Dokument zasedanja

A7-0331/2011

6.10.2011

***II

PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO

o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine

(10303/1/2011 – C7‑0236/2011 – 2010/0044(COD) )

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli)

PR_COD_2app

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA......................5

OBRAZLOŽITEV.......................................................................................................................6

POSTOPEK................................................................................................................................9

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine

(10303/1/2011 – C7‑0236/2011 – 2010/0044(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10303/1/2011 – C7‑0236/2011),

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki ga je v okviru Protokola št. 2 predložil francoski senat in v katerem trdi, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[1] o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu ( KOM(2010)0076 ),

–   ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 72 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje ( A7-0331/2011 ),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj akt podpiše s predsednikom Sveta v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

1. Predhodni akti in postopek

Komisija je 9. marca 2010 predložila predlog za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine.

Besedilo je obravnavalo špansko, belgijsko in madžarsko predsedstvo Sveta ministrov Evropske unije (Svet).

Odbor regij je mnenje o predlogu Komisije sprejel 9. junija 2010[2].

Evropski parlament je na zasedanju 16. decembra 2010 v prvi obravnavi sprejel zakonodajno resolucijo, ki spreminja predlog Komisije[3].

Odbor za kulturo in izobraževanje je na seji 3. marca 2011 sprejel sklep o obsegu pogajalskega mandata na bližnjih pogajanjih s Svetom, da bi dosegli zgodnji dogovor v drugi obravnavi, ter o članih pogajalske ekipe.

V skladu z določbami člena 294(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Skupne izjave o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja[4] sta se Svet in Parlament dvakrat srečala na neformalnih tristranskih srečanjih (22. marca in 12. aprila), da bi dosegla dogovor v drugi obravnavi. Doseženi dogovor je bil potrjen v odboru stalnih predstavnikov 15. aprila 2011 ter v pismu predsedniku COREPER I, ki ga je 9. maja 2011 poslal predsednik Odbora za kulturo in izobraževanje.

Svet je 19. julija 2011 sprejel svoje stališče v prvi obravnavi in vanj vključil dogovor v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2. Predlog Komisije

Cilj predloga je krepiti čut pripadnosti Evropski uniji pri evropskih državljanih s temeljem na skupnih elementih zgodovine in dediščine, pa tudi ceniti raznolikost ter poglobiti medkulturni dialog.

Medvladna pobuda Predlog razširja medvladno pobudo iz leta 2006. Hkrati je odgovor na sklepe Sveta, sprejete 20. novembra 2008, v katerih je pozval Komisijo, naj pripravi predlog, ki bo to pobudo preoblikoval v formalni ukrep Unije, s čimer bi izboljšali njeno kakovost in učinkovitost ter ji zagotovili dolgoročni uspeh.

Nova merila in postopek spremljanja Predlog uvaja nova skupna, jasna in pregledna merila za znak, ki jih bodo izvajale vse sodelujoče države članice. Sodelovanje bo prostovoljno. Po novih postopkih izbire in spremljanja bodo znak prejela le najprimernejša spomeniška območja, tista, ki meril ne bodo več izpolnjevala, pa ga bodo izgubila.

Dodana vrednost V predlogu je posebna pozornost namenjena dodani vrednosti tega znaka v primerjavi z drugimi pobudami na področju kulturne dediščine. Pri znaku ne gre za lepoto spomeniškega območja oziroma njegovo arhitekturno kakovost, ampak za njegovo simbolno vrednost pri evropskem povezovanju in zgodovini Unije. Ravno tako ne gre za ohranjanje teh območij, ampak za dejavnosti, ki jih lahko ponudijo ter njihovo izobraževalno razsežnost, zlasti za mlade. Nenazadnje bodo spomeniška območja s tem znakom zaradi skupnega sodelovanja bolj prepoznavna.

3.  Prva obravnava v Parlamentu

Zakonodajni resoluciji Parlamenta, ki je bila v prvi obravnavi sprejeta z veliko večino (497 glasov za, 18 proti in 41 vzdržanih glasov), je bilo priloženih 62 predlogov sprememb. Velika večina teh predlogov obravnava manj pomembna vprašanja in so dodatno izboljšali besedilo.

Poročevalka je obravnavala naslednja vprašanja: število spomeniških območij, ki se jim podeli ta znak, kako pogosto poteka izbirni postopek, jasna razlika med novim ukrepom EU in sedanjo medvladno pobudo ter odnos med spomeniškimi območji, ki prejmejo ta znak sedaj in v prihodnje.

Najpomembnejše so bile spremembe na naslednjih področjih:

Pogostost izbora Čeprav je Komisija predlagala, da se znak podeljuje vsako leto, so države članice menile, da bi z izborom spomeniških območij vsaki dve leti zagotovili boljšo kakovost izbirnega postopka ter izbranih območij.

Nadnacionalna spomeniška območja in kvote Za prijave za nadnacionalna spomeniška območja velja isti postopek kot za druga območja. Po mnenju članic morajo vse sodelujoče države v predizboru izbrati največ dve spomeniški območji. Nadnacionalna spomeniška območja morajo območje v eni od sodelujočih držav imenovati za svojega koordinatorja, ki bo enotna kontaktna točka za Komisijo.

Žirija Evropsko žirijo mora sestavljati 13 članov, med katerimi mora enega imenovati Odbor regij. Evropsko žirijo naj sestavljajo strokovnjaki na področju kulture, ki pokrivajo vsa področja, povezana s cilji znaka evropske dediščine, poleg tega pa morajo biti enakovredno zastopane vse države članice.

Več informacij Komisija bi morala Evropski parlament, Svet in Odbor regij obveščati na vseh fazah izbirnega postopka: v fazi predizbora spomeniških območij v državah članicah, ob izboru, ki ga opravi evropska žirija, ob imenovanju izbranih spomeniških območij s strani Komisije in kadar se spomeniškemu območju znak odvzame ali se mu območje odpove.

Odvzem znaka članice so menile, da bi morala biti zaradi preglednosti v postopek odvzema znaka vključena žirija. Spomeniška območja se lahko kadar koli odrečejo znaku evropske dediščine.

Prehodne ureditve Po mnenju članic za ohranjanje ugleda starega znaka in dviganje ugleda novega niso potrebne prehodne odločbe.

4.  Prva obravnava v Svetu

Podlaga za prvo obravnavo v Svetu je bil dogovor, sklenjen po prvi obravnavi v Parlamentu.

Bistveni elementi tega dogovora, ki v celoti, delno ali v duhu vključuje veliko večino predlogov sprememb Parlamenta, so:

i) Izbor spomeniških območij (členi 10(2), 11(2) in 12(2)): Vsaka država članica lahko v predizbirnem postopku vsaki dve leti izbere največ dve spomeniški območji, nacionalno in nadnacionalno spomeniško območje. Kvota za nadnacionalno spomeniško območje se uporabi samo za državo koordinatorko, da ne bi držav članic odvračali od dejanskega sodelovanja pri teh območjih. Žirija neodvisnih strokovnjakov izbere največ eno spomeniško območje v vsaki državi, ki je upravičeno do podelitve znaka.

ii) Geografsko področje uporabe (člen 4, člen 18(1), uvodna izjava 13): Pri ukrepu Unije lahko sodeluje 27 držav članic. Pri prvi oceni tega ukrepa je treba preučiti razširitev geografskega področja uporabe.

iii) Prehodne določbe (člen 19, uvodna izjava 11): Prehodne določbe so jasnejše in enostavnejše.

iv) Nacionalna spomeniška območja (člen 20): Več spomeniških območij v eni državi članici lahko odda eno prijavo s poudarkom na posebni tematiki.

5.        Stališče poročevalke

Poročevalka priporoča, naj se stališče Sveta v prvi obravnavi sprejme brez sprememb in brez odlašanja.

POSTOPEK