Dokument zasedanja
30.5.2011
***I
POROČILO
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov
( KOM(2010)0791 – C7‑0012/2011 – 2011/0001(COD) )
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Mitro Repo
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.) |
Spremembe osnutka akta |
Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.
Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
POSTOPEK 11
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov
( KOM(2010)0791 – C7‑0012/2011 – 2011/0001(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( KOM(2010)0791 ),
– ob upoštevanju členov 294(2) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0012/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. maja 2011[1],
– ob upoštevanju člena 55 poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ( A7-0201/2011 ),
1. sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 10 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (10a) Treba je oceniti učinkovitost in operativne mehanizme Uredbe (ES) št. 2006/2004 ter natančno preučiti možnost vključitve vseh dodatnih zakonov, ki ščitijo interese potrošnikov, v prilogo, da bi omogočili revizijo te uredbe, ki naj bi izvršilnim organom ponudila boljša sredstva za učinkovito odkrivanje, preiskovanje in doseganje odprave ali prepovedi kršitev, ki škodujejo skupnim interesom potrošnikov v čezmejnih primerih. V ta namen bi morala Komisija čim prej in najkasneje do konca leta 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, kateremu se po potrebi priloži zakonodajni predlog. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 - uvodni del in točka -1 (novo)
Uredba (ES) št. 2006/2004
Člen 21 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Uredba (ES) št. 2006/2004 se spremeni: |
| -1. vstavi se naslednji člen: |
| „Člen 21a |
| Pregled |
| Komisija do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinkovitost in operativne mehanizme te uredbe ter natančno preuči možnost vključitve dodatnih zakonov, ki ščitijo interese potrošnikov, v prilogo. Poročilo temelji na zunanji oceni in obsežnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, po potrebi pa ga spremlja zakonodajni predlog.“ |
OBRAZLOŽITEV
I. Uredba 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov
Evropski parlament in Svet sta uredbo 2006/2004 (uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) sprejela 27. oktobra 2004, veljati pa je začela 29. decembra 2006.
Njen cilj je odpraviti ovire pri čezmejnem sodelovanju med izvršilnimi organi pri odkrivanju, preiskovanju in doseganju prenehanja ali prepovedi kršitev zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov znotraj Evropske unije. Poleg tega naj bi zagotovila uspešen in učinkovit pregon nepoštenih čezmejnih trgovcev, ki ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga, s tem pa tudi krepitev zaupanja potrošnikov pri sprejemanju čezmejnih ponudb in preprečitev, da bi se prodajalci in dobavitelji izogibali izvrševanju zakonodaje v škodo konkurenčnih prodajalcev in dobaviteljev, ki spoštujejo zakonodajo.
Uredba svoje cilje uresničuje z vzpostavitvijo vseevropske mreže javnih organov, pristojnih za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov v državah članicah (mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov), ki je začela delovati decembra 2006. Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov delno usklajuje preiskovalna in izvršilna pooblastila organov ter določa mehanizme za izmenjavo ustreznih informacij in/ali sprejem ukrepov za izvrševanje, da bi preprečili kršitve v čezmejnih primerih.
II. Razlogi za ta predlog in njegovi cilji
Mreža, ustanovljena na podlagi uredbe, spremlja in izvršuje zakonodajo, ki varuje interese potrošnikov. Zakonodaja, ki sodi v področje uporabe mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, je navedena v prilogi k uredbi. Namen predlagane uredbe o spremembi je posodobiti vsebino te priloge, da bi se upošteval nedavni razvoj zakonodaje na področju varstva potrošnikov.
S posodobitvijo omenjene priloge bo iz nje odstranjena zakonodaja, ki ni pomembna za sodelovanje na področju varstva potrošnikov med nacionalnimi izvršilnimi organi, sklicevanje na staro zakonodajo, ki ne velja več, pa bo posodobljeno s sklicevanjem na novo zakonodajo na področju varstva potrošnikov.
Prilogo je treba zlasti posodobiti, saj je bila direktiva 87/102/EGS nadomeščena z direktivo 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah, ne da bi bilo izrecno navedeno, da je treba sklicevanje na razveljavljeno direktivo šteti za sklicevanje na novo direktivo. Zaradi pravne varnosti mora ta uredba začeti veljati čim prej.
III. Splošne opombe poročevalca o delovanju uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov
Poročevalec pozdravlja predlog Komisije, saj je treba zagotoviti, da se v prilogi k uredbi upošteva razvoj zakonodajnega organa EU na področju varstvu potrošnikov.
Ob upoštevanju omejenih ciljev tega predloga poročevalec vendarle meni, da je osrednje politično vprašanje to, ali sedanja uredba zagotavlja zadosten okvir za čezmejno izvrševanje pravnega reda o varstvu potrošnikov.
Z zadnjim poročilom odbora o izvajanju uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, objavljeno 2. julija 2009[2], in srečanjem na visoki ravni z naslovom Uveljavljanje pravic potrošnikov na notranjem trgu (22. septembra 2010 v Bruslju) so se izkazali številni pomisleki glede dosežkov pri čezmejnem izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov.
Veliko zadevnih organov ni povezanih s sistemom ali ga ne uporabljajo aktivno, čeprav je to pogoj za učinkovito delovanje mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov. Za obravnavanje zahtev je potrebno čedalje več časa in organi uporabljajo orodja informacijske tehnologije na tako različne načine, da to utegne negativno vplivati na njihova prizadevanja za sodelovanje.
Nekatera druga vprašanja so bolj horizontalne narave, na primer vprašanje različnih nacionalnih zakonov o varstvu potrošnikov, pristojnosti in veljavnega prava ter vprašanje v kakšnem obsegu velja obveznost sodelovanja, ki jo uvaja uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Zahtev za vzajemno pomoč ni mogoče vedno izpolniti, če je dejanje morda prepovedano v državi članici potrošnika, ne pa tudi v državi članici dobavitelja.
Sporne so tudi prednostne naloge, saj jih izvršilni organi zaenkrat ne določajo skupaj. Zelo pomembno in običajno je, da imajo nacionalni javni organi svoj lasten sistem ali prednostne naloge, saj so viri omejeni. Če pa je vsaka zahteva za vzajemno pomoč odvisna od nacionalnih prednostnih nalog in ni skupnega pogleda na to, kako določiti, kaj mora imeti prednost, sistem ne more učinkovito delovati. Zato bi morala imeti Komisija vlogo pri oblikovanju skupnega pristopa za določanje prednostnih nalog in večletnem načrtovanju.
Poleg tega je treba oblikovati enotno razumevanje pomembnih pojmov in enotno razlago pravil EU o varstvu potrošnikov, na primer opredeliti pojem skupnih interesov potrošnikov. Pojavljajo se tudi različna mnenja o tem, kako se pravni red o varstvu potrošnikov povezuje z drugimi deli upoštevne zakonodaje EU.
Poleg tega postopkovna pravila za izvrševanje ostajajo razdrobljena. Različni nacionalni pravni sistemi in sistemi za izvrševanje otežujejo učinkovito obravnavo kršitev znotraj EU. Nekateri javni organi imajo za preprečevanje kršitev na voljo obsežna sredstva, drugi pa morajo primere privesti pred sodišče in se soočiti z dolgotrajnimi postopki.
Problem so lahko tudi sodni stroški. Kot je določeno v členu 15 uredbe, je organ prosilec dolžen poravnati vse stroške in izgube, ki so nastali zaradi ukrepov, ki so se izkazali za neutemeljene. V nekaterih državah, na primer na Finskem, organu prosilcu v skladu z ustreznimi pravili stroškov ni treba plačati, vendar pa v mnogih državah ni tako. To bi lahko zmanjšalo število sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev, če organ prosilec ne more kriti morebitnih stroškov sodnega postopka.
Nenazadnje pa dejstvo, da traja vse dlje, da se zahteve zaključijo (povprečno 81 dni do junija 2008, do konca leta 2008 pa se je podaljšalo na 148 dni), je mogoče delno pojasniti z večjo zapletenostjo čezmejnih primerov, vendar pa je to pogosto pokazatelj neupoštevanja določenih rokov ali drugih pogojev delovanja.
To tudi vpliva na število zahtev, ki je leta 2010 ostalo enako oziroma se je celo zmanjšalo. Ta trend pa ni to, kar si želimo, zato ga je treba čim prej spremeniti, da bi dosegli končni cilj uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Poročevalec je trdno prepričan, da upad števila zahtev ne odraža zmanjšanja števila kršitev znotraj EU, ampak pomanjkljivosti sistema.
V zvezi z vprašanjem usklajevanja lahko rečemo, da sedanji sektorski pristop za politične pobude na področju varstva potrošnikov ne omogoča usklajenega izvrševanja. Pri usklajevanju izvrševanja vseevropskih dejavnosti bi bilo treba Komisiji nameniti večjo vlogo, saj to vprašanje trenutno ni ustrezno obravnavano.
Poleg tega bi bilo treba za izpolnitev cilja spodbujanja boljšega varstva potrošnikov v Evropi razširiti področje uporabe uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, da bi bil zakonodajni organ EU za varstvo potrošnikov v njej izražen na bolj holističen in horizontalen način. Področje uporabe te uredbe je bilo že nekoliko razširjeno, vendar bi bilo treba pripraviti splošnejšo oceno področja uporabe, da bi vključevala zakonodajo, ki jo upravljajo različni oddelki Komisije (npr. zakonodaja o finančnih storitvah, pravicah potnikov).
IV. Splošno mnenje poročevalca
Glede na to, da aktualni rezultati čezmejnega sodelovanja na področju izvrševanja niso zadovoljivi in da je treba ukrepati, je poročevalec v tem predlogu opredelil tri različne vrste ukrepov v zvezi s tem predlogom:
(a) predlagati znatne spremembe, katerih cilj bo obravnava problemov, ki so bili doslej opaženi pri uporabi uredbe, (b) sprejeti tehnični predlog Komisije, ne da bi predlagali spremembe, (c) predlagati omejeno število sprememb, na primer revizijsko klavzulo, in s tem prositi Komisijo, naj pripravi oceno učinkovitosti in operativnih mehanizmov uredbe ter v primernem času pripravi zakonodajni predlog, katerega cilj bo temeljitejši pregled sedanje uredbe, vključno s širšim področjem uporabe.
Poročevalec priznava, da je treba hitro posodobiti in konsolidirati prilogo k uredbi, da bi zagotovili pravno varnost za podjetja, potrošnike in izvršilne organe,
ter meni, da je na tej stopnji najprimernejša tretja možnost.
Vendar želi poudariti, da je ta predlog ustrezna priložnost za potrditev potrebe po temeljitejšem pregledu pričujoče uredbe. Treba je odpraviti pomanjkljivosti in probleme pri čezmejnem izvrševanju pravnega reda za varstvo potrošnikov in izboljšati celotno delovanje mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov.
Zaveda se, da sedaj ni dovolj informacij o delovanju uredbe, ki pa bi jih dobili s podrobno analizo. Komisija pripravlja drugo poročilo o uporabi uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki naj bi bilo objavljeno proti koncu leta. Komisija prav tako načrtuje zunanje ocenjevanje, ki mu bo sledilo javno posvetovanje zainteresiranih strani. Zato se zdi smiselno počakati na rezultate tega postopka, preden bi predlagali kakšne daljnosežne spremembe uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.
Poročevalec želi z vključitvijo revizijske klavzule poudariti, da se mora Komisija zavezati in pospešiti revizijski postopek ter do konca leta 2014 pripraviti nov zakonodajni predlog.
Poleg tega bi bilo treba pri oceni področja uporabe uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov temeljito določiti pravo EU o varstvu potrošnikov. Na področje uporabe uredbe bi bilo treba gledati bolj holistično in sčasoma upoštevati vso zakonodajo EU, ki vpliva na skupne interese potrošnikov.
Za zaključek bi želel poročevalec še povedati, da bi bilo treba čezmejno uveljavljanje interesov potrošnikov uvrstiti na vrh političnega seznama prednostnih nalog. Izboljšano sodelovanje med nacionalnimi izvršilnimi organi se mora razviti v učinkovitejše sredstvo v rokah evropskih potrošnikov in povečati njihovo zaupanje v notranji trg.
POSTOPEK
Naslov | Sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov | |||
Referenčni dokumenti | KOM(2010)0791 – C7-0012/2011 – 2011/0001(COD) | |||
Datum predložitve EP | 3.1.2011 |
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | IMCO 18.1.2011 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | JURI 18.1.2011 |
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa | JURI 26.1.2011 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Mitro Repo 4.2.2011 |
|
|
|
Člen 51 – skupne seje odborov Datum razglasitve na zasedanju |
| |||
Datum sprejetja | 25.5.2011 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 33 0 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Ilijana Ivanova (Iliana Ivanova), Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Laurence J.A.J. Stassen, Catherine Stihler, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Cornelis de Jong, Constance Le Grip, Morten Løkkegaard, Sylvana Rapti | |||
Datum predložitve | 31.5.2011 | |||