Dokument zasedanja
24.3.2011
***II
PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO
o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS, Direktive 96/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(13807/4/2010 – C7‑0017/2011 – 2009/0006(COD) )
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Pripravljavec priporočila: Toine Manders
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.) |
Spremembe osnutka akta |
Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.
Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
OBRAZLOŽITEV 26
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU 30
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS, Direktive 96/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(13807/4/2010 – C7‑0017/2011 – 2009/0006(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (13807/4/2010 – C7–0017/2011),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. decembra 2009[1],
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[2] o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu ( KOM(2009)0031 ),
– ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 66 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ( A7-0086/2011 ),
1. sprejema v nadaljevanju navedeno stališče iz druge obravnave;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
Stališče Sveta
Uvodna izjava 6 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| (6a) Primerno je, da se določijo pravila za nekatere izdelke, ki vsebujejo netekstilne dele živalskega izvora. Ta uredba bi morala zlasti določiti zahteve glede navedbe netekstilnih delov živalskega izvora pri etiketiranju ali označevanju tekstilnih izdelkov, da bi potrošnikom omogočili ozaveščeno izbiro. Etiketiranje ali označevanje ne sme biti zavajajoče in se opravi tako, da potrošnik z lahkoto ugotovi, na kateri del izdelka se podatki nanašajo. |
Predlog spremembe 2
Stališče Sveta
Uvodna izjava 12 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| (12a) Zaščita potrošnikov zahteva pregledna in skladna pravila trgovanja, tudi v zvezi z navedbo porekla. Cilj teh navedb mora biti, da se potrošnikom omogoči, da se popolnoma zavedajo točnega porekla izdelkov, ki jih kupujejo, da bi jih zaščitili pred goljufivimi, netočnimi ali zavajajočimi navedbami porekla. V zvezi s tekstilnimi izdelki je treba v ta namen uvesti usklajena pravila. Kar zadeva uvožene izdelke, bi morala biti ta pravila v obliki obvezujočih zahtev za označevanje. Glede izdelkov, za katere ni obvezno označevanje porekla na ravni Unije, bi bilo treba določiti pravila, ki bi zagotavljala, da morebitne navedbe porekla niso napačne ali zavajajoče. |
Predlog spremembe 3
Stališče Sveta
Uvodna izjava 12 b (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| (12b) Zahteve o označevanju porekla v skladu s to uredbo glede tekstilnih izdelkov imajo prednost pred vsakršnim splošno veljavnim režimom za oznake porekla za izdelke, uvožene iz tretjih držav, ki se določijo kot del skupne trgovinske politike Unije. |
Predlog spremembe 4
Stališče Sveta
Uvodna izjava 13
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
(13) Določiti je treba metode za vzorčenje in analizo tekstilnih izdelkov, da se prepreči kakršna koli možnost nasprotovanja uporabljenim metodam. Metode, uporabljene za uradna preskušanja, ki se izvajajo v državah članicah za določitev surovinske sestave tekstilnih izdelkov, sestavljenih iz dvokomponentnih in trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken, bi morale biti enotne tako za predobdelavo vzorca kot tudi za njegovo kvantitativno analizo. Metode, ki jih v ta namen določa ta uredba, je primerno preoblikovati v harmonizirane standarde. Zato bi morala Komisija pripraviti prehod z obstoječega sistema, katerega metode so opisane v tej uredbi, na sistem, ki bo temeljil na harmoniziranih standardih. Uporaba enotnih metod analize tekstilnih izdelkov, sestavljenih iz dvokomponentnih in trikomponentnih mešanic vlaken, bo poenostavila prosti pretok teh izdelkov in s tem izboljšala delovanje notranjega trga. | (13) Določiti je treba metode za vzorčenje in analizo tekstilnih izdelkov, da se prepreči kakršna koli možnost nasprotovanja uporabljenim metodam. Metode, uporabljene za uradna preskušanja, ki se izvajajo v državah članicah za določitev surovinske sestave tekstilnih izdelkov, sestavljenih iz dvokomponentnih in trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken, bi morale biti enotne tako za predobdelavo vzorca kot tudi za njegovo kvantitativno analizo. Za poenostavitev te uredbe in prilagoditev enotnih metod, ki so v njej opredeljene, tehničnemu napredku je primerno, da se te metode preoblikujejo v harmonizirane standarde. V ta namen bi morala Komisija pripraviti prehod z obstoječega sistema, katerega metode so opisane v tej uredbi, na evropski sistem, ki bo temeljil na harmoniziranih standardih. Uporaba enotnih metod analize tekstilnih izdelkov, sestavljenih iz dvokomponentnih in trikomponentnih mešanic vlaken, bo poenostavila prosti pretok teh izdelkov in s tem izboljšala delovanje notranjega trga. |
Obrazložitev
Primerno je navesti razloge (poenostavitev, prilagoditev tehničnemu napredku), zaradi katerih je upravičen prehod z obstoječega sistema, katerega metode so opisane v tej uredbi, na sistem, ki bo temeljil na usklajenih standardih.
Predlog spremembe 5
Stališče Sveta
Uvodna izjava 17 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| (17a) Proizvajalec ali vsaka oseba, ki nastopa v njegovem imenu, ki želi v priloge te uredbe vključiti ime novega tekstilnega vlakna, v tehnični dokumentaciji, priloženi njegovi vlogi, navede vse razpoložljivi znanstvene podatke o morebitnih alergičnih reakcijah ali drugih škodljivih učinkih novih vlaken na zdravje ljudi, tudi rezultate preizkusov, izvedenih v ta namen v skladu z ustrezno zakonodajo EU. |
Predlog spremembe 6
Stališče Sveta
Uvodna izjava 18
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
(18) Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije z delegiranimi akti sprejme tehnična merila in postopkovna pravila za odobritev višjih odstopanj ter spremembe prilog II, IV, V, VI, VII, VIII in IX zaradi prilagoditve tehničnemu napredku, kakor tudi spremembe Priloge I zaradi vključitve imen novih tekstilnih vlaken na seznam iz te priloge. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. | (18) Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije z delegiranimi akti sprejme tehnična merila in postopkovna pravila za odobritev višjih odstopanj, etiketiranje ali označevanje netekstilnih delov živalskega izvora, obliko in uporabo nejezikovnih znakov ali šifer pri imenih tekstilnih vlaken, navedbo porekla tekstilnih izdelkov ter spremembe prilog II, IV, V, VI, VII, VIII in IX zaradi prilagoditve tehničnemu napredku, kakor tudi spremembe Priloge I zaradi vključitve imen novih tekstilnih vlaken na seznam iz te priloge. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. |
Predlog spremembe 7
Stališče Sveta
Uvodna izjava 19
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
(19) Ker cilja te uredbe, in sicer sprejetja enotnih pravil za uporabo imen tekstilnih vlaken in s tem povezanega etiketiranja in označevanja surovinske sestave tekstilnih izdelkov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in se ga lahko zato zaradi obsega te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. | (19) Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in se ga lahko zato zaradi obsega te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. |
Predlog spremembe 8
Stališče Sveta
Uvodna izjava 19 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| (19a) Za odpravo morebitnih ovir za pravilno delovanje notranjega trga zaradi različnih določb ali praks držav članic in za dohajanje napredka na področju elektronskega poslovanja in soočanje s prihodnjimi izzivi na trgu tekstilnih izdelkov je treba preučiti uskladitev in standardizacijo drugih vidikov označevanja tekstila. Zato bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o morebitnih novih zahtevah za označevanje, ki bi jih bilo treba uvesti na ravni Unije, da bi omogočili prosti pretok tekstilnih izdelkov na notranjem trgu in dosegli enotno visoko raven varstva potrošnikov v vsej Uniji. V poročilu je treba preučiti zlasti mnenja potrošnikov glede obsega informacij, ki morajo biti navedene na etiketah tekstilnih izdelkov, in raziskati, katere druge možnosti poleg označevanja bi bilo mogoče uporabiti za zagotovitev dodatnih informacij potrošnikom. Poročilo bi moralo temeljiti na širokem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, potrošniških raziskavah in podrobni analizi stroškovne učinkovitosti, v njem pa bi morali upoštevati veljavne evropske in mednarodne standarde na tem področju. V poročilu je treba preučiti zlasti dodano vrednost za potrošnike, ki jo imajo morebitne zahteve za označevanje v zvezi z vzdrževanjem tekstila, velikostjo, nevarnimi snovmi, vnetljivostjo, prijaznostjo tekstilnih izdelkov okolju, uporabo nejezikovnih znakov ali šifer za določitev tekstilnih vlaken, oznakami socialne pravičnosti in elektronskim označevanjem ter vključitvijo identifikacijske številke na etiketi za pridobitev dodatnih informacij na zahtevo o izdelku in proizvajalcu, zlasti na internetu. Poročilu bi morali biti po potrebi priloženi zakonodajni predlogi. |
Predlog spremembe 9
Stališče Sveta
Uvodna izjava 19 b (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| (19b) Komisija bi morala izvesti študijo za ocenitev, ali so snovi, uporabljene v proizvodnji ali predelavi tekstilnih izdelkov, morda nevarne za zdravje ljudi. V okviru te študije bi morali zlasti preučiti, ali obstaja vzročna zveza med alergičnimi reakcijami in vlakni, barvami, biocidi, konzervansi ali nanodelci, uporabljenimi v tekstilnih izdelkih. Študija bi morala temeljiti na znanstvenih dokazih in upoštevati rezultate dejavnosti tržnega nadzora. Komisija bi morala na podlagi te študije, če je to utemeljeno, predstaviti zakonodajne predloge za prepoved ali omejitev uporabe morebitno nevarnih snovi, uporabljenih v tekstilnih izdelkih, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 10
Stališče Sveta
Člen 1
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
Ta uredba določa pravila za uporabo imen tekstilnih vlaken ter s tem povezano etiketiranje in označevanje surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter pravila za določitev surovinske sestave tekstilnih izdelkov s kvantitativno analizo dvo- in trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken, da bi se izboljšalo delovanje notranjega trga, potrošnikom pa zagotovile točne informacije. | Ta uredba določa pravila za uporabo imen tekstilnih vlaken ter s tem povezano etiketiranje in označevanje surovinske sestave tekstilnih izdelkov, pravila za določitev surovinske sestave tekstilnih izdelkov s kvantitativno analizo dvo- in trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken ter pravila za etiketiranje ali označevanje netekstilnih delov živalskega izvora in navedbo države porekla tekstilnih izdelkov, da bi se izboljšalo delovanje notranjega trga, potrošnikom pa zagotovile točne informacije. |
Predlog spremembe 11
Stališče Sveta
Člen 2 – odstavek 3
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
3. Ta uredba se ne uporablja za tekstilne izdelke, ki so oddani v delo osebam, ki delajo doma, ali samostojnim podjetjem, ki opravljajo dela iz dobavljenih materialov za plačilo brez prenosa lastnine. | 3. Ta uredba se ne uporablja za tekstilne izdelke, ki so jih izdelali samozaposleni krojači, ki delajo doma ali imajo samostojno podjetje. |
Predlog spremembe 12
Stališče Sveta
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Če ta uredba ne določa drugače, nacionalna pravila in pravila Unije o varstvu industrijske in poslovne lastnine, o navedbi in oznakah porekla blaga ter preprečevanju nelojalne konkurence ostanejo veljavna za tekstilne izdelke. |
Predlog spremembe 13
Stališče Sveta
Člen 9 - odstavki 1 do 3
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
1. Tekstilni izdelek, sestavljen iz dveh ali več vrst vlaken, od katerih ena predstavlja najmanj 85 % skupne teže, se etiketira ali označi z enim od naslednjih načinov: | 1. Tekstilni izdelek se označi z imenom in utežnim odstotkom vseh sestavnih vlaken v zaporedju po padajočem vrstnem red. |
(a) ime vlakna, ki predstavlja najmanj 85 % skupne teže in njegov utežni odstotek, ki se navede takoj pred ali za imenom vlakna; |
|
(b) ime vlakna, ki predstavlja najmanj 85 % skupne teže in besede "najmanj 85 %", ki se navedejo takoj pred ali za imenom vlakna; |
|
(c) celotna surovinska sestava izdelka v odstotkih. |
|
2. Tekstilni izdelek, sestavljen iz dveh ali več vrst vlaken, od katerih nobena ne predstavlja 85 % skupne teže, se etiketira ali označi vsaj z imenom in utežnim odstotkom vlaken z najvišjim in drugim najvišjim utežnim odstotkom v izdelku, katerima takoj sledijo imena drugih v izdelku vsebovanih vlaken v padajočem zaporedju utežnih odstotkov z navedbo njihovega utežnega odstotka ali brez nje. | 2. Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v člen 7(2) se lahko vlakno, ki predstavlja do 3 % skupne mase tekstilnega izdelka, ali vlakna, ki skupaj predstavljajo do 10 % skupne mase, označijo z izrazom „druga vlakna“, nemudoma pa sledi njihov utežni odstotek, pod pogojem, da tega ni mogoče enostavno navesti ob času proizvodnje. |
3. Brez poseganja v odstavek 2 se lahko vlakna, ki posamezno predstavljajo manj kot 10 % skupne teže izdelka, skupaj poimenujejo z izrazom "druga vlakna", skupni utežni odstotek pa se navede takoj pred ali za tem izrazom. |
|
Kadar je znano ime vlakna, ki predstavlja manj kot 10 % skupne teže izdelka, se celotna surovinska sestava tega izdelka navede v odstotkih. |
|
Obrazložitev
Potrošniki morajo imeti pravico do obveščenosti o celotni sestavi tekstilnega izdelka v odstotkih. Tekstilni izdelki so sestavljeni iz omejenega števila vlaken, pri čemer lahko proizvajalec zlahka navede njihov utežni odstotek. Posledica navedbe vseh sestavnih vlaken, kar je že dobro ustaljena praksa, ne bo povečanje velikosti etikete ali dodatna obremenitev proizvajalcev, ki bodo lahko po potrebi uporabili odstopanja, ki so določena v členih 9(2) in 9(5). Veljajo tudi odstopanja iz člena 19.
Predlog spremembe 14
Stališče Sveta
Člen 9 – odstavek 5 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| 5a. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko vlakna, ki niso navedena v Prilogi I, označijo z izrazom „druga vlakna“, čemur sledi njihov skupni utežni odstotek, pod pogojem, da je bil vložen zahtevek za vključitev teh vlaken na seznam v Prilogi I v skladu s členom 6. |
Obrazložitev
Vlakna, ki še niso na usklajenem seznamu imen tekstilnih vlaken iz Priloge I, se lahko dajejo na trg zavoljo ocenjevanja potrošniškega povpraševanja, če je bila vložena vloga v skladu s postopkom iz člena 6.
Predlog spremembe 15
Stališče Sveta
Člen 11 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Člen 11a |
| Netekstilni deli živalskega izvora |
| 1. Prisotnost netekstilnih delov živalskega izvora se navede pri etiketiranju ali označevanju tekstilnih izdelkov, kadar koli postanejo dostopni na trgu. |
| 2. Etiketiranje ali označevanje ni zavajajoče in se opravi tako, da potrošnik z lahkoto ugotovi, na kateri del izdelka se podatki nanašajo. |
| 3. Členi 19a, 19c in 19d se smiselno uporabljajo za netekstilne dele živalskega izvora iz odstavka 1. |
| 4. Države članice Komisijo do ...* obvestijo o analitičnih metodah, ki jih uporabljajo za ugotavljanje materialov živalskega izvora, ter potem vsakič, ko je to potrebno zaradi novih okoliščin. |
| 5. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 21 in pod pogoji iz členov 22 in 23 sprejme določbe o podrobni obliki in načinu etiketiranja ali označevanja tekstilnih izdelkov iz odstavka 1 ter analitičnih metodah za ugotavljanje materialov živalskega izvora. |
| ___________ * UL: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 16
Stališče Sveta
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
Etiketiranje ali označevanje tekstilnih izdelkov je trajno, lahko čitljivo, vidno in dostopno, etikete pa morajo biti varno pritrjene. | Etiketiranje ali označevanje tekstilnih izdelkov je trajno in lahko čitljivo vso običajno ali razumno predvidljivo dobo uporabe tekstilnega izdelka, vidno in dostopno, etikete pa morajo biti varno pritrjene. |
Predlog spremembe 17
Stališče Sveta
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Oznaka in način pritrditve potrošnika čim manj motita med nošnjo izdelka. |
Predlog spremembe 18
Stališče Sveta
Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 2
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
Okrajšave se ne uporabljajo, razen mehaniziranih procesnih šifer, pod pogojem, da je šifra pojasnjena v istem spremnem trgovskem dokumentu. | Okrajšave se ne uporabljajo, razen mehaniziranih procesnih šifer ali kadar so opredeljene v mednarodno priznanih standardih, pod pogojem, da so okrajšave obrazložene v istem trgovskem dokumentu. |
Predlog spremembe 19
Stališče Sveta
Člen 15 – odstavek 1
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
1. Kadar je tekstilni izdelek dostopen na trgu, se opis surovinske sestave iz členov 5, 7, 8 in 9 navede v katalogih, prodajni literaturi, na embalaži, etiketah in oznakah v čitljivem, jasnem in enotnem tisku ali pisavi. Te informacije so potrošniku jasno vidne pred nakupom, vključno v primeru nakupov prek elektronskih medijev. | 1. Kadar je tekstilni izdelek dostopen na trgu, se opis surovinske sestave iz členov 5, 7, 8 in 9 čitljivo, vidno in jasno navede v katalogih, prodajni literaturi, na embalaži, etiketah in oznakah. Imena vlaken in njihov utežni odstotek se navedejo v enaki velikosti, slogu in pisavi črk/številk. Te informacije so potrošniku jasno vidne pred nakupom, vključno v primeru nakupov prek elektronskih medijev. |
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe je zagotoviti, da bodo vsa vlakna na etiketi tekstilnega izdelka navedena enako ne glede na njihov utežni odstotek in tudi ne glede na to, ali so med uporabniki zelo cenjena.
Predlog spremembe 20
Stališče Sveta
Člen 15 – odstavek 3
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
3. Etiketiranje ali označevanje surovinske sestave se zagotovi v uradnem jeziku ali jezikih države članice, na ozemlju katere so tekstilni izdelki dostopni potrošniku, razen če zadevna država članica ne določi drugače. | 4. Etiketiranje ali označevanje surovinske sestave se zagotovi v katerem koli uradnem jeziku Unije, ki ga končni potrošnik v državi članici, na ozemlju katere so tekstilni izdelki dostopni, zlahka razume. |
Predlog spremembe 21
Stališče Sveta
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavka 2 a in 2 b (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Po potrebi se lahko imena tekstilnih vlaken, navedena na etiketi ali oznaki, zamenjajo ali dopolnijo z razumljivimi nejezikovnimi znaki ali šiframi. |
| Komisija po opravljenem temeljitem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi z delegiranimi akti v skladu s členom 21 in pod pogoji iz členov 22 in 23 sprejme določbe o obliki in uporabi teh znakov ali šifer. |
Predlog spremembe 22
Stališče Sveta
Člen 18 – odstavek 4
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
4. Vsak laboratorij, odgovoren za preskušanje tekstilnih mešanic, za katere ni enotne metode analize na ravni Unije, določi surovinsko sestavo teh mešanic in v poročilu o preskusu navede dobljeni rezultat, uporabljeno metodo in njeno stopnjo natančnosti. | 4. Vsak laboratorij, ki ga država članica odobri za preskušanje tekstilnih mešanic, za katere ni enotne metode analize na ravni Unije, določi surovinsko sestavo teh mešanic in v poročilu o preskusu navede dobljeni rezultat, uporabljeno metodo in njeno stopnjo natančnosti. |
Predlog spremembe 23
Stališče Sveta
Poglavje 3 a – naslov (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Poglavje 3a |
| Navedba porekla tekstilnih izdelkov |
Predlog spremembe 24
Stališče Sveta
Člen 19 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Člen 19a |
| Navedba porekla tekstilnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav |
| 1. Za namene tega člena se izraza "poreklo" in "po poreklu" nanašata na nepreferencialno poreklo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (modernizirani carinski zakonik)1. |
| 2. Za uvoz ali dajanje na trg tekstilnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, razen tistih, ki so po poreklu iz Turčije in držav pogodbenic sporazuma EGP, velja označevanje porekla pod pogoji iz tega člena. |
| 3. Država porekla tekstilnih izdelkov se navede na etiketi teh izdelkov. Če so izdelki v embalaži, se poreklo navede ločeno na embalaži. Navedbe države porekla ne nadomesti ustrezna navedba v spremnih trgovskih dokumentih. |
| 4. Poreklo tekstilnih izdelkov se navaja z besedami „proizvedeno v“ skupaj z imenom države porekla. Označevanje se izvede v uradnem jeziku Evropske unije, ki je zlahka razumljiv za končnega potrošnika v državi članici, kjer se bodo izdelki dajali na trg. |
| 5. Poreklo je označeno z jasno berljivimi in neizbrisnimi znaki, med normalnim rokovanjem z izdelkom je dobro vidno, jasno se razlikuje od drugih podatkov in je predstavljeno na način, ki ni niti zavajajoč niti ni zanj verjetno, da bi ustvaril napačno predstavo o poreklu izdelka. |
| 6. Tekstilni izdelki so ob uvozu opremljeni z etiketo z zahtevanimi podatki. Ta etiketa se ne odstrani ali priredi, dokler se izdelki ne prodajo končnemu potrošniku ali uporabniku. |
| _______ 1 UL L 145, 4.6.2008, str. 1. |
Predlog spremembe 25
Stališče Sveta
Člen 19 b (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Člen 19b |
| Navedba porekla drugih tekstilnih izdelkov |
| 1. Če je na etiketi navedeno poreklo tekstilnih izdelkov, ki niso omenjeni v členu 19a, za to navedbo veljajo pogoji iz tega člena. |
| 2. Za izdelek velja, da je po poreklu iz države, v kateri je šel skozi vsaj dve od naslednjih proizvodnih faz: |
| – predenje; |
| – tkanje; |
| – zaključna dela; |
| – izdelava. |
| 3. Na etiketi ne sme biti navedeno, da je tekstilni izdelek po poreklu v celoti iz države, razen če je šel v tej državi skozi vse proizvodne faze iz odstavka 2. |
| 4. Poreklo izdelkov se navaja z besedami „proizvedeno v“ skupaj z imenom države porekla. Označevanje se izvede v uradnem jeziku Evropske unije, ki je zlahka razumljiv za končnega potrošnika v državi članici, kjer se bo izdelek dal na trg. |
| 5. Poreklo je označeno z jasno berljivimi in neizbrisnimi znaki, med normalnim rokovanjem z izdelkom je dobro vidno, jasno se razlikuje od drugih podatkov in je predstavljeno na način, ki ni zavajajoč niti ni zanj verjetno, da bi ustvaril napačno predstavo o poreklu izdelka. |
Predlog spremembe 26
Stališče Sveta
Člen 19 c (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Člen 19c |
| Delegirani akti v zvezi z navedbo porekla tekstilnih izdelkov |
| Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 21 in pod pogoji iz členov 22 in 23 sprejme določbe, da: |
| – določi podrobno obliko in načine označevanja porekla; |
| – določi primere, kjer je namesto etiketiranja samih izdelkov sprejemljiva navedba porekla na embalaži. To so lahko zlasti primeri, kjer izdelki običajno dosežejo končnega potrošnika ali uporabnika v svoji običajni embalaži; |
| – sestavi seznam izrazov v vseh uradnih jezikih Unije, ki jasno izražajo, da so izdelki po poreklu iz države, označene na etiketi; |
| – določi primere, kjer običajno rabljene okrajšave nedvoumno označujejo državo porekla in se lahko uporabljajo za namene te uredbe; |
| – določi primere, v katerih izdelkov zaradi tehničnih ali ekonomskih razlogov ni mogoče ali ni treba etiketirati; |
| – določi pravila glede izjav in podporne dokumentacije, ki velja kot dokaz za skladnost s to uredbo; |
| – določi druga pravila, ki so lahko potrebna, če izdelki niso v skladu s to uredbo. |
Predlog spremembe 27
Stališče Sveta
Člen 19 d (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Člen 19d |
| Splošne določbe |
| 1. Za tekstilne izdelke iz člena 19a velja, da niso v skladu s to uredbo, če: |
| – niso opremljeni z označbo porekla; |
| – označba porekla ne ustreza poreklu izdelkov; |
| – je bila označba porekla spremenjena ali odstranjena ali kako drugače prirejena, razen v primerih, ko so bili potrebni popravki v skladu z odstavkom 5 tega člena. |
| 2. Za tekstilne izdelke, ki niso omenjeni v členu 19a, velja, da niso v skladu s to uredbo, če: |
| – označba porekla ne ustreza poreklu izdelkov; |
| – je bila označba porekla spremenjena ali odstranjena ali kako drugače prirejena, razen v primerih, ko so bili potrebni popravki v skladu z odstavkom 5 tega člena. |
| 3. Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje ...* in jo nemudoma obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe. |
| 4. Če izdelki niso v skladu s to uredbo, države članice nadalje sprejmejo potrebne ukrepe, da se od lastnika izdelkov ali druge osebe, odgovorne zanje, zahteva, da te izdelke na lastne stroške označijo v skladu s to uredbo. |
| 5. Kjer je to potrebno za učinkovito izvajanje te uredbe, si pristojni organi lahko izmenjujejo podatke, prejete med nadzorom skladnosti s to uredbo, vključno z organi in drugimi osebami ali organizacijami, ki so jih države članice pooblastile v skladu s členom 11 Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu1. |
| ___________ *9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. |
| ______ 1UL L 149, 11.6.2005, str. 22. |
Predlog spremembe 28
Stališče Sveta
Člen 24
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
Komisija do …* predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabljanju te uredbe s poudarkom na zahtevah za imena novih tekstilnih vlaken in sprejetju teh imen. | Komisija do …* predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabljanju te uredbe s poudarkom na zahtevah za imena novih tekstilnih vlaken in sprejetju teh imen ter po potrebi vloži zakonodajni predlog. |
___________ *Pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. | ___________ *Tri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 29
Stališče Sveta
Člen 24 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Člen 24a |
| Pregled |
| 1. Komisija do ...* Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o morebitnih novih zahtevah o označevanju, ki bodo uvedene na ravni Unije, da se potrošnikom zagotovijo točne, ustrezne, razumljive in primerljive informacije o lastnostih tekstilnih izdelkov. |
| 2. Poročilo temelji na širokem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, potrošniških raziskavah in podrobni analizi stroškovne učinkovitosti, ter upošteva veljavne evropske in mednarodne standarde na tem področju. |
| 3. Poročilo, ki so mu po potrebi priloženi zakonodajni predlogi, med drugim obravnava: |
| – sistem usklajenega označevanja za vzdrževanje, |
| – vseevropski sistem enotnega označevanja velikosti za oblačila na podlagi telesnih mer; |
| – vseevropski sistem enotnega označevanja velikosti za oblačila in obutev; |
| – navedbo vseh morebitno alergenih ali nevarnih snovi, ki so bile uporabljene med proizvodnjo ali predelavo tekstilnega izdelka, |
| – ekološke oznake v zvezi s prijaznostjo okolju in trajnostno proizvodnjo tekstilnih izdelkov, |
| – oznake socialne pravičnosti, da bi potrošnike obveščali o socialnih okoliščinah, v katerih je bil izdelek proizveden, |
| – opozorilne oznake, ki potrošnike obveščajo o vnetljivosti tekstilnih izdelkov, zlasti na hitro vnetljivih oblačilih, |
| – elektronsko označevanje, vključno z radiofrekvenčnimi identifikacijami (RFID), |
| – vključitev identifikacijske številke na etiketi, ki se uporablja za pridobitev dodatnih informacij na zahtevo o izdelku in proizvajalcu, na primer na internetu, |
| – uporabo nejezikovnih znakov ali šifer za določitev vlaken, ki jih vsebuje tekstilni izdelek, na podlagi katerih potrošniki preprosto prepoznajo sestavo in zlasti, ali so bila uporabljena naravna ali sintetična vlakna. |
| ___________ *18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 30
Stališče Sveta
Člen 24 b (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| Člen 24b |
| Študija o nevarnih snoveh |
| 1. Do ...* Komisija izvede študijo o tem, ali so snovi, uporabljene v proizvodnji ali predelavi tekstilnih izdelkov, morda nevarne za zdravje ljudi. V okviru te študije se zlasti preuči, ali obstaja vzročna zveza med alergičnimi reakcijami in vlakni, barvami, biocidi, konzervansi ali nanodelci, uporabljenimi v tekstilnih izdelkih. Študija temelji na znanstvenih dokazih in upošteva rezultate dejavnosti tržnega nadzora. |
| 2. Komisija na podlagi te študije, če je to utemeljeno, predloži zakonodajne predloge o prepovedi ali omejitvi uporabe morebitno nevarnih snovi, uporabljenih v tekstilnih izdelkih, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije. |
| ___________ *18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 31
Stališče Sveta
Člen 25
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
Tekstilni izdelki, ki so skladni z Direktivo 2008/121/ES in so bili dani na trg pred …* so lahko dostopni na trgu še do ... **. | Tekstilni izdelki, ki so v skladu z Direktivo 2008/121/ES in so bili dani na trg pred …* so lahko dostopni na trgu še do ... **. |
___________ *6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe. | ___________ *6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe. |
___________ **2 leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe. | ___________ **Dve leti in 6 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe. |
Obrazložitev
Ta prehodna določba bo zagotovila, da lahko tekstilni izdelki, ki so na trgu v skladu z veljavno zakonodajo, na trgu ostanejo še dve leti in pol po začetku veljavnosti te uredbe. Tako nove zahteve glede označevanja iz te uredbe ne bodo povzročile dodatnih obremenitev zaradi ponovnega označevanja tekstilnih izdelkov, ki so v skladu s sedanjo zakonodajo.
Predlog spremembe 32
Stališče Sveta
Priloga II – točka 5 a (novo)
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
| (5a) Razpoložljivi znanstveni podatki o morebitnih alergičnih reakcijah ali drugih škodljivih učinkih novih vlaken na zdravje ljudi, tudi rezultati preizkusov, izvedenih v ta namen v skladu z ustrezno zakonodajo EU; |
Obrazložitev
Tehnična dokumentacija, ki se priloži vlogi za vključitev imena novega tekstilnega vlakna na seznam iz Priloge I, po potrebi vsebuje informacije o možnih vplivih novega vlakna na zdravje.
Predlog spremembe 33
Stališče Sveta
Priloga V – točka 13
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
13. klobučevina | črtano |
Predlog spremembe 34
Stališče Sveta
Priloga V – točka 17
| |
Stališče Sveta | Predlog spremembe |
17. klobučevinasti klobuki | črtano |
OBRAZLOŽITEV
I. Predlog Komisije in prva obravnava Parlamenta
Komisija je 30. januarja 2009 sprejela sedanji predlog uredbe o tekstilnih imenih in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov. Cilj predloga je poenostaviti in izboljšati obstoječi regulativni okvir za označevanje tekstilnih izdelkov, da bi spodbudili razvoj in tržno uvajanje novih vlaken. S predlogom se poenostavi postopek za prilagoditev zakonodaje tehničnemu napredku, in sicer s preoblikovanjem obstoječih treh direktiv[3] v eno samo uredbo, s čimer se bo mogoče izogniti prenosu povsem tehničnih posodobitev, ter skrajša čas med vložitvijo vloge in sprejetjem imena novega vlakna.
Parlament je pozdravil predlog Komisije, saj poenostavlja veljavni ureditveni okvir ter bi lahko spodbudil inovacije v tekstilnem sektorju in sektorju oblačil, hkrati pa uporabnikom vlaken in potrošnikom omogočil hitrejše izkoriščanje prednosti inovativnih izdelkov.
V svojem stališču med prvo obravnavo, sprejetem 18. maja 2010, je Evropski parlament z zelo veliko večino odobril 63 predlogov sprememb. Spremembe so bile po večini tehnične narave, da bi uskladili besedilo s Pogodbo o delovanju Evropske unije in novim zakonodajnim okvirom za trženje blaga. Parlament je sprejel tudi nekaj pomembnih sprememb, vključno s pravili za označevanje porekla, navedbo vsebnosti materialov živalskega izvora, uporabo nejezikovnih znakov in klavzulo o pregledu.
II. Stališče Sveta v prvi obravnavi
V svojem stališču je Svet sprejel, ali vsaj delno vsebinsko sprejel, veliko število tehničnih predlogov sprememb (skupaj 40), ki jih je uvedel tudi Parlament, vendar pa je zavrnil vse pomembne spremembe, ki jih je predlagal Parlament. Svet je menil, da uvedba novih zahtev ne bi bila združljiva s ciljem poenostavitve iz izvornega predloga.
III. Spremembe, ki jih je predlagal poročevalec za drugo obravnavo
Pri preučitvi stališča Sveta je vaš poročevalec sklenil ohraniti veliko večino predlogov sprememb Parlamenta iz prve obravnave, v omejenem številu primerov pa je preoblikoval nekaj predlogov sprememb zaradi jasnosti. Dodano je bilo tudi nekaj uvodnih izjav, ki ustrezajo določbam, ki jih je Parlament sprejel v prvi obravnavi.
Pomembnejše spremembe, ki jih je ponovno predložil Parlament zajemajo:
(a) Oznako porekla
Niz predlogov sprememb uvaja zahtevo po navedbi države porekla tekstilnih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, v skladu s predlogom, ki ga je predložila Komisija leta 2005[4], ki zajema številne kategorije blaga, tudi tekstilne izdelke. Kljub široki podpori Parlamenta za ta predlog v Svetu ni bilo doseženega opaznega napredka. Vaš poročevalec upa, da bi lahko bila zakonodaja za posamezni sektor, ki bi zajemala samo tekstilne izdelke, kot je predlagal Parlament v tej uredbi o označevanju tekstila, izkazala za uspešnejšo pri doseganju dogovora med sozakonodajalcema.
Vaš poročevalec želi poudariti, da je zaradi sedanjega pomanjkanja usklajenih pravil o oznaki porekla EU v slabšem položaju v primerjavi z glavnimi trgovinskimi partnerji, na primer s Kanado, Kitajsko, Japonsko in ZDA, ki zahtevajo oznako porekla za uvoženo blago. Zaradi tega so tudi evropski proizvajalci potrošniškega blaga občutljivega porekla prikrajšani, da bi imeli koristi, povezane s proizvodnjo v Uniji, potrošniki pa nimajo priložnosti, da bi dostopali do informacij o izvoru proizvodov. Oznaka porekla bi potrošniku omogočila lažjo izbiro in prispevala k zmanjšanju goljufivih, netočnih ali zavajajočih trditev o poreklu.
Nadalje poročevalec ponovno uvaja predlog spremembe Parlamenta v zvezi s prostovoljno shemo označevanja porekla, ki naj bi veljala za tekstilne izdelke, proizvedene v EU. Za izdelek velja, da je po poreklu iz države, v kateri je šel skozi vsaj dve od proizvodnih faz: predenje, tkanje, zaključna dela in izdelavo.
(b) Netekstilni deli živalskega izvora
Ta predlog spremembe uvaja zahtevo po navedbi prisotnosti netekstilnih delov živalskega izvora v tekstilnih izdelkih. Natančne načine izvedbe bi morala opredeliti Komisija v obliki delegiranih aktov.
Treba je poudariti, da se krzno pogosto uporablja za obrobe pri relativno dragih oblačilih, ki so velikokrat uvožena iz Azije. Pogosto potrošniki težko razlikujejo med pravim krznom in umetnim krznom dobre kakovosti. Proizvajalci pravo krzno pogosto barvajo in obrezujejo, tako da nestrokovnjak težje opazi, da je res pravo.
Potrošniki predvidevajo tudi, da bo pravo krzno samodejno navedeno na etiketi oblačila kot njegov sestavni del. Tako predvidevanje je povsem smotrno, glede na to, da je treba ime in odstotek tekstilnih vlaken obvezno navesti. Posledično potrošniki tvegajo, da nezavedno kupijo izdelke iz pravega krzna, čeprav tega raje ne bi storili.
Obstaja že zakonodaja EU (Direktiva 94/11/ES), ki zadeva označevanje materialov (usnja), ki se uporabljajo kot del obutve. Ta zakonodaja je bila uvedena, da bi pomagala potrošnikom do obveščene izbire, zaščitila industrijo in okrepila delovanje notranjega trga. Sedanji predlog spremembe o materialih živalskega izvora sledi logiki zakonodaje EU.
Obstoječi prostovoljni in samoregulativni ukrepi za označevanje krznenih izdelkov so se izkazali za nezadostne. Mednarodna federacija za trgovanje s krznom sedaj na primer uporablja sistem označevanja "zagotovljeno poreklo", ki naj bi potrošnikom zagotovil informacije o izvoru krzna, ki ga kupujejo. Vendar tako prostovoljno označevanje zajema samo zelo majhen delež pomembnega modnega trga s krznom, kjer lahko sklepamo, da se potrošnik ni skušal izogniti nakupu krznenih izdelkov, temveč se je zanj zavestno odločil.
Končno je lahko krzno tudi škodljivo za zdravje tistih, ki so alergični na živalsko krzno/dlako. Obvezno označevanje bi torej potrošnikom zagotovilo sredstva za prepoznavanje izdelkov, ki bi utegnili škodovati njihovemu zdravju.
(c) Klavzule o pregledu
Za odpravo morebitnih ovir za pravilno delovanje notranjega trga zaradi različnih določb ali praks držav članic in za dohajanje napredka na področju elektronskega poslovanja in premagovanje prihodnjih izzivov na trgu tekstilnih izdelkov je treba preučiti uskladitev in standardizacijo drugih vidikov označevanja tekstila, da bi omogočili prosti pretok tekstilnih izdelkov na notranjem trgu in dosegli enotno visoko raven varstva potrošnikov v vsej EU.
Komisija bi morala zato Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o morebitnih novih zahtevah za označevanje, ki naj bi se uvedle na ravni Unije. V poročilu je treba preučiti zlasti mnenja potrošnikov glede obsega informacij, ki morajo biti navedene na etiketah tekstilnih izdelkov, in raziskati, katere druge možnosti poleg označevanja bi bilo mogoče uporabiti za zagotovitev dodatnih informacij potrošnikom. Poročilo mora temeljiti na širokem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, potrošniških raziskavah in podrobni analizi stroškovne učinkovitosti, po potrebi pa morajo biti priloženi tudi zakonodajni predlogi.
Poročevalec meni, da je treba najti pravo ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in poenostavitvijo regulativnega okvira za tekstilne izdelke. V zvezi s tem je treba zagotoviti, da razširjeno obvezno označevanje ne bo nesorazmerno obremenilo podjetij, če ne bo imelo dejanske dodane vrednosti za potrošnike, ki jih preobsežne informacije na etiketah tekstilnih izdelkov lahko celo zmedejo. V ta namen bi lahko razen obveznih zahtev o označevanju preučili druge možnosti, da bi potrošnikom omogočili ozaveščeno izbiro.
(d) Študija o nevarnih snoveh
Poročevalec meni, da ni dovolj dokazov o možnih posledicah nevarnih snovi, uporabljenih v proizvodnji in predelavi tekstilnih izdelkov. Komisija zato izvede študijo, da bi ocenila, ali so lahko take snovi nevarne za zdravje ljudi. V okviru študije se zlasti preuči, ali obstaja vzročna zveza med alergičnimi reakcijami in sintetičnimi vlakni, barvami, biocidi, konzervansi ali nanodelci, uporabljenimi v tekstilnih izdelkih.
(e) Nejezikovni znaki ali šifre za vlakna
Po potrebi bi lahko imena tekstilnih vlaken zamenjali ali dopolnili z razumljivimi nejezikovnimi znaki ali šiframi. Predlagani sistem simbolov ali šifer razvije in izvaja Komisija z delegiranimi akti.
(f) Zahteve za predložitev tehnične dokumentacije k vlogi za odobritev imena novih tekstilnih vlaken (Priloga II)
Tehnična dokumentacija, priložena vlogi za vključitev imena novega tekstilnega vlakna v Prilogo I bi morala vsebovati razpoložljive znanstvene podatke o morebitnih alergičnih reakcijah ali drugih škodljivih učinkih novih vlaken na zdravje ljudi, tudi rezultate preizkusov, izvedenih v ta namen, v skladu z ustrezno zakonodajo EU.
(g) Tekstilni izdelki iz več vrst vlaken
Potrošniki morajo biti obveščeni o celotni sestavi tekstilnega izdelka v odstotkih. Tekstilni izdelki so sestavljeni iz omejenega števila vlaken, pri čemer lahko proizvajalec zlahka navede njihov utežni odstotek. Posledica navedbe vseh sestavnih vlaken, kar je že dobro ustaljena praksa v tekstilni industriji, ne bo povečanje velikosti etikete ali dodatna obremenitev proizvajalcev, ki bodo lahko po potrebi uporabili odstopanja, predvidena v ta namen. Treba je navesti, da veljajo tudi odstopanja, določena v členu 19.
(h) Samozaposleni krojači
Samozaposleni krojači so izvzeti iz zahteve po obveznem označevanju.
(i) Laboratoriji za preskušanje tekstilnih mešanic
Laboratorije, ki preskušajo tekstilne mešanice, da bi določili njihovo sestavo vlaken, bi morali odobriti organi držav članic.
(j) Obvezna navedba sestave vlaken za klobučevino in klobučevinaste klobuke
Oznake na teh izdelkih bi morale zagotoviti informacije glede njihove sestave vlaken.
IV. Zaključna ugotovitev
Poročevalec predlaga odboru, naj nadaljuje z delom v zvezi s to pomembno dokumentacijo na podlagi predlogov sprememb, ki jih je sprejel Parlament v prvi obravnavi, ter pričakuje konstruktiven pristop Sveta.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Naslov | Tekstilna imena in s tem povezano označevanje tekstilnih izdelkov | ||||||
Referenčni dokumenti | 13807/4/2010 – C7-0017/2011 – 2009/0006(COD) | ||||||
Datum 1. obravnave EP – št. P | 18.5.2010 T7-0168/2010 | ||||||
Predlog Komisije | KOM(2009)0031 – C6-0048/2009 | ||||||
Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju | 20.1.2011 | ||||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | IMCO 20.1.2011 | ||||||
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Toine Manders 14.9.2009 |
|
| ||||
Obravnava v odboru | 25.1.2011 |
|
|
| |||
Datum sprejetja | 22.3.2011 |
|
|
| |||
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 30 2 4 | |||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Ilijana Ivanova (Iliana Ivanova), Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Gianni Pittella, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler | ||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Damien Abad, Cornelis de Jong, Ashley Fox, Constance Le Grip, Pier Antonio Panzeri, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Sylvana Rapti, Amalia Sartori | ||||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Michael Gahler | ||||||