem.

Zato morajo sodni organi imeti dostop do pomembnih informacij.

Komisija predlaga, da se določeno število informacij zaščiti, vendar pa sodstvo lahko dostopa do njih, če to upravičuje „prevladujoč javni interes“[18].

Pojem „prevladujoč javni interes“ je precej ohlapen in se med državami članicami lahko razlikuje. Poleg tega se ob nesrečah s smrtnimi žrtvami pogosto meni, da gre za prevladujoč javni interes.

Zato občutljive informacije niso več zaščitene.

Poročevalka predlaga, da se vse, kar je povezano z ugotavljanjem dejstev in analizo dokazov, preda sodstvu, ostali podatki pa ostanejo zaupni.

5. Pravice žrtev in njihovih sorodnikov

(a) Seznam potnikov

Komisija predlaga, da mora letalski prevoznik pripraviti seznam v eni uri po prejemu obvestila, da se je zrakoplovu zgodila nesreča.

Poročevalka podpira to zamisel, vendar želi, da ne velja samo za letalske prevoznike v Uniji in tiste, ki letijo iz nje, ampak tudi za vse letalske družbe, ki letijo v Evropo.

Nobenega razloga ni, da bi razlikovali potnike, ki potujejo v EU, na podlagi letalskega prevoznika, ki ga ti potniki uporabljajo.

(b) Informacije o smrti potnika

V primeru nesreče dobijo letalske družbe na tisoče klicev[19] in pogosto se dolgo ugotavlja, kdo je oseba, ki jo je treba obvestiti o smrti.

Ta čas negotovosti je za sorodnike žrtev zelo boleč.

Poročevalka želi uvesti obveznost za letalske prevoznike[20], v skladu s katero bodo potnikom ob rezervaciji predlagali, naj navedejo podatke o kontaktni osebi za primer nesreče[21].

Komisija predlaga, da „države članice poskrbijo, da se na nacionalni ravni pripravi načrt za pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim družinam“[22].

Kadar se zgodi nesreča, je prvi sogovornik, na katerega se obrnejo sorodniki potnikov, letalski prevoznik.

Zato poročevalka meni, da bi bilo za države članice treba dodati obveznost preverjanja, ali imajo letalski prevozniki, registrirani na njihovem ozemlju, krizni načrt[23].

Poleg tega mora država, ki opravlja preiskavo v zvezi z varnostjo, določiti odgovorno osebo, ki bo glavni stik za sorodnike žrtev. Odgovorna oseba bi usklajevala informacije različnih sodelujočih organov, jih posredovala sorodnikom potnikov, obveščala pa bi jih tudi o različnih nadaljnjih postopkih[24].

Bila bi pomembna podpora sorodnikom žrtev, ki so pogosto izgubljeni ob srečanju s številnimi akterji in postopki, potem ko jih je že prizadela bolečina ob izgubi bližnjega.

Treba pa bi bilo tudi predvideti določbe, na podlagi katerih bi bil družinam omogočen dostop do notranjih informacij o poteku preiskave v zvezi z varnostjo, zlasti da pred njihovo objavo pridobijo vmesna poročila in končno poročilo o preiskavi.

(d) Montrealska konvencija[25]

Poročevalka meni, da bi ta pravila morala ščititi evropske potnike, ne glede na letalskega prevoznika, in da je v uredbi treba poudariti obveznost za vse letalske prevoznike, ki želijo pristajati in vzletati v Evropski uniji, da spoštujejo določbe Montrealske konvencije.

6. Poročanje o dogodkih v civilnem letalstvu

Komisija se ni odločila za spremembo Direktive 2003/42/ES[26], ker meni, da je za spremembe te zakonodaje še prezgodaj. Vendar je v predlogu uredbe navedena[27].

Zaenkrat sistem poročanja o dogodkih v zvezi z varnostjo ne deluje optimalno.

Pravzaprav zgolj del držav članic vnaša podatke v centralno podatkovno bazo ECCAIRS[28], v kateri bi morali biti zbrani vsi dogodki, ki se zgodijo v Uniji.

Poleg tega ni nihče odgovoren za analizo podatkov, ki so v centralni podatkovni bazi ECCAIRS na evropski ravni.

Analiza teh podatkov bi bila izredno koristna za varnost v letalstvu[29].

Poročevalka želi, da bi se določbe iz sedanjega predloga uredbe dopolnile, zlasti z zahtevo, da agencija EASA, v sodelovanju z državami članicami, analizira in razvrsti informacije iz baze ECCAIRS.

POSTOPEK

Naslov	Preiskave in preprečevanje nesreč in incidentov v civilnem letalstvu
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0611 – C7-0259/2009 – 2009/0170(COD)
Datum predložitve EP	29.10.2009
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 12.11.2009
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Christine De Veyrac 9.11.2009
Obravnava v odboru	1.3.2010		28.4.2010	31.5.2010
Datum sprejetja	1.6.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Ryszard Czarnecki, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Juozas Imbrasas, Ville Itälä, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Koumoutsakos, Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Vilja Savisaar, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Dirk Sterckx, Silvia-Adriana Ţicău, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Besset, Spyros Danellis, Markus Ferber, Jelko Kacin, Gilles Pargneaux, Alfreds Rubiks, Salvatore Tatarella, Sabine Wils