Dokument zasedanja
20. 4. 2011
***I
POROČILO
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju
( KOM(2010)0375 – C7‑0178/2010 – 2010/0208(COD) )
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Corinne Lepage
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.) |
Spremembe osnutka akta |
Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.
Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
OBRAZLOŽITEV 21
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI 26
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja 37
POSTOPEK 52
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju
( KOM(2010)0375 – C7‑0178/2010 – 2010/0208(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( KOM(2010)0375 ),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0178/2010),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. decembra 2010[1],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. januarja 2011[2],
– ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ( A7-0170/2011 ),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je navedeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Navedba sklicevanja 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 […] Pogodbe, | ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe, |
Obrazložitev
Gl. mnenje odbora JURI.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Na podlagi tega sklopa zakonodaje se bo za vsak GSO za gojenje posebej ocenilo tveganje, preden bo odobren za dajanje na trg Unije. Cilj tega postopka odobritve je zagotovitev visoke ravni zaščite življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter učinkovitega delovanja notranjega trga. | (2) Na podlagi tega sklopa zakonodaje se bo za vsak GSO za gojenje posebej ocenilo tveganje, preden bo odobren za dajanje na trg Unije, ob upoštevanju neposrednih in posrednih učinkov, takojšnih učinkov, učinkov z zakasnitvijo ter kumulativnih dolgoročnih učinkov na zdravje ljudi in okolje, v skladu s prilogo II Direktive 2001/18/ES. Cilj tega postopka odobritve je zagotovitev visoke ravni zaščite življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter učinkovitega delovanja notranjega trga. Stremeti je treba k doseganju in ohranjanje enake ravni zaščite zdravja in okolja na vsem ozemlju Unije. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (2a) Komisija in države članice bi morale prednostno zagotoviti izvedbo sklepov Sveta za okolje z dne 4. decembra 2008, in sicer pravilno izvajanje pravnih zahtev iz Priloge II Direktive 2001/18/ES o oceni tveganja GSO. Strogo bi bilo treba oceniti zlasti dolgoročne vplive gensko spremenjenih pridelkov na okolje , pa tudi njihove morebitne učinke na neciljne organizme; pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati značilnosti prejemnih okolij in zemljepisnih območij, v katerih se gensko spremenjene rastline smejo gojiti, oceniti pa bi bilo treba tudi morebitne posledice za okolje, ki jih povzročijo spremembe v uporabi herbicidov, povezanih z na herbicide odpornimi genetsko spremenjenimi rastlinami. Komisija bi morala še posebej zagotoviti sprejetje novih smernic za oceno tveganja GSO. Te ne bi smele temeljiti pretežno na načelu snovne enakovrednosti ali na primerjalni analizi varnosti in bi morale omogočiti jasno opredelitev dolgoročnih in posrednih učinkov ter znanstvenih negotovosti. Nove različice GSO se ne smejo odobriti, dokler se pravilno ne izvedejo določbe o oceni tveganja. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in države članice bi morale stremeti k oblikovanju široke mreže znanstvenih organizacij z vseh področij, tudi ekoloških, in bi morale sodelovati, tako da bi že v zgodnji fazi ugotovili, ali med znanstvenimi mnenji prihaja do morebitnih razhajanj, tako da bi rešili oziroma razjasnili sporna znanstvena vprašanja. Komisija in države članice bi morale zagotoviti potrebna sredstva za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih GSO, pa tudi, da izvrševanje pravic intelektualne lastnine ne bi onemogočalo neodvisnim raziskovalcem dostopa do zadevnega gradiva. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4a) Glede na pomembnost znanstvenih dokazov pri odločanju o odobritvi ali prepovedi GSO, bi morala Evropska agencija za varnost hrane vsako leto zbrati in objaviti rezultate raziskav glede tveganja ali dokazov o naključni prisotnosti, onesnaženju ali nevarnosti zaradi za okolje ali zdravje ljudi zaradi GSO, in sicer za vsak primer posebej. Ker je posvetovanje s strokovnjaki drago, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in nacionalno akademsko srenjo. |
Obrazložitev
GSO se ocenjujejo na podlagi podatkov, ki jih posreduje vlagatelj. Glede na stroške in ekonomsko omejenost Agencije za varnost hrane morajo države članice, ki odločajo, prevzeti tudi odgovornost in delo v zvezi z zbiranjem informacij in njihovim posredovanjem Evropi.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se temeljiteje obravnava v državah članicah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. V nasprotju z vprašanji pri dajanju na trg in uvozu GSO, ki jih je treba še naprej urejati na ravni EU zaradi ohranitve notranjega trga, je bilo ugotovljeno, da je gojenje GSO vprašanje z izrazito lokalno/regionalno razsežnostjo. V skladu s členom 2(2) PDEU je zato treba državam članicam dati možnost, da sprejmejo pravila za učinkovito gojenje GSO na svojem ozemlju po tem, ko je bil GSO zakonito odobren za dajanje na trg EU. | (5) Izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se temeljiteje obravnava v državah članicah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Vprašanja o dajanju na trg in uvozu GSO je treba še naprej urejati na ravni EU zaradi ohranitve notranjega trga. Za gojenje GSO bi utegnila biti v nekaterih primerih potrebna večja prožnost, saj gre za vprašanje z izrazito lokalno/regionalno/teritorialno razsežnostjo, ki je še posebej pomembno za samoodločanje držav članic. Vendar prožnost ne bi smela ogrožati skupnega postopka odobritve. Usklajene okoljske in zdravstvene ocene tveganja morda vendarle ne bi zajele vseh možnih vplivov gojenja GSO v različnih regijah in ekosistemih. V skladu s členom 2(2) PDEU je zato treba državam članicam dati možnost, da sprejmejo zavezujoče pravne predpise za učinkovito gojenje GSO na svojem ozemlju po tem, ko je bil GSO zakonito odobren za dajanje na trg EU. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Pri tem se zdi primerno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti prizna več svobode pri odločanju, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da se s tem spremeni sistem Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi člena 26a Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih. | (6) Pri tem se zdi primerno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti prizna več prožnosti pri odločanju, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da se s tem spremeni sistem Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih morajo države članice sprejeti na podlagi člena 26a Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih na svojem ozemlju in območjih, ki mejijo na sosednje države članice. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Zato je treba državam članicam dovoliti, da sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ter te ukrepe spremenijo, kot se jim zdi ustrezno, na vseh stopnjah odobritve ali ponovne odobritve zadevnih GSO ali njihovega umika s trga. To je treba uporabljati tudi za gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki se dajejo na trg v skladu z ustrezno zakonodajo o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin ter zlasti v skladu z direktivama 2002/53/ES in 2002/55/ES. Ukrepi se morajo nanašati le na gojenje GSO, ne pa na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot ločenih proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov. Podobno ne smejo vplivati na gojenje gensko nespremenjenih sort semen in razmnoževalnega materiala rastlin, v katerih se ugotovijo naključne ali tehnično neizogibne sledi GSO, odobrenih v EU. | (7) Zato je treba državam članicam dovoliti, da za vsak primer posebej sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja posameznih GSO, nekaterih skupin GSO ali vseh GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ter te ukrepe spremenijo, kot se jim zdi ustrezno, na vseh stopnjah odobritve ali ponovne odobritve zadevnih GSO ali njihovega umika s trga. Gojenje je namreč tesno povezano z rabo zemljišč ter varstvom živalskih in rastlinskih vrst, ki sta še vedno v veliki pristojnosti držav članic. Sprejemanje teh ukrepov je treba omogočiti tudi za gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki se dajejo na trg v skladu z ustrezno zakonodajo o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin ter zlasti v skladu z direktivama 2002/53/ES in 2002/55/ES. Ukrepi se morajo nanašati le na gojenje GSO, ne pa na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot ločenih proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov. Navedeni ukrepi bi morali vsem zadevnim nosilcem dejavnosti, tudi pridelovalcem, omogočiti dovolj časa za prilagajanje. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) V skladu s pravnim okvirom za odobritev GSO država članica ne more spremeniti ravni zaščite zdravja ljudi ali živali in okolja v EU in tak položaj je treba ohraniti. Vendar lahko države članice ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu sprejmejo na podlagi drugačnih razlogov javnega interesa, kot so že obravnavani v usklajenem sklopu pravil EU, ki že določajo postopke za upoštevanje tveganja za zdravje in okolje, ki jih lahko povzroči uporaba GSO za gojenje. Poleg tega morajo biti ti ukrepi v skladu s Pogodbama, zlasti glede načela nerazlikovanja med nacionalnimi in tujimi proizvodi ter členov 34 in 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in z ustreznimi mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji. | (8) V skladu s pravnim okvirom za odobritev GSO država članica ne more spremeniti ravni zaščite zdravja ljudi ali živali in okolja v EU in tak položaj je treba ohraniti. Vendar lahko države članice ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu sprejmejo na podlagi razlogov javnega interesa. Ti ukrepi lahko temeljijo na okoljskih razlogih ali drugih upravičenih dejavnikih, na primer socialno-ekonomskih vplivih, do katerih lahko pride zaradi namernega sproščanja ali dajanja GSO na trg, če ti dejavniki niso bili obravnavani v usklajenem postopku iz dela C Direktive 2001/18/ES, ali v primeru trajne znanstvene negotovosti. Ukrepi morajo biti ustrezno znanstveno utemeljeni ali temeljiti na razlogih obvladovanja tveganja ali drugih upravičenih razlogih, do katerih pride zaradi namernega sproščanja ali dajanja GSO na trg. Poleg tega morajo biti ti ukrepi sorazmerni in v skladu s Pogodbama, zlasti glede načela nerazlikovanja med nacionalnimi in tujimi proizvodi ter členov 34 in 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 8 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (8a) Omejitve ali prepovedi gojenja nekaterih GSO s strani držav članic ne smejo preprečevati ali omejevati uporabe dovoljenih GSO v drugih državah članicah, pod pogojem, da so v veljavi učinkoviti ukrepi za preprečevanje čezmejne okužbe. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) V skladu z načelom subsidiarnosti namen te uredbe ni usklajevanje pogojev za gojenje v državah članicah, ampak priznanje svobode državam članicam, da se pri prepovedi gojenja GSO na svojem ozemlju sklicujejo na druge razloge, kot je znanstvena ocena tveganja za okolje in zdravje. Poleg tega eden od namenov Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, tj. da se Komisiji omogoči sprejemanje zavezujočih aktov na ravni EU, ne bi bil izpolnjen s sistematično priglasitvijo ukrepov držav članic na podlagi navedene direktive. Ker cilj ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne more biti dajanje GSO na trg, tj. ta uredba ne spreminja pogojev za dajanje na trg GSO, odobrenih na podlagi obstoječe zakonodaje, se zdi, da postopek priglasitve iz Direktive 98/34/ES ni najustreznejše sredstvo za obveščanje Komisije. Zato se z odstopanjem od Direktive 98/34/ES ne uporabljajo. Zdi se, da je preprostejši sistem za priglasitev nacionalnih ukrepov pred njihovim sprejetjem ustreznejše orodje, s katerim se lahko Komisija seznani s temi ukrepi. Ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti države članice, se tako skupaj z razlogi zanje sporočijo Komisiji in drugim državam članicam v vednost en mesec pred sprejetjem. | (9) V skladu z načelom subsidiarnosti namen te uredbe ni usklajevanje pogojev za gojenje v državah članicah, ampak priznanje svobode državam članicam, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje GSO na podlagi okoljskih ali drugih utemeljenih dejavnikov, ki lahko izhajajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja na trg in ki niso bili preučeni v usklajenem postopku, predvidenem v delu C Direktive 2001/18/ ES, ali niso bili ustrezno obravnavani. Poleg tega eden od namenov Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, tj. da se Komisiji omogoči sprejemanje zavezujočih aktov na ravni EU, ne bi bil izpolnjen s sistematično priglasitvijo ukrepov držav članic na podlagi navedene direktive. Ker cilj ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne more biti dajanje GSO na trg, tj. ta uredba ne spreminja pogojev za dajanje na trg GSO, odobrenih na podlagi obstoječe zakonodaje, se zdi, da postopek priglasitve iz Direktive 98/34/ES ni najustreznejše sredstvo za obveščanje Komisije. Zato se z odstopanjem od Direktive 98/34/ES ne uporabljajo. Zdi se, da je preprostejši sistem za priglasitev nacionalnih ukrepov pred njihovim sprejetjem ustreznejše orodje, s katerim se lahko Komisija seznani s temi ukrepi. Ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti države članice, se tako skupaj z razlogi zanje sporočijo Komisiji in drugim državam članicam v vednost en mesec pred sprejetjem. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 9 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (9b) Omejitve ali prepovedi za gojenje GSO, ki jih uvedejo države članice, ne smejo preprečevati biotehnoloških raziskav, ki se izvajajo pod pogojem, da se pri izvajanju upoštevajo vsi potrebni varnostni ukrepi. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka -1 (novo)
Direktiva 2001/18/ES
Člen 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Direktiva 2001/18/ES se spremeni: |
| (-1) Člen 22 se nadomesti z naslednjim: |
| „Člen 22 |
| Prosti pretok |
| Brez poseganja v člen 23 ali člen 26b države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali preprečiti dajanja v promet GSO kot proizvodov ali v proizvodih, kadar izpolnjujejo zahteve te direktive.“ |
Obrazložitev
Člen 22 ne bi smel izključiti možnosti, da države članice sprejmejo pravila o omejevanju ali prepovedi gojenja GSO na svojem ozemlju v skladu s členom 26b.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka -1 a (novo)
Direktiva 2001/18/ES
Člen 25 – odstavek 5 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Direktiva 2001/18/ES se spremeni: |
| (-1a) V členu 25 se doda naslednji odstavek: |
| „5a. Brez poseganja v zaščito pravic intelektualne lastnine se ne omejuje ali preprečuje dostop do materiala, potrebnega za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih v zvezi z GSO, kot je semenski material.“ |
Obrazložitev
Svet za okolje je decembra 2008 odločil, da je treba neodvisnim raziskovalcem omogočiti dostop do vsega ustreznega materiala, ob tem pa je treba upoštevati pravice intelektualne lastnine. Sedaj neodvisni raziskovalci pogosto ne morejo izvajati raziskav o gensko spremenjenih sortah, saj je dostop do dokumentov o njih omejen in kmetje ne smejo posredovati gensko spremenjenega materiala v raziskovalne namene. Dostop do gensko spremenjenega materiala ne sme biti omejen, da bi države članice lahko raziskale skladnost določenih gensko spremenjenih sort z določenim prejemnim okoljem.
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka -1 b (novo)
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 a – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Direktiva 2001/18/ES se spremeni: |
| (-1b) Člen 26a(1) se nadomesti z naslednjim: |
| „1. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih znotraj svojih meja ali na ozemlju drugih držav članic.“ |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice lahko sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO, ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo EU o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če: | Države članice lahko za vsak primer posebej sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja nekaterih GSO, skupin GSO, opredeljenih kot sorte pridelkov, ali vseh GSO, ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo EU o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če: |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) navedeni ukrepi temeljijo na razlogih, ki niso povezani z oceno škodljivega vpliva na zdravje in okolje, ki ga lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg; | (a) navedeni ukrepi temeljijo na: |
| i) znanstveno utemeljenih razlogih, povezanih z okoljskimi posledicami, ki jih lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg, poleg okoljskih posledic, preučenih pri znanstveni oceni škodljivih vplivov na okolje v skladu z delom C te direktive ali na podlagi obvladovanja tveganja. Tovrstni razlogi lahko zajemajo: |
| – preprečevanje razvijanja odpornosti na pesticide pri plevelih in škodljivcih; |
| – invazivnost ali trdovratnost gensko spremenjene sorte ali možnost križanja s kulturnimi in divjimi rastlinami; |
| – preprečevanje negativnih vplivov na lokalno okolje, ki jih povzročajo kmetijske prakse, povezane s pridelavo GSO; |
| – ohranjanje in razvoj kmetijskih praks, ki najbolje omogočajo uskladitev proizvodnje in trajnost ekosistemov;
|
| – ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti, torej nekaterih habitatov in ekosistemov ali nekaterih vrst naravnih in pokrajinskih značilnosti; |
| – odsotnost ustreznih podatkov oziroma obstoj nasprotujočih si podatkov ali trajno znanstveno negotovost glede morebitnih negativnih vplivov sproščanja GSO v okolje države članice ali regije, tudi vplivov na biotsko raznovrstnost; |
| ii) razlogih, povezanih s socialno-ekonomskimi vplivi. Ti razlogi lahko zajemajo:
|
| – neizvedljivost ali visoki stroški ukrepov za soobstoj ali neizvedljivost tovrstnih ukrepov zaradi posebnih geografskih okoliščin, na primer na majhnih otokih ali na gorskih območjih; |
| – potrebo po obvarovanju raznolikosti kmetijske proizvodnje, |
| – potrebo po zagotavljanju čistosti semen; |
| iii) drugih razlogih, ki lahko zajemajo rabo zemljišč, prostorsko načrtovanje ali druge upravičene dejavnike; |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – točka a a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (aa) v primerih, ko se ti ukrepi nanašajo na pridelke, ki so že odobreni na ravni Unije, države članice zagotovijo, da imajo kmetje, ki jih zakonito gojijo, na voljo dovolj časa za zaključek pridelovalne sezone; |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – točka a b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ab) spoštujejo lokalno kmetijsko in kulturno tradicijo; |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – točka a c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ac) je zanje potekalo predhodno javno posvetovanje, ki je trajalo najmanj trideset dni; |
Obrazložitev
Da bi pristojnim nacionalnim organom omogočili sprejemanje premišljenih odločitev, morajo imeti zainteresirane strani možnost, da pred sprejetjem takšnih ukrepov, ki lahko vplivajo na različne sektorje, dajo svoje pripombe.
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
b) so v skladu s Pogodbama. | b) so v skladu s Pogodbama, zlasti z načelom sorazmernosti. |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Države članice vse tovrstne ukrepe javno objavijo za vse nosilce dejavnosti, vključno s pridelovalci, in sicer vsaj tri mesece pred začetkom rastne sezone. Če je zadevni GSO odobren manj kot tri mesece pred začetkom rastne sezone, država članica te ukrepe javno objavi takoj po sprejetju. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Države članice sprejmejo te ukrepe za največ pet let in jih ob obnovitvi odobritve GSO revidirajo. |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Z odstopanjem od Direktive 98/34/ES države članice, ki nameravajo sprejeti utemeljene ukrepe na podlagi tega člena, jih sporočijo v vednost drugim državam članicam in Komisiji en mesec pred njihovim sprejetjem. | Z odstopanjem od Direktive 98/34/ES države članice, ki nameravajo sprejeti ukrepe na podlagi tega člena, jih sporočijo v vednost drugim državam članicam in Komisiji en mesec pred njihovim sprejetjem. |
Obrazložitev
Beseda „utemeljene“ ni potrebna. Je subjektivna in lahko po nepotrebnem omeji možnosti za države članice.
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (1a) Vstavi se naslednji člen: |
| „Člen 26ba |
| Zahteve glede odgovornosti |
| Države članice vzpostavijo splošen obvezni sistem za finančno odgovornost in finančna jamstva, na primer prek zavarovanja, ki bo veljal za vse nosilce dejavnosti in bo zagotavljal, da bo onesnaževalec plačal za nenačrtovane učinke ali škodo, ki bi nastala zaradi namernega širjenja GSO ali njihovega dajanja na trg.“ |
Obrazložitev
Če v različnih državah članicah veljajo različna pravila za pridelavo je še bolj pomembno, da ima vsaka država članica strog sistem, da bi zagotovila, da bo onesnaževalec plačal za posledice ali za škodo. Doslej konvencionalni ali ekološki kmetje pogosto niso bili ustrezno zaščiteni od morebitnih okužb z GSO.
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1 b (novo)
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (1b) Vstavi se naslednji člen: |
| „Člen 26 bb |
| Označevanje „brez GSO“ |
| Komisija predlaga usklajene pogoje, pod katerimi se lahko nosilci dejavnosti uporabljajo navedbe o odsotnosti GSO v proizvodih.“ |
Obrazložitev
Smernice z dne 13. julija 2010, ki se nanašajo na soobstoj pridelkov, kažejo, da države članice lahko sprejemajo ukrepe za preprečitev gospodarskih vplivov, povezanih s prisotnostjo GSO, katerih prag je nižji od 0,9-odstotnega praga za označevanje v Skupnosti. Da bi preprečili izkrivljanje konkurence, bi morali biti pogoji, pod katerimi se lahko nosilci dejavnosti sklicujejo na navedbe, ki se nanašajo na odsotnost GSO v proizvodih, usklajeni na ravni Skupnosti.
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. | Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
OBRAZLOŽITEV
1 – Ozadje
Direktiva 2001/18 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi določata izredno strog okvir, ki naj bi – če se bo pravilno izvajal – omogočil visoko raven zaščite življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter zagotovil pravilno delovanje notranjega trga. Direktiva dovoljuje dajanje GSO na trg le, če je bila opravljena posebna ocena tveganja za okolje v skladu z načeli iz priloge II na podlagi informacij predlagatelja, navedenih v prilogi III. V prilogi II, ki določa načela za oceno tveganja za okolje, je zahtevano upoštevanje neposrednih in posrednih učinkov, takojšnih učinkov in učinkov z zakasnitvijo ter analizo kumulativnih dolgoročnih učinkov, ki se nanašajo na sproščanje GSO in njihovo dajanje na trg. Kumulativni dolgoročni učinki se nanašajo na akumulirane učinke odobritev na zdravje ljudi in okolje, zlasti na rastlinstvo in živalstvo, rodovitnost tal, razgradnjo organskih snovi v tleh, krmno/prehranjevalno verigo, biotsko raznovrstnost, zdravje živali in težave, povezane z odpornostjo na antibiotike.
V prilogah II in III direktiva določa, da je treba opraviti študije o pogojih sproščanja in prejemnem okolju, med drugim podrobno študijo prejemnih okolij, v katerih je predvideno gojenje, in zagotoviti informacije o medsebojnem vplivanju GSO in okolja.
V prilogah III do VII se zahteva, da se zagotovijo informacije o načrtih spremljanja, nadzora, ravnanja z odpadki in ukrepov za primer nesreče, ki zajemajo tehnike spremljanja, nadzor sproščanja, ravnanje z odpadki in zlasti načrte ukrepov za primer nesreče, ki omogočajo uvedbo metod za dekontaminacijo in izolacijo prizadetih območij ter varstvo zdravja ljudi in okolja v primeru neželenih učinkov.
Poleg tega Direktiva 2001/18/ES v členu 19 z naslovom Odobritev navaja, da se lahko GSO, za katerega je odobreno dajanje na trg, uporablja brez nadaljnje prijave, če se dosledno upoštevajo posebni pogoji uporabe ter okolja in/ali zemljepisna območja, določena v teh pogojih.
2 – Cilji predloga Komisije
Ta predlog je podan v ozračju vztrajnega nasprotovanja evropskega javnega mnenja sproščanju GSO in njihovi uporabi v kmetijstvu. Po zadnji raziskavi Eurobarometra o tem vprašanju, objavljeni oktobra 2010, 61 % Evropejcev meni, da se ob gensko spremenjeni hrani počutijo neugodno, prav tolikšen delež pa se ne strinja s tem, da bi jo bilo treba spodbujati. Samo 21 % se strinja (58 % pa se ne strinja), da je gensko spremenjena hrana varna za prihodnje generacije. Manj kot četrtina Evropejcev (23 %) se strinja, da gensko spremenjena hrana ne škodi okolju, več kot 53 % pa se s tem ne strinja (četrtina o tem nima mnenja). V nobeni državi se večina anketirancev ni strinjala, da bi bilo gojenje GSO dobro za nacionalno gospodarstvo.
Pomanjkanje zaupanja evropskega javnega mnenja, kar zadeva uporabo GSO v kmetijstvu, je v prvi vrsti povezano z nedoslednim izvajanjem Direktive 2001/18. Predvidenih študij – bodisi da gre za študije o dolgoročnih učinkih, predhodne študije o prejemnih okoljih ali za upoštevanje socialno-ekonomskih učinkov – ne opravljajo vlagatelji.
Zahteve direktive glede ocene tveganja niso upoštevane, zaradi teh vrzeli pri njenem izvajanju pa več držav članic nasprotuje gojenju GSO na svojem ozemlju. Poudariti je treba, da je gojenje in sproščanje transgenih rastlin na ozemlju držav članic vprašanje, ki ni povezano z vprašanji odobritve dajanja blaga in proizvodov na trg ter vprašanji njihove potrošnje in prostega pretoka, ki v tem besedilu niso zajeta.
Svet je v sklepih, soglasno sprejetih 4. decembra 2008, pozval k okrepitvi okoljske presoje in mehanizma spremljanja. Navedel je, da je Komisija Evropsko agencijo za varnost hrane med drugim pooblastila, da podrobno oceni dolgoročne učinke gensko spremenjenih rastlin na okolje ter razširi podrobno oceno tveganja.
Svet je v skladu z zakonodajo zlasti pozval k upoštevanju morebitnih učinkov gensko spremenjenih rastlin na prejemna okolja, opredelitve zemljepisnih območij Evropske unije, na katerih bi te rastline lahko sprostili, in tehnik za oceno morebitnih dolgoročnih učinkov, vključno s poskusnimi metodami. Zahteval je tudi, da se strožje opredelijo merila in zahteve za oceno gensko spremenjenih rastlin in da se zagotovi skladnost med ocenami tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki proizvajajo aktivne snovi iz Direktive 91/414/ES, in ocenami tveganja fitofarmacevtskih sredstev, ki te snovi vsebujejo.
Poleg tega je zahteval, da morajo imetniki dovoljenj redno in podrobno spremljati morebitne neželene učinke iz direktive ter jih objaviti. Opredeliti bi bilo treba dejavnosti spremljanja, rezultate pa posredovati Komisiji in jih objaviti, vendar doslej še ni bilo opravljene nobene resne študije o spremljanju, pa tudi sistemi nadzora še niso bili uvedeni.
Svet je tudi pozval, da bi bilo treba do junija 2010 predložiti poročilo o izvajanju direktive, ki bi med drugim zajemalo oceno socialno-ekonomskih posledic namernega sproščanja GSO in njihovega dajanja na trg.
Želel pa je tudi, da bi se izboljšalo delovanje Evropske agencije za varnost hrane. Rečeno je bilo, da bi lahko države članice imele večje možnosti, da bi izrazile svoje mnenje o dodatnih informacijah predlagatelja, da bi bilo treba vzpostaviti široko mrežo znanstvenih organizacij, da je nujno ugotoviti morebitne vire razhajanj znanstvenih mnenj in o njih razpravljati, da je nujno sistematično in neodvisno raziskovati tveganja in da morajo imeti neodvisni raziskovalci dostop do vseh ustreznih dokumentov, vendar je bilo doslej o tveganjih opravljenih le malo neodvisnih študij. Poleg tega bi bilo ob očitnem navzkrižju interesov potrebna reforma strokovnih postopkov Evropske agencije za varnost hrane, ki pa doslej še ni bila izvedena.
Zaradi teh neskladnosti in vrzeli pri izvajanju Direktive 2001/18, s tem pa tudi Uredbe 1829/2003, je nezaupanje nekaterih držav članic povsem upravičeno.
Zato je glavni cilj, da bi začeli obstoječo zakonodajo o oceni tveganja dejansko izvajati.
3 – Pravni elementi predloga
V tem smislu osnutek uredbe Komisije, ki teži k temu, da bi države članice same odločale o gojenju GSO na svojem ozemlju, sledi želenemu cilju. Dopolniti ga je treba z oblikovanjem novih smernic o oceni zdravstvenega in okoljskega tveganja, ki morajo zagotoviti resnično izvajanje pravil iz Direktive 2001/18 in njene Priloge II. V tem predlogu je treba upoštevati tudi člen 19(1) te direktive, ki določa opredelitev posebnih pogojev uporabe, glede katerih bi morale biti države članice bolj stroge.
Besedilo osnutka uredbe se ne more omejevati na negativno opredelitev razlogov, ki bi jih utegnile navesti države članice. Pravni službi Sveta in Parlamenta sta izrazili velike zadržke glede zakonitosti nacionalnih ukrepov, ki bi jih sprejele države članice iz razlogov, ki ne bi imeli nobene zveze z okoljskimi vidiki, kot so javna morala, javni red ali etika. Poleg tega bi bilo treba priznati, da ocena okoljskega tveganja na ravni Skupnosti ne more biti zadosti izčrpna glede na raznolikost evropskih ekosistemov in mogočih neposrednih ali posrednih učinkov.
Zaradi spoštovanja notranjega trga in ocen Skupnosti – če bodo nujne reforme lahko vzpostavile verodostojnost skupine za GSO v Evropski agenciji za varnost hrane – morajo razlogi, ki jih navedejo države članice, dopolnjevati razloge, ki jih ta agencija oceni. Razlogi, ki jih navedejo države članice, pa ne morejo izključevati okoljskih ali kmetijsko-okoljskih razlogov, zlasti lokalnih in/ali regionalnih, ki niso bili zajeti v oceni Skupnosti. Pri navedbi razlogov se bodo države članice verjetno vsaj deloma opirale na znanstvene podatke, ki zadevajo okoljske ali druge vplive.
Razlikovanje, ki ga vzpostavlja Komisija v svoji obrazložitvi med znanstveno oceno, ki bi bila zagotovljena na ravni Skupnosti, in razlogi, ki niso povezani z znanstveno razpravo o okoljskih vplivih, je preveč poenostavljeno in ne upošteva kompleksne povezanosti med oceno in obvladovanjem tveganja. Pri tem razlikovanju se tudi zanemarja dejstvo, da bi lahko neupoštevanje znanstvenih negotovosti, čeprav jih je treba v skladu z zakonodajnimi besedili upoštevati, škodovalo sprejetju ustreznih sklepov o obvladovanju tveganja oziroma izvajanju previdnostnega načela. Vsi vidiki – bodisi učinek uporabe herbicida pri gensko spremenjeni rastlini, ki je nanj odporna, bodisi učinek spremenjenih kmetijskih praks zaradi uporabe GSO ali tveganje za razvoj odpornosti na Bt-toksin pri škodljivih insektih v posamezni regiji – zajemajo oceno znanstvenih podatkov (ali njihove pomanjkljivosti), povezanih z okoljskimi vplivi.
Kar zadeva okuženost konvencionalnega ali ekološkega kmetijstva z GSO, ki jo poimenujemo tudi z besedo „soobstoj“, je Komisija kot razlog za svoje zavračanje sprejemanja zakonodaje na ravni Skupnosti vedno navajala raznolikost kmetijskih praks in podnebja ter geografsko raznolikost med državami članicami in znotraj njih. Takšna raznolikost obstaja tudi v ekosistemih in prejemnih okoljih, zato za gojenje GSO po isti logiki upravičuje uporabo načela subsidiarnosti.
Da ne bi še naprej primanjkovalo študij, ki jih je treba opraviti v skladu z določbami, je treba pri pomanjkanju ustreznih informacij o vplivu na nacionalno, regionalno in/ali lokalno ozemlje državam članicam dati večja pooblastila. Pravice držav članic, kar zadeva uporabo njihovega lastnega ozemlja, je treba spoštovati, saj to sodi pod načelo subsidiarnosti in nikakor ne ogroža pravil o notranjem trgu in prostem pretoku blaga in proizvodov na ozemlju Unije.
Visoko raven zaščite zdravja in okolja, navedeno v Direktivi 2001/18 in drugih besedilih Skupnosti, bo mogoče doseči le, če bodo imele države članice dejansko na voljo vse potrebne študije o prejemnem okolju in pogojih za načrte spremljanja in če se bodo upoštevale posebnosti njihovega ozemlja, kmetijskih metod in prostorske ureditve.
Ukrepi, ki jih bodo sprejele države članice, se bodo morali bolj kot na vse GSO nanašati na eno vrsto oziroma na skupino GSO s podobnimi značilnostmi in bodo morali biti ustrezno utemeljeni. Poleg tega konvencionalni ali ekološki kmetje zaradi morebitnega gojenja GSO ne bi smeli imeti dodatnih stroškov. Zato je treba od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe za preprečitev prisotnosti GSO v drugih proizvodih. Posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti morebitnim čezmejnim okužbam.
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Jo Leinen
predsednik
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju ( KOM(2010)375 konč.)
Spoštovani gospod predsednik,
v pismu z dne 10. marca 2011 ste v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o ustreznosti pravne podlage predloga Komisije.
Ozadje mnenja
Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje[3] in Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[4] opredeljujeta skladen sistem za oceno tveganja okoljskih in zdravstvenih dejavnikov, povezanih z odobritvijo gensko spremenjenih organizmov, in določata natančna postopkovna pravila za pridobitev dovoljenja za promet. Direktiva 2001/18/ES vsebuje tudi določbe o namernem sproščanju[5] gensko spremenjenih organizmov za druge namene, kakor je dajanje na trg[6] (npr. za gojenje). Potek postopka odobritve: (i) prosilec vloži zahtevek za odobritev, skupaj z oceno tveganja za okolje in zdravje, pri pristojnem organu države članice; (ii) pristojni organ izda poročilo o oceni tveganja; druge države članice lahko izrazijo pripombe in v tem primeru Komisija poseže v postopek; če ni nasprotovanj, se GSO odobri na nacionalni ravni, v nasprotnem primeru ali če se ocene razhajajo, pa GSO odobri Komisija. Člen 22 direktive vsebuje klavzulo o prostem pretoku, ki državam članicam prepoveduje, da bi omejile dajanje na trg za GSO, ki je odobreno v skladu s to direktivo. V skladu s členom 23 direktive lahko države članice omejijo ali prepovejo uporabo in/ali prodajo GSO iz zdravstvenih ali okoljskih razlogov le v primeru, da so nove informacije o tveganju za okolje in zdravje na voljo šele po odobritvi GSO. Uredba št. 1829/2003 vsebuje podobne določbe za odobritev GSO za uporabo živil in krme, za živila in krmo, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni, ter za živila in krmo, ki so proizvedeni iz GSO ali vsebujejo sestavine, proizvedene iz GSO. V zvezi s tem je uredba lex specialis, kar zadeva odobritev GSO za živila in krmo.
Treba je omeniti, da direktiva in uredba vzpostavljata pravni okvir za odobritev gensko spremenjenih organizmov, ki v celoti velja za GSO za gojenje v vsej EU v obliki semen ali drugega razmnoževalnega materiala rastlin. Na podlagi tega sklopa zakonodaje se bo za vsak GSO za gojenje posebej ocenilo tveganje, preden bo odobreno dajanje v promet v Uniji. Cilj postopka odobritve je zagotovitev visoke ravni zaščite življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter učinkovitega delovanja notranjega trga.
Komisija je 13. julija 2010 predlagala spremembo Direktive 2001/18/ES glede možnosti, da države članice sprejmejo ukrepe, ki omejujejo ali prepovejo gojenje vseh ali nekaterih GSO na vsem svojem ozemlju ali na delu svojega ozemlja. Istega dne je Komisija objavila sporočilo o prosti presoji držav članic glede gojenja gensko spremenjenih pridelkov[7], v katerem so pojasnjeni razlogi za njen predlog o uvedbi prožnejšega pristopa v okviru obstoječe zakonodaje na področju gojenja GSO.
V okviru Sveta je ad hoc delovna skupina, ki jo je COREPER oblikoval z namenom, da bi preučila predlog, opredelila številna vprašanja in pomisleke, med drugim v zvezi z izbiro pravne podlage. V odgovor je pravna služba Sveta oblikovala mnenje[8], v katerem je ugotovila, da člen 114 PDEU ni ustrezna pravna podlaga za predlog v sedanji obliki. Komisija je ugotovitvam močno nasprotovala[9].
Pravna služba Parlamenta je na vašo zahtevo preučila to vprašanje in v mnenju z dne 17. novembra 2010 ugotovila: „Pravna služba ni našla razlogov, da bi postavila pod vprašaj izbiro člena 114 PDEU za pravno podlago predloga“.
Poročevalka Corinne Lepage predlaga spremembo pravne podlage in zamenjavo člena 114 PDEU s členom 192 PDEU (predlog spremembe 1)[10]. Poročevalka predlaga tudi druge spremembe, ki naj bi vsebino predloga Komisije spremenile tako, da bi bila upravičena izbira člena 192 PDEU.
I. Zadevna pravna podlaga
Predlog Komisije temelji na členu 114 PDEU, ki se glasi:
„Člen 114
(prejšnji člen 95 PES)
1. Kadar Pogodbi ne določata drugače, se za doseganje ciljev iz člena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za davčne določbe, določbe o prostem gibanju oseb niti za tiste, ki se nanašajo na pravice in interese zaposlenih.
3. Komisija ima v svojih predlogih iz odstavka 1, ki zadevajo zdravje, varnost, varstvo okolja in varstvo potrošnikov, za izhodišče visoko raven varstva, pri čemer zlasti upošteva nova dognanja na podlagi znanstvenih dejstev. V okviru svojih pristojnosti si tudi Evropski parlament in Svet prizadevata za doseganje tega cilja.
4. Če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejmejo usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 36 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo.
5. Brez poseganja v odstavek 4 pa država članica, če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja uvesti nacionalne določbe zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa, o načrtovanih določbah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvesti Komisijo.
6. Komisija v šestih mesecih po uradnih obvestilih iz odstavkov 4 in 5 odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.
Če Komisija v tem roku ne sprejme nobenega sklepa, se šteje, da so nacionalne določbe iz odstavkov 4 in 5 odobrene.
Če to upravičuje zahtevnost zadeve in če ni nevarnosti za zdravje ljudi, lahko Komisija zadevno državo članico uradno obvesti, da se rok iz tega odstavka lahko podaljša za nadaljnje obdobje največ šestih mesecev.
7. Če se v skladu z odstavkom 6 državi članici dovoli ohranitev ali uvedba nacionalnih določb, ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa, Komisija nemudoma preveri, ali naj predlaga prilagoditev temu ukrepu.
8. Če država članica izpostavi specifičen problem glede javnega zdravja na področju, ki so ga urejali prejšnji usklajevalni ukrepi, na to opozori Komisijo, ki nemudoma preveri, ali naj Svetu predlaga ustrezne ukrepe.
9. Z odstopanjem od postopka, določenega v členih 258 in 259, lahko Komisija ali katera koli država članica predloži zadevo neposredno Sodišču Evropske unije, če meni, da druga država članica zlorablja pooblastila iz tega člena.
10. Zgornji usklajevalni ukrepi v ustreznih primerih vključujejo zaščitno klavzulo, ki dovoljuje državam članicam, da zaradi enega ali več neekonomskih razlogov iz člena 36 sprejmejo začasne ukrepe, ki so predmet nadzornega postopka Unije.“
Poročevalka predlaga, da se kot pravna podlaga uporabi člen 192 PDEU, ki se glasi:
„Člen 192
(prejšnji člen 175 PES)
1. Evropski parlament in Svet se po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev iz člena 191[11]*.
2. Z odstopanjem od postopka odločanja iz odstavka 1 in brez poseganja v člen 114 Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno sprejme:
(a) določbe, ki so zlasti davčne narave;
(b) ukrepe, ki vplivajo na:
– prostorsko načrtovanje;
– upravljanje s količinami vodnih virov ali ki neposredno ali posredno vplivajo na razpoložljivost teh virov,
– rabo zemljišč, razen ravnanja z odpadki;
(c) ukrepe, ki pomembno vplivajo na izbiro držav članic med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo.
Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno odloči o uporabi rednega zakonodajnega postopka za področja iz prvega pododstavka.
3. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij sprejmeta splošne delovne programe, ki določajo prednostne cilje.
Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje teh programov, se glede na primer sprejmejo v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali odstavka 2.
4. Države članice financirajo in izvajajo okoljsko politiko, ne da bi pri tem posegale v nekatere ukrepe, ki jih je sprejela Unija.
5. Brez poseganja v načelo, da plača povzročitelj obremenitve, in če je ukrep, ki je bil sprejet na podlagi določb iz odstavka 1, povezan z nesorazmerno visokimi stroški za organe oblasti države članice, se s takšnim ukrepom predvidijo ustrezne določbe v obliki:
– začasnih odstopanj in/ali
– finančne podpore iz Kohezijskega sklada, ustanovljenega v skladu s členom 177.“
II. Pravna podlaga, ki jo je izbrala Komisija
Komisija meni, da je primernejši člen 114 PDEU. Predlog spreminja Direktivo 2001/18/ES, ki je bila sprejeta na podlagi člena 95 PEU (zdaj 114 PDEU), in sicer tako, da ji je dodan novi člen 26b, ki bi državam članicam zagotovil pravno podlago za sprejem ukrepov za omejevanje ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO, ki so že bili odobreni v skladu z delom C direktive ali Uredbe št. 1829/2003, na vsem svojem ozemlju ali na delu svojega ozemlja, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji.
„Člen 26b
Gojenje
Države članice lahko sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO, ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo EU o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če:
(a) navedeni ukrepi temeljijo na razlogih, ki niso povezani z oceno škodljivega vpliva na zdravje in okolje, ki ga lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg,
ter
(b) so v skladu s Pogodbama.
Z odstopanjem od Direktive 98/34/ES države članice, ki nameravajo sprejeti utemeljene ukrepe na podlagi tega člena, jih sporočijo v vednost drugim državam članicam in Komisiji en mesec pred njihovim sprejetjem.“
Uvodna izjava 5 navaja, da „izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se temeljiteje obravnava v državah članicah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. V nasprotju z vprašanji pri dajanju na trg in uvozu GSO, ki jih je treba še naprej urejati na ravni EU zaradi ohranitve notranjega trga, je bilo ugotovljeno, da je gojenje GSO vprašanje z izrazito lokalno/regionalno razsežnostjo. V skladu s členom 2(2) PDEU je zato treba državam članicam dati možnost, da sprejmejo pravila za učinkovito gojenje GSO na svojem ozemlju po tem, ko je bil GSO zakonito odobren za dajanje na trg EU“. Uvodna izjava 6 predloga se glasi: „Pri tem se zdi primerno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti prizna več svobode pri odločanju, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da se s tem spremeni sistem Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi člena 26a Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih.“ Uvodna izjava 7 navaja tudi: „Zato je treba državam članicam dovoliti, da sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ter te ukrepe spremenijo, kot se jim zdi ustrezno, na vseh stopnjah odobritve ali ponovne odobritve zadevnih GSO ali njihovega umika s trga. To je treba uporabljati tudi za gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki se dajejo na trg v skladu z ustrezno zakonodajo o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin ter zlasti v skladu z direktivama 2002/53/ES in 2002/55/ES. Ukrepi bi se morali nanašati le na gojenje GSO, ne pa na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot ločenih proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov. Podobno ne smejo vplivati na gojenje gensko nespremenjenih sort semen in razmnoževalnega materiala rastlin, v katerih se ugotovijo naključne ali tehnično neizogibne sledi GSO, odobrenih v EU.“ Uvodna izjava 9 se glasi: „V skladu z načelom subsidiarnosti namen te uredbe ni usklajevanje pogojev za gojenje v državah članicah, ampak priznanje svobode državam članicam, da se pri prepovedi gojenja GSO na svojem ozemlju sklicujejo na druge razloge, kot je znanstvena ocena tveganja za okolje in zdravje. (...)“
Člen 26b bi veljal za GSO, odobrene v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo št. 1829/2003.
III. Pristop Sodišča: namen in vsebina predlaganih ukrepov
Iz sodne prakse Sodišča so razvidna nekatera načela. Glede na posledice pravne podlage v smislu stvarne pristojnosti in postopka je izbira ustrezne pravne podlage ustavnega pomena[12].
Izbira pravne podlage nekega akta ni odvisna od prepričanja zadevne institucije o zastavljenem cilju, temveč mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki so lahko predmet sodne revizije[13], kot so cilj in vsebina ukrepa[14].
IV. Analiza
Člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije: prvotna pravna podlaga
Člen 114 PDEU omogoča sprejetje ukrepov Skupnosti po rednem zakonodajnem postopku, „katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.“ Ta člen je treba razumeti v povezavi s členom 26 PDEU, ki določa prosti pretok blaga kot temeljno načelo vzpostavitve notranjega trga. Poleg tega je treba ugotoviti, da člen 114(3) vzpostavlja „visoko raven varovanja“ pri ukrepih, ki zadevajo zdravje, varnost, varstvo okolja in potrošnikov. Odstavki od 4 do 9 državam članicam omogočajo, da sprejmejo nacionalne ukrepe zato, da uvedejo upravičene prepovedi ali omejitve za uvoz, izvoz ali blago v tranzitu, v skladu s členom 36 PDEU, zatem ko je bil sprejet usklajevalni ukrep. Zato odstavki od 4 do 9 predstavljajo bistveno kvalifikacijo splošnega cilja člena, ki je spodbujanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga.
Namen in vsebina ukrepa je priznati svobodo državam članicam, da na svojem ozemlju prepovejo ali omejijo gojenje GSO na podlagi razlogov, ki ne temeljijo na znanstveni oceni zdravstvenega in okoljskega tveganja. Zato novi člen 26b državam članicam omogoča, da sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja nekaterih GSO, (i) ki so odobreni v skladu z delom C te Direktive 2001/18/ES ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo EU o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, (ii) pod pogojem, da: „(a) navedeni ukrepi temeljijo na razlogih, ki niso povezani z oceno škodljivega vpliva na zdravje in okolje, ki ga lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg; in (b) so v skladu s Pogodbama.“ Namen predloga je zato pojasniti pravno podlago, da bodo države članice izrecno imele manevrski prostor pri prepovedi ali omejitvi gojenja GSO v primerih, ki niso usklajeni, in torej niso povezani z oceno škodljivega vpliva na zdravje in okolje. Kaže, da predlog v resnici nima nobenega drugega cilja kot uvedbo določene prožnosti v obstoječi centraliziran sistem za odobritev GSO. Zato je pravna podlaga, ki jo je izbrala Komisija, ustrezna.
Na to ugotovitev ni vplivalo dejstvo, da je dodana vrednost predloga Komisije vprašljiva, saj so praktične posledice uporabe člena 26b omejene. V tem kontekstu je zanimivo sklicevanje na Pogodbe iz točke (b) tega člena. Če pustimo očitno vprašanje skladnosti ukrepov, ki jih sprejme Unija ali države članice, s Pogodbami, se določba izrecno nanaša na odstavke od 4 do 9 člena 114 PDEU in na člen 36 PDEU. Pravna služba Parlamenta je v svojem poročilu pripravila natančno analizo razlogov za omejitev ali prepoved gojenja GSO (odst. 13–23). Dovolj je reči, da so možnosti držav članic za sprejem omejevalnih ukrepov iz „drugih razlogov“ očitno omejene.
Čeprav se zdi, da je to jasen primer opustitve pristojnosti Unije, bi bil člen 114 PDEU kljub vsemu ustrezna pravna podlaga, tudi če bil predlog viden kot ukrep odmika od usklajenosti[15]. Predvsem je težko sprejeti argument, da je odmik od usklajenosti na podlagi člena 114 PDEU dovoljen le, če je namen takšne spremembe izboljšati delovanje notranjega trga. Člen 114 PDEU daje zakonodajalcu Unije pristojnost, da oblikuje usklajevalne ukrepe za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga in tudi, da že sprejete ukrepe prilagodi spreminjajočim se okoliščinam, in sicer s povečanjem ali zmanjšanjem že dosežene usklajenosti ali celo z razveljavitvijo usklajevalnih ukrepov. Člen 114 PDEU je treba brati skupaj s členom 2(2) PDEU, ki izrecno navaja: „Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor se je Unija odločila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati.“ Generalni pravobranilec Poiares Maduro je v svojem mnenju v primeru Vodafone zapisal, da je „člen 95 lahko podlaga tudi za intenzivnejšo regulacijo, ne le za deregulativne ukrepe“[16], Svet pa je v istem primeru menil: „Če so bile z aktom, ki temelji na členu 95 ES, že odstranjene vse ovire pri trgovanju na področju, ki ga usklajuje, to zakonodajalcu Skupnosti ne more preprečiti možnosti, da to določbo prilagodi vsem spremembam okoliščin ali razvoju znanja zaradi njegove naloge varovanja splošnih interesov, določenih s Pogodbo“[17].
Člen 192 kot pravna podlaga
Poročevalka odbora ENVI predlaga člen 192 PDEU kot ustrezno pravno podlago: „Ker morajo države članice upoštevati dejavnike, povezane z varstvom živalskih in rastlinskih vrst, rabo zemljišč ali prostorskim načrtovanjem, za katere so ohranile precejšnje pristojnosti, je utemeljeno, da ta uredba temelji na členu 192 Pogodbe.“
Člen 192(1) PDEU omogoča, da se z rednim zakonodajnim postopkom sprejmejo ukrepi za uresničitev politike Unije v skladu s členom 191 o, med drugim, ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter varovanju zdravja ljudi. Člen 192(2) omogoča, da se po posebnem zakonodajnem postopku sprejmejo ukrepi, ki med drugim zadevajo ukrepe o količinskem upravljanju vodnih virov in uporabi tal. Predlog spremembe ne določa, kateri odstavek člena 192 je ustrezen.
Glede na predlog se zdi, da bi bil ustreznejši člen 192(1): 1. Evropski parlament in Svet se po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev iz člena 191.“ Kot omenjeno je cilj predloga priznanje svobode državam članicam, da se pri prepovedi ali omejitvi gojenja GSO na svojem ozemlju sklicujejo na druge razloge, kot je znanstvena ocena tveganja za okolje in zdravje. Zato je jasno, da namen predloga ni doseganje ciljev iz člena 191 PDEU. Ravno nasprotno, namen predloga je državam članicam omogočiti, da se pri prepovedi ali omejitvi gojenja GSO na svojem ozemlju sklicujejo na druge razloge, kot je znanstvena ocena tveganja za okolje in zdravje. Glede na originalni predlog Komisije je treba ugotoviti, da ne opravičuje uporabe člena 192 PDEU kot njegove pravne podlage.
Kljub temu je poročevalka vložila več predlogov sprememb, za sprejetje katerih bo morda potrebna sprememba pravne podlage. Brez podrobne analize osnutka poročila je treba pozornost nameniti predvsem predlogu spremembe 8, ki se glasi:
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
V Direktivo 2001/18/ES se z učinkom od datuma začetka veljavnosti te uredbe vstavi naslednji člen: | 1) Vstavi se naslednji člen: |
„Člen 26b | „Člen 26b |
Gojenje | Gojenje |
Države članice lahko sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO, ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo EU o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če: | Države članice lahko sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO, ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če: |
a) navedeni ukrepi temeljijo na razlogih, ki niso povezani z oceno škodljivega vpliva na zdravje in okolje, ki ga lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg; | a) navedeni ukrepi temeljijo na |
| i) razlogih, povezanih z okoljskimi posledicami, ki lahko povzročijo namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg, in ki dopolnjujejo okoljske posledice, obravnavane pri oceni škodljivega vpliva na okolje v skladu z delom C te direktive; ali |
| ii) razlogih, povezanih z neobstoječimi ali pomanjkljivimi podatki o morebitnih škodljivih vplivih sproščanja GSO na ozemlje ali biotsko raznovrstnost države članice; ali |
| iii) drugih razlogih, ki lahko med drugim vključujejo spremenjene kmetijske prakse, rabo zemljišč, prostorsko načrtovanje, socialno–ekonomske učinke ali druge upravičene dejavnike; |
ter | ter |
b) so v skladu s Pogodbama. | b) so v skladu s Pogodbama. |
Z odstopanjem od Direktive 98/34/ES države članice, ki nameravajo sprejeti utemeljene ukrepe na podlagi tega člena, jih sporočijo v vednost drugim državam članicam in Komisiji en mesec pred njihovim sprejetjem.“ | Z odstopanjem od Direktive 98/34/ES države članice, ki nameravajo sprejeti utemeljene ukrepe na podlagi tega člena, jih sporočijo v vednost drugim državam članicam in Komisiji en mesec pred njihovim sprejetjem.“
|
V obrazložitev predloga spremembe je poročevalka zapisala: „Ocena tveganja na ravni Skupnosti ne more biti izčrpna. Poleg tega bi morali biti neobstoječi ali pomanjkljivi podatki o morebitnih škodljivih vplivih GSO na posamezne nacionalne ekosisteme ali prejemna okolja zadostni razlog za to, da bi države lahko prepovedale gojenje enega ali več zadevnih GSO. Države članice bi morale imeti možnost, da navedejo tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na okolje ali pa tudi ne.“
Glede na to, da ta predlog spremembe znatno razširi razloge, zaradi katerih države članice lahko omejijo ali prepovejo gojenje GSO, tako da bodo lahko vključile tudi okoljske razloge, je treba predlog spremembe obravnavati, kot da spreminja namen predloga. Poročevalka želi s predlogi sprememb državam članicam zagotoviti specifične razloge in možnosti za omejitev gojenja GSO. Predlogi se nanašajo na pogoje v zvezi z okoljem ter njegovo ohranitvijo in zaščito, na primer na negativni učinek na ekosisteme, spremembo rabe tal, zaščito živalskih in rastlinskih vrst itd. Danes se države članice, ki ne dovolijo gojenja GSO na svojem ozemlju, sklicujejo na etične razloge, kar je težko ubraniti pred Sodiščem[18]. Kot je pravna služba Parlamenta zapisala v svojem mnenju, predlagani predlog spremembe direktive, ki ga je predlagala Komisija (tj. novi člen 26b), v bistvu ne bo prinesel nobenih sprememb sedanjega sistema za odobritev gojenja GSO. Ker so argumenti proti gojenju GSO največkrat povezani z okoljem, bi morala biti pravna podlaga za predlog, kot ga spreminja poročevalka, člen 192(1) PDEU. Poudariti je treba tudi, da se zdijo ukrepi v zvezi s sproščanjem GSO v okolje Unije, povezani z notranjim trgom, neustrezni. GSO ne moremo obravnavati na enak način kot kateri koli drug proizvod, saj so to živi organizmi, ki se lahko razmnožujejo in množijo, poleg tega pa vplivajo na proizvodne sisteme in ekosisteme, ki se po Uniji močno razlikujejo.
Sklep:
Glede na sveženj predlogov sprememb predloga, ki jih je vložila poročevalka, je člen 192(1) PDEU ustrezna pravna podlaga.
Na seji dne 22. marca 2011 je Odbor za pravne zadeve z devetimi glasovi za in osmimi glasovi proti[19] odločil, da vam priporoči, naj bo podlaga za predlog člen 192(1) PDEU.
S spoštovanjem
Klaus-Heiner LEHNE
15.3.2011
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju
( KOM(2010)0375 – C7‑0178/2010 – 2010/0208(COD) )
Pripravljavec mnenja: George Lyon
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ozadje predloga
Pripravljavec mnenja bi rad kot podlago za razpravo povzel nekaj dejstev in številk v povezavi s pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO):
– v EU sta trenutno za gojenje odobreni dve vrsti GSO: koruza MON810 in krompir Amflora
– 17 vrst GSO čaka na odobritev za gojenje v EU
– v celoti je bila leta 2009 v petih državah članicah koruza MON810 posajena na 94.800 hektarjih (Španija, Češka republika, Portugalska, Romunija in Slovaška), od tega 80 % v Španiji (v primerjavi s 107.700 hektarji leta 2008, preden je Nemčija prekinila pridelavo).
Krompir Amflora trenutno pridelujejo tri države članice: Švedska, Nemčija in Češka republika.
Leta 2009 je 14 milijonov kmetov na svetu nasadilo 134 milijonov hektarjev GSO[20], od tega je bilo 64 milijonov hektarjev v ZDA, več kot 21 milijonov hektarjev v Braziliji in Argentini ter več kot 8 milijonov hektarjev v državah, kot sta Kanada in Indija.
Te številke kažejo na trenuten zastoj v zvezi z odločanjem o GSO v EU in na pomanjkanje odgovorov na utemeljene skrbi kmetov in potrošnikov.
Znanstveni pristop k novi tehnologiji
Pripravljavec mnenja meni, da bi morali biti najboljši znanstveni nasveti in pristop, ki temelji na oceni tveganja, podlaga za ugotavljanje varnosti novih tehnologij. Brez znanstvenih nasvetov za potrjevanje odločitev o varnosti novih metod in praks obstaja tveganje, da bodo odločitve sprejete glede na popularnost in ne glede na varnost. Drugi elementi, kot so družbenoekonomska vprašanja ali etične dileme, ne morejo nadomestiti na znanosti temelječih odločitev o varnosti. Pripravljavec mnenja priznava, da predlog Komisije v sedanji obliki ne ogroža skupnega evropskega znanstvenega postopka za odobritev GSO.
Namen predloga
Komisija navaja, da želi poleg oblikovanja celovitega pravnega okvira za odobritev proizvodov, sestavljenih ali pridobljenih iz GSO, s predlogom zagotoviti lažje odločanje in upoštevanje vseh pomembnih dejavnikov, državam članicam pa omogočiti dovolj prilagodljivosti za odločanje o gojenju GSO po njihovi odobritvi na ravni EU. Medtem ko so pravne službe Sveta in Parlamenta izrazile resno zaskrbljenost glede pravne gotovosti, morebitne grožnje enotnemu trgu in neskladnosti s Svetovno trgovinsko organizacijo, Pripravljavec mnenja po preučitvi vseh argumentov ugotavlja, da bi, gledano v celoti, Komisija s predlogom lahko uresničila svoje cilje in zagotovila priložnosti za napredek pri sprostitvi zastoja pri odločanju o GSO v EU.
Stališče
Pripravljavec mnenja želi predvsem okrepiti predlog Komisije na področju odziva na zaskrbljenost glede notranjega trga in skladnosti s Svetovno trgovinsko organizacijo.
Predlaga tudi zahtevo po spoštovanju načela sorazmernosti in svobodne izbire potrošnikov in kmetov. Prav tako želi bolj zaščititi tiste kmete, ki želijo pridelovati brez gensko spremenjenih organizmov, in večjo pravno varnost državam članicam, ki želijo to prožnost izkoristiti.
Po mnenju pripravljavca mnenja bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj v primeru, da se odločijo izkoristiti to novo pristojnost, zagotovijo, da se omejitve sprejemajo za vsak pridelek posebej. S tem bi priznali dejstvo, da GSO različnim regijam prinašajo različne grožnje in koristi, zato jih je treba ocenjevati posamično, da bi zagotovili, da države članice spoštujejo načelo sorazmernosti.
Da bi spoštovali možnost svobodne izbire, kot je priznana v sklepih Sveta z dne 4. decembra 2008 in v mnenju Ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. decembra 2010 (NAT 480 – CESE 1623/2010), je treba zagotoviti, da bodo države članice imele trdna pravila o soobstoju na njihovem ozemlju. Zato je treba predlagati spremembe člena 26a Direktive 2001/18/ES, da bi pridelovalcem gensko nespremenjenih proizvodov in potrošnikom, ki želijo pridelovati in kupovati proizvode brez gensko spremenjenih organizmov, zagotovili, da bodo njihove pravice spoštovane. Pripravljavec mnenja prav tako meni, da bi morale države članice pred sprejemom dodatnih omejitvenih ukrepov v skladu s predlaganim členom 26b v celoti izrabiti prožnost, ki jo omogočata člen 26a in novo priporočilo Komisije o soobstoju.
Vzporedno z ukrepi soobstoja in da bi pridelovalce gensko nespremenjenih proizvodov zaščitili pred gospodarsko izgubo zaradi naključne prisotnosti GSO na njihovih poljih in v njihovem semenu, pripravljavec mnenja poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tehničnih pragovih za označevanje sledi GSO v konvencionalnih semenih, kjer bodo vrednosti čim nižje, hkrati pa še vedno izvedljive, sorazmerne in funkcionalne za vse gospodarske subjekte, kot je pozval Svet v sklepih z dne 4. decembra 2008.
Medtem ko je treba zagotoviti, da bodo omejitveni ukrepi sorazmerni in da bodo vsi potrebni praktični ukrepi sprejeti za spoštovanje svobodne izbire kmetov in potrošnikov, pripravljavec mnenja v kontekstu tega predloga predlaga okrepitev pravne gotovosti za kmete. Da bi dosegli ta cilj, morajo države članice z uporabo nove pristojnosti iz člena 26b Direktive 2001/187ES načrtovane omejitve objaviti in jih začeti izvajati vsaj tri mesece pred začetkom rastne sezone, da bi kmetom omogočili bolj gotovo vnaprejšnje načrtovanje.
Pripravljavec mnenja je zato pripravljen podpreti ta predlog, če bodo sprejeti dodatni zaščitni ukrepi iz tega mnenja.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Na podlagi tega sklopa zakonodaje se bo za vsak GSO za gojenje posebej ocenilo tveganje, preden bo odobren za dajanje na trg Unije. Cilj tega postopka odobritve je zagotovitev visoke ravni zaščite življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter učinkovitega delovanja notranjega trga. | (2) Na podlagi tega sklopa zakonodaje se bo za vsak GSO za gojenje posebej ocenilo tveganje, preden bo odobren za dajanje na trg Unije, pri tem pa se bodo v skladu s prilogo II Direktive 2001/18/ES upoštevali neposredni in posredni učinki, takojšni učinki in učinki z zakasnitvijo ter kumulativni dolgoročni učinki na zdravje ljudi in okolje. Cilj tega postopka odobritve je zagotovitev visoke ravni zaščite življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ter učinkovitega delovanja notranjega trga. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se temeljiteje obravnava v državah članicah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. V nasprotju z vprašanji pri dajanju na trg in uvozu GSO, ki jih je treba še naprej urejati na ravni EU zaradi ohranitve notranjega trga, je bilo ugotovljeno, da je gojenje GSO vprašanje z izrazito lokalno/regionalno razsežnostjo. V skladu s členom 2(2) PDEU je zato treba državam članicam dati možnost, da sprejmejo pravila za učinkovito gojenje GSO na svojem ozemlju po tem, ko je bil GSO zakonito odobren za dajanje na trg EU. | (5) Izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se temeljiteje obravnava v državah članicah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. V nasprotju z vprašanji pri dajanju na trg in uvozu GSO, ki jih je treba še naprej urejati na ravni EU zaradi ohranitve notranjega trga, je bilo ugotovljeno, da je gojenje GSO vprašanje z izrazito lokalno/regionalno/teritorialno razsežnostjo in s posebnim pomenom za samoodločbo držav članic. V skladu s členom 2(2) PDEU je zato treba državam članicam dati možnost, da sprejmejo zavezujoče pravne predpise za učinkovito gojenje GSO na svojem ozemlju po tem, ko je bil GSO zakonito odobren za dajanje na trg EU. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Pri tem se zdi primerno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti prizna več svobode pri odločanju, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da se s tem spremeni sistem Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi člena 26a Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih. | (6) Pri tem se zdi primerno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti prizna več prožnosti pri odločanju, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da se s tem spremeni sistem Unije za odobritve GSO, in vzporedno z ukrepi, ki jih morajo države članice sprejeti na podlagi člena 26a Direktive 2001/18/ES, kot ga spreminja ta uredba, za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Zato je treba državam članicam dovoliti, da sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ter te ukrepe spremenijo, kot se jim zdi ustrezno, na vseh stopnjah odobritve ali ponovne odobritve zadevnih GSO ali njihovega umika s trga. To je treba uporabljati tudi za gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki se dajejo na trg v skladu z ustrezno zakonodajo o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin ter zlasti v skladu z direktivama 2002/53/ES in 2002/55/ES. Ukrepi se morajo nanašati le na gojenje GSO, ne pa na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot ločenih proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov. Podobno ne smejo vplivati na gojenje gensko nespremenjenih sort semen in razmnoževalnega materiala rastlin, v katerih se ugotovijo naključne ali tehnično neizogibne sledi GSO, odobrenih v EU. | (7) Zato je treba državam članicam dovoliti, da sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja nekaterih GSO, skupin GSO, opredeljenih kot sorte pridelkov, ali vseh GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če so bili ti ukrepi predhodno predmet presoje vplivov in javnega posvetovanja ter so sprejeti in javno dostopni vsem nosilcem dejavnosti, tudi pridelovalcem, najmanj dvanajst mesecev pred začetkom setve. Ta izbira, ki je prepuščena državam članicam, je neposredno povezana z njihovo suverenostjo pri teritorialnem upravljanju in razvoju ter rabi zemljišč in s potrebo po ohranjanju raznolikosti ekosistemov. To je treba uporabljati tudi za gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki se dajejo na trg v skladu z ustrezno zakonodajo o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin ter zlasti v skladu z direktivama 2002/53/ES in 2002/55/ES. Ukrepi se morajo nanašati le na gojenje GSO, ne pa na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot ločenih proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov. Podobno ne smejo vplivati na gojenje gensko nespremenjenih sort semen in razmnoževalnega materiala rastlin, v katerih se ugotovijo naključne ali tehnično neizogibne sledi GSO, odobrenih v EU. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) V skladu s pravnim okvirom za odobritev GSO država članica ne more spremeniti ravni zaščite zdravja ljudi ali živali in okolja v EU in tak položaj je treba ohraniti. Vendar lahko države članice ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu sprejmejo na podlagi drugačnih razlogov javnega interesa, kot so že obravnavani v usklajenem sklopu pravil EU, ki že določajo postopke za upoštevanje tveganja za zdravje in okolje, ki jih lahko povzroči uporaba GSO za gojenje. Poleg tega morajo biti ti ukrepi v skladu s Pogodbama, zlasti glede načela nerazlikovanja med nacionalnimi in tujimi proizvodi ter členov 34 in 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in z ustreznimi mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji. | (8) V skladu s pravnim okvirom za odobritev GSO država članica ne more spremeniti ravni zaščite zdravja ljudi ali živali in okolja v Uniji in tak položaj je treba ohraniti. Vendar lahko države članice ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja nekaterih GSO, skupin GSO, opredeljenih kot sorte pridelkov, ali vseh GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu sprejmejo na podlagi drugačnih ustrezno utemeljenih razlogov javnega interesa, kot so že obravnavani v usklajenem sklopu pravil Unije, ki že določajo postopke za upoštevanje tveganja za zdravje in okolje, ki jih lahko povzroči uporaba GSO za gojenje. Jasno opredeljen pojem obvladovanja tveganja v Uredbi ES št. 178/2002 pa bi lahko uporabili kot osnovo za utemeljitev teh ukrepov. Utemeljijo se lahko na podlagi splošnih ciljev politike, kot so: |
| – potreba po ohranjanju posebnih vrst kmetijstva, na primer ekološkega kmetovanja ali kmetovanja visoke naravne vrednosti, |
| – razlogi, povezani z varstvom raznolikosti kmetijske proizvodnje, |
| – varstvo območij brez GSO, če veljavni ukrepi za soobstoj ne zagotavljajo zadostnega varstva, |
| – nemožnost soobstoja zaradi posebnih geografskih razmer (na primer majhni otoki, hribi, majhno državno ozemlje), |
| – družbenoekonomski razlogi, na primer varstvo specifičnih hribovskih proizvodov in politika ali označbe za kakovost proizvodov, |
| – širši cilji okoljske politike, na primer posebni habitati, ekosistemi, biotska raznovrstnost, pojav odpornosti in ohranjanje krajinskih značilnosti, |
| – upravljanje ozemlja ali načrtovanje rabe zemljišč, |
| – drugi upravičeni razlogi v javnem interesu ali ki obravnavajo pomisleke javnosti ter so ustrezno utemeljeni, sorazmerni in nediskriminatorni. |
| Poleg tega morajo biti ti ukrepi v skladu s Pogodbama, zlasti glede načela nerazlikovanja med nacionalnimi in tujimi proizvodi, načela sorazmernosti ter členov 34 in 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in z ustreznimi mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji. Ukrepi bi morali zagotoviti tudi ustrezno spoštovanje načela svobodne izbire kmetov in potrošnikov. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) V skladu z načelom subsidiarnosti namen te uredbe ni usklajevanje pogojev za gojenje v državah članicah, ampak priznanje svobode državam članicam, da se pri prepovedi gojenja GSO na svojem ozemlju sklicujejo na druge razloge, kot je znanstvena ocena tveganja za okolje in zdravje. Poleg tega eden od namenov Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov1, tj. da se Komisiji omogoči sprejemanje zavezujočih aktov na ravni EU, ne bi bil izpolnjen s sistematično priglasitvijo ukrepov držav članic na podlagi navedene direktive. Ker cilj ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne more biti dajanje GSO na trg, tj. ta uredba ne spreminja pogojev za dajanje na trg GSO, odobrenih na podlagi obstoječe zakonodaje, se zdi, da postopek priglasitve iz Direktive 98/34/ES ni najustreznejše sredstvo za obveščanje Komisije. Zato se z odstopanjem od Direktive 98/34/ES ne uporabljajo. Zdi se, da je preprostejši sistem za priglasitev nacionalnih ukrepov pred njihovim sprejetjem ustreznejše orodje, s katerim se lahko Komisija seznani s temi ukrepi. Ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti države članice, se tako skupaj z razlogi zanje sporočijo Komisiji in drugim državam članicam v vednost en mesec pred sprejetjem. | (9) V skladu z načelom subsidiarnosti namen te uredbe ni usklajevanje pogojev za gojenje v državah članicah, ampak priznanje prožnosti državam članicam, da se pri omejitvi ali prepovedi gojenja GSO na svojem ozemlju ali njegovem delu sklicujejo na ustrezno utemeljene razloge v javnem interesu, navedene v uvodni izjavi 8 te uredbe, ki se razlikujejo od razlogov, povezanih z znanstveno oceno tveganja za okolje in zdravje, opravljeno v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, da bi olajšali postopek odločanja o GSO v Uniji. Poleg tega eden od namenov Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov1, tj. da se Komisiji omogoči sprejemanje zavezujočih aktov na ravni EU, ne bi bil izpolnjen s sistematično priglasitvijo ukrepov držav članic na podlagi navedene direktive. Ker cilj ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo na podlagi te uredbe, ne more biti dajanje GSO na trg, tj. ta uredba sama po sebi ne spreminja pogojev za dajanje na trg GSO, odobrenih na podlagi obstoječe zakonodaje, se zdi, da postopek priglasitve iz Direktive 98/34/ES ni najustreznejše sredstvo za obveščanje Komisije. Zato se z odstopanjem od Direktive 98/34/ES ne uporabljajo. Zdi se, da je preprostejši sistem za priglasitev nacionalnih ukrepov pred njihovim sprejetjem ustreznejše orodje, s katerim se lahko Komisija seznani s temi ukrepi. Ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti države članice, se tako skupaj z razlogi zanje sporočijo Komisiji in drugim državam članicam v vednost en mesec pred sprejetjem. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 9 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (9a) Komisija bi morala v skladu s sklepi Sveta za okolje z dne 4. decembra 2008 ter da bi zagotovila spoštovanje svobodne izbire in celovito izvajanje načela sorazmernosti, ponovno oceniti ustrezne pragove za označevanje sledi GSO v konvencionalnih semenih. Tej oceni bi morala priložiti ustrezne predloge o usklajenih metodah vzorčenja in analize sledi, zlasti o določitvi omejitev minimalne učinkovitosti metod za odkrivanje. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka -1 (novo)
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26a – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (-1) Direktiva 2001/18/ES se spremeni: |
| Člen 26a(1) se nadomesti z naslednjim: |
| „1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih.“ |
Obrazložitev
Za države članice bi moralo biti obvezno sprejetje ustreznih ukrepov za urejanje soobstoja na njihovem ozemlju, da bi zagotovili svobodno izbiro in bi preprečili čezmejne težave zaradi pomanjkljive ureditve soobstoja.
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
V Direktivo 2001/18/ES se z učinkom od datuma začetka veljavnosti te uredbe vstavi naslednji člen: | (1) Z učinkom od datuma začetka veljavnosti te uredbe se vstavijo naslednji členi: |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26b – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice lahko sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih GSO, ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo EU o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če: | Države članice lahko sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja nekaterih GSO, skupin GSO, opredeljenih kot sorte pridelkov, ali vseh GSO, ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih na trg v skladu z ustrezno zakonodajo EU o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če: |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) navedeni ukrepi temeljijo na razlogih, ki niso povezani z oceno škodljivega vpliva na zdravje in okolje, ki ga lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg; | (a) navedeni ukrepi: |
| (i) temeljijo na drugih razlogih, kot jih zajema usklajena znanstvena ocena tveganja za zdravje in okolje, opravljena v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, ki ga lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg, jasno opredeljen pojem obvladovanja tveganja v Uredbi ES št. 178/2002 pa bi lahko uporabili kot osnovo za utemeljitev nacionalnih/regionalnih omejevalnih ukrepov; |
| (ii) se lahko utemeljijo na podlagi splošnih ciljev politike, kot so: |
| – potreba po ohranjanju posebnih vrst kmetijstva, na primer ekološkega kmetovanja ali kmetovanja visoke naravne vrednosti, |
| – razlogi, povezani z varstvom raznolikosti kmetijske proizvodnje, |
| – varstvo območij brez GSO, če veljavni ukrepi za soobstoj ne zagotavljajo zadostnega varstva, |
| – nemožnost soobstoja zaradi posebnih geografskih razmer (na primer majhni otoki, hribi, majhno državno ozemlje), |
| – družbenoekonomski razlogi, na primer varstvo specifičnih hribovskih proizvodov in politika ali označbe za kakovost proizvodov, |
| – širši cilji okoljske politike, na primer posebni habitati, ekosistemi, biotska raznovrstnost in ohranjanje krajinskih značilnosti, |
| – upravljanje ozemlja ali načrtovanje rabe zemljišč, |
| – drugi upravičeni razlogi v javnem interesu ali ki obravnavajo pomisleke javnosti ter so ustrezno utemeljeni, sorazmerni in nediskriminatorni. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26b – odstavek 1 – točka (a a) (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (aa) navedeni ukrepi zagotavljajo ustrezno spoštovanje načela svobodne izbire kmetov in potrošnikov; |
Obrazložitev
Spoštovati je treba temeljno načelo svobodne izbire kmetov in potrošnikov, saj bo tako zagotovljena sorazmernost ukrepov, upoštevanje interesov vseh zainteresiranih strani in izvajanje razprav o gojenju GSO v regijah.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – alinea 1 – točka (a b) (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ab) navedeni ukrepi so bili predhodno predmet presoje vplivov, ki je pokazala, da so potrebni in sorazmerni; |
Obrazložitev
Da bi potrdili pravno veljavnost ukrepov za omejevanje ali prepoved gojenja GSO, ki so jih sprejele države članice, bi bilo treba izvesti predhodno presojo vplivov, da bi dokazali potrebo in sorazmernost predvidenih ukrepov. V primeru sporov v okviru Svetovne trgovinske organizacije, bi ta presoja vplivov omogočila zaščito sprejetih ukrepov.
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – alinea 1 – točka (a c) (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ac) navedeni ukrepi so bili predhodno predmet javnega posvetovanja, ki je trajalo najmanj trideset dni; |
Obrazložitev
Da bi pristojnim nacionalnim organom omogočili sprejemanje premišljenih odločitev, morajo imeti zainteresirane strani možnost, da pred sprejetjem takšnih ukrepov, ki lahko vplivajo na različne sektorje, dajo svoje pripombe.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – odstavek 1 – točka (a d) (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ad) so navedeni ukrepi sprejeti in javno dostopni vsem nosilcem dejavnosti, tudi pridelovalcem, najmanj dvanajst mesecev pred začetkom setve; |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – alinea 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) so v skladu s Pogodbama. | b) so v skladu s Pogodbama, zlasti z načelom sorazmernosti, in mednarodnimi obveznostmi Unije. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b – alinea 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Komisija preuči potrebo po usklajevanju metod vzorčenja in analize za neodobrene GSO, ki so z nizko stopnjo prisotni v semenih, in zlasti potrebo po določitvi omejitev minimalne učinkovitosti metod za odkrivanje. |
Obrazložitev
Pomanjkanje usklajenosti sili države članice k uporabi različnih pravil, ki neizogibno povzročajo izkrivljanje konkurence, saj podjetja lahko prilagajajo trgovinske tokove. Primeri sledi neodobrenih GSO v partijah uvoženega semena so pogoste kljub ukrepom, ki so jih sprejeli nosilci dejavnosti, zato je treba predvideti isti postopek, kot ga je predlagala Komisija za krmo.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2001/18/ES
Člen 26 b a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 26ba |
| Označevanje „brez GSO“ |
| Komisija predlaga usklajene pogoje, pod katerimi se lahko nosilci dejavnosti sklicujejo na navedbe, ki se nanašajo na odsotnost GSO v proizvodih. |
Obrazložitev
Smernice z dne 13. julija 2010, ki se nanašajo na soobstoj pridelkov, kažejo, da države članice lahko sprejemajo ukrepe v izogib gospodarskim vplivom, povezanim s prisotnostjo GSO, katerih prag je nižji od 0,9-odstotnega praga za označevanje v Skupnosti. Da bi se izognili izkrivljanju konkurence, bi morali biti pogoji, pod katerimi se lahko nosilci dejavnosti sklicujejo na navedbe, ki se nanašajo na odsotnost GSO v proizvodih, usklajeni na ravni Skupnosti.
POSTOPEK
Naslov | Sprememba Direktive 2001/18/ES glede možnosti, da države članice na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov | ||||||
Referenčni dokumenti | KOM(2010)0375 – C7-0178/2010 – 2010/0208(COD) | ||||||
Pristojni odbor | ENVI | ||||||
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | AGRI 7.9.2010 |
|
|
| |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | George Lyon 30.8.2010 |
|
| ||||
Obravnava v odboru | 26.10.2010 | 1.12.2010 | 1.2.2011 |
| |||
Datum sprejetja | 15.3.2011 |
|
|
| |||
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 30 4 10 | |||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Liam Aylward, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Sergio Gutiérrez Prieto, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Köstinger, Stéphane Le Foll, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Krisztina Morvai, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski | ||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Luís Paulo Alves, Christa Klaß, Giovanni La Via, Astrid Lulling, Daciana Octavia Sârbu, Christel Schaldemose, Milan Zver | ||||||
POSTOPEK
Naslov | Sprememba Direktive 2001/18/ES glede možnosti, da države članice na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov | ||||||
Referenčni dokumenti | KOM(2010)0375 – C7-0178/2010 – 2010/0208(COD) | ||||||
Datum predložitve EP | 13.7.2010 | ||||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | ENVI 7.9.2010 | ||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 7.9.2010 | AGRI 7.9.2010 | JURI 7.9.2010 |
| |||
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa | ITRE 29.9.2010 | JURI 20.9.2010 |
|
| |||
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Corinne Lepage 10.9.2010 |
|
| ||||
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI | JURI 22.3.2011 |
|
|
| |||
Obravnava v odboru | 28.2.2011 |
|
|
| |||
Datum sprejetja | 12.4.2011 |
|
|
| |||
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 34 10 16 | |||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Gilles Pargneaux, Antonyia Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Daciana Octavia Sârbu, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils | ||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Margrete Auken, Tadeusz Cymański, João Ferreira, Matthias Groote, Riikka Manner, Justas Vincas Paleckis, Bart Staes, Marianne Thyssen, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos) | ||||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Ashley Fox | ||||||
Datum predložitve | 20.4.2011 | ||||||