Dokument zasedanja

 

A7-0002/2012

21. 12. 2011

*

POROČILO

o predlogu uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja

( COM(2011)0216 – C7‑0145/2011 – 2011/0094(CNS) )

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Raffaele Baldassarre

 

 

 

Oznake postopkov

       *     Postopek posvetovanja

   ***     Postopek odobritve

  ***I     Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

 ***II     Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III     Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA......................5

OBRAZLOŽITEV.....................................................................................................................13

POSTOPEK..............................................................................................................................18

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja

( COM(2011)0216 – C7‑0145/2011 – 2011/0094(CNS) )

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu ( COM(2011)0216 ),

–   ob upoštevanju člena 118(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7–0145/2011),

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ( A7–0002/2012 ),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Ker je Evropski patentni urad pristojen za podelitev evropskih patentov, mora ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom temeljiti na trenutnem postopku pri Evropskem patentnem uradu. Cilj te ureditve mora biti doseganje potrebnega ravnovesja med interesi gospodarskih subjektov in javnim interesom, kar zadeva stroške postopka in razpoložljivost tehničnih informacij.

(6) Ker je Evropski patentni urad pristojen za podelitev evropskih patentov, mora ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom temeljiti na trenutnem postopku pri Evropskem patentnem uradu. Cilj te ureditve mora biti doseganje potrebnega ravnovesja med interesi gospodarskih subjektov, zlasti malih in srednjih podjetij, in javnim interesom, kar zadeva stroške postopka in razpoložljivost tehničnih informacij.

 

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Da se olajša dostop do evropskih patentov z enotnim učinkom, zlasti za mala in srednja podjetja, je treba prijaviteljem, katerih jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, omogočiti, da svoje patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu vložijo v katerem koli drugem uradnem jeziku Unije. Kot dopolnilni ukrep mora Evropski patentni urad v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] za prijavitelje, ki želijo pridobiti evropske patente z enotnim učinkom in imajo prebivališče ali glavni kraj poslovanja v državi članici Unije, katere uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, poleg že obstoječih patentov Evropskega patentnega urada upravljati tudi sistem dodatnih povračil stroškov, povezanih s prevajanjem iz tega jezika v jezik postopka Evropskega patentnega urada.

(9) Da se olajša dostop do evropskih patentov z enotnim učinkom, zlasti za mala in srednja podjetja, je treba prijaviteljem, katerih jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, omogočiti, da svoje patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu vložijo v katerem koli drugem uradnem jeziku Unije. Kot dopolnilni ukrep mora biti za mala in srednja podjetja, fizične osebe in neprofitne organizacije, ki želijo pridobiti evropske patente z enotnim učinkom in imajo prebivališče ali glavni kraj poslovanja v državi članici Unije, katere uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, poleg že obstoječih patentov Evropskega patentnega urada, na voljo tudi sistem dodatnih povračil stroškov, povezanih s prevajanjem iz tega jezika v jezik postopka Evropskega patentnega urada. Sistem dodatnih povračil stroškov bi moral upravljati Evropski patentni urad v skladu s členom 12 Uredbe št. xx/xx [materialne določbe].

 

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Podrobnosti in raven povračil dodatnih stroškov prevajanja se določijo na način, ki načeloma zagotavlja polno povračilo stroškov prevoda; določiti je treba najvišjo ceno strani prevoda, ki bo odražala običajno povprečno tržno ceno prevoda in preprečevala zlorabo.

 

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Zaradi spodbujanja razpoložljivosti patentnih informacij in razširjanja tehnološkega znanja morajo biti čim prej na voljo strojni prevodi patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije. Sistem strojnih prevodov, ki je zelo pomembno orodje pri izboljševanju dostopa do patentnih informacij in obsežnem razširjanju tehnološkega znanja, razvija Evropski patentni urad. Pravočasna razpoložljivost sistema visokokakovostnih strojnih prevodov evropskih patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije bi koristila vsem uporabnikom evropskega patentnega sistema. Strojni prevodi so glavna značilnost politike Evropske unije. Ti strojni prevodi se lahko uporabljajo le v informativne namene in ne smejo imeti pravnega učinka.

(10) Zaradi spodbujanja razpoložljivosti patentnih informacij in razširjanja tehnološkega znanja morajo biti čim prej na voljo strojni prevodi patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije. Sistem strojnih prevodov, ki je zelo pomembno orodje pri izboljševanju dostopa do patentnih informacij in obsežnem razširjanju tehnološkega znanja, razvija Evropski patentni urad. Pravočasna razpoložljivost sistema visokokakovostnih strojnih prevodov evropskih patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije bi koristila vsem uporabnikom evropskega patentnega sistema. Strojni prevodi so glavna značilnost politike Evropske unije. Ti strojni prevodi se lahko uporabljajo le v informativne namene in ne smejo imeti pravnega učinka. Ob objavi patentne prijave in podeljenega patenta bi morali biti brezplačno na voljo na spletu. 25

 

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b) Po koncu prehodnega obdobja Evropski patentni urad še naprej objavlja dodatni prevod evropskega patentnega spisa v angleški jezik, ki ga prostovoljno zagotovi prijavitelj. S tem se omogoči nadaljnja mednarodna objava ter omeji možnosti, da bi kršitelj lahko trdil, da je ravnal v dobri veri.

 

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ki je bilo odobreno s Sklepom Sveta 2011/167/EU v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja.

1. S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ki je bilo odobreno s Sklepom Sveta 2011/167/EU v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja. Ureja ureditev prevodov evropskih patentov tako, da imajo enoten učinek.

 

2. Ta uredba ne posega v ureditev glede jezikov v institucijah Unije, določeno v skladu s členom 342 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbo Sveta 1/1958.

 

3. Ta uredba temelji na jezikovni ureditvi Evropskega patentnega urada in se ne sme obravnavati, kot da vzpostavlja posebno jezikovno ureditev za Unijo ali precedens za omejeno jezikovno ureditev v kakršnem koli prihodnjem pravnem instrumentu Unije.

 

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Ob objavi patentne prijave in podeljenega patenta se da strojne prevode patentnih prijav in spisov v vse jezike Unije iz člena 6(3), ko so pripravljeni, brezplačno na voljo na spletu.

 

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Po koncu prehodnega obdobja iz člena 6 in v skladu s členom 12 Uredbe št. xx/xx [materialne določbe] sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK Evropskemu patentnemu uradu naložijo, da objavi dodatne celotne prevode spisov v angleški jezik, če je prijavitelj prostovoljno zagotovil tak dodaten prevod. Tak prevod ni opravljen avtomatizirano.

 

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta na zahtevo in po izbiri domnevnega kršitelja zagotovi celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče.

1. V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta na zahtevo in po izbiri domnevnega kršitelja zagotovi celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče. Tak prevod ni opravljen avtomatizirano.

 

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta med sodnim postopkom na zahtevo sodišča, pristojnega za spore glede evropskih patentov z enotnim učinkom na ozemljih sodelujočih držav članic, zagotovi celoten prevod patenta v jezik postopka navedenega sodišča.

2. V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta med sodnim postopkom na zahtevo sodišča, pristojnega za spore glede evropskih patentov z enotnim učinkom na ozemljih sodelujočih držav članic, zagotovi celoten prevod patenta v jezik postopka navedenega sodišča. Tak prevod ni opravljen avtomatizirano.

 

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. V primeru spora glede odškodninskega zahtevka sodišče, ki obravnava spor, upošteva, da je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod iz odstavka 1, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent.

4. V primeru spora o odškodninskem zahtevku sodišče, ki obravnava spor, upošteva, zlasti v primeru malih in srednjih podjetij, fizičnih oseb, neprofitnih organizacij, univerz in javnih raziskovalnih organizacij, ali je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod iz odstavka 1, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent.

 

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Glede na to, da se evropske patentne prijave lahko vložijo v katerem koli jeziku iz člena 14(2) EPK, v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK dodelijo Evropskemu patentnemu uradu nalogo upravljanja sistema za nadomestila za povrnitev vseh stroškov prevajanja do določene zgornje meje iz pristojbin iz člena 13 navedene uredbe, in sicer za prijavitelje, ki pri Evropskem patentnem uradu vložijo patentne prijave v enem od uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik Evropskega patentnega urada.

1. Glede na to, da se evropske patentne prijave lahko vložijo v katerem koli jeziku iz člena 14(2) EPK, v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK dodelijo Evropskemu patentnemu uradu nalogo upravljanja sistema za nadomestila za povrnitev vseh stroškov prevajanja do določene zgornje meje iz pristojbin iz člena 13 navedene uredbe, in sicer za prijavitelje, ki pri Evropskem patentnem uradu vložijo patentne prijave v enem od uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik Evropskega patentnega urada.

 

2. Sistem nadomestil iz odstavka 1 se financira iz pristojbin iz člena 13 Uredbe št. xx/xx [materialne določbe] in je na voljo samo malim in srednjim podjetjem, fizičnim osebam, neprofitnim organizacijam, univerzam in javnim raziskovalnim organizacijam s stalnim bivališčem ali glavnim krajem poslovanja v državi članici Unije.

 

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Sistem nadomestil iz odstavka 1 zagotavlja polno povračilo stroškov prevoda do zgornje meje, ki je določena tako, da odraža povprečno tržno ceno prevoda in preprečuje zlorabe. 36

 

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Taki prevodi niso opravljeni avtomatizirano.

 

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Uporablja se od [določen bo poseben datum, ki se bo ujemal z datumom začetka uporabe Uredbe xx/xx o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva].

2. Uporablja se od 1. januarja 2014 ali od datuma začetka veljavnosti sporazuma o enotnem patentnem sodišču, karkoli nastopi pozneje.

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

1. Uvod

 

Dobro delujoč patentni sistem se je zmožen odzivati na dejanske potrebe svojih uporabnikov ter igra zelo pomembno vlogo za gospodarsko rast in konkurenčnost Evropske unije. Uporaba pravic intelektualne lastnine namreč znatno prispeva k gospodarskemu razvoju celotnega zadevnega območja[1], poleg tega pa je eden od osnovnih razlogov za razvoj inovacij[2].

 

Države članice si že skoraj pol stoletja prizadevajo doseči enotno patentno zaščito znotraj Evropske unije. Po tem, ko ni bilo mogoče doseči dogovora o enotnem patentu skupnosti, je bila leta 1973 sklenjena tako imenovana münchenska konvencija[3], h kateri so nato pristopile vse države, ki so danes članice Unije.

 

Vseeno pa centraliziran postopek, ki je predviden v tej konvenciji, ni omogočil preseganja poglavitnih preprek za razvoj evropskega patentnega sistema.

Zlasti kar zadeva visoko raven pravne negotovosti[4] in visoke stroške, ki so posledica izdatkov za potrjevanje in vzdrževanje patentov[5].

Sovpadanje omenjenih omejitev je podlaga patentnega sistema, ki je izjemno razdrobljen in premalo konkurenčen v mednarodnem merilu. Naj omenimo samo, da je evropski patent, potrjen v 13 državah članicah, 13-krat dražji v primerjavi z Združenimi državami Amerike in 11-krat dražji v primerjavi z Japonsko[6].

 

2. Stališče poročevalca o ureditvi prevajanja

 

2.1 Predhodne ugotovitve in prednostne naloge

 

Četudi sedanji predlog temelji na delovnih jezikih Evropskega patentnega urada in je plod težavnega političnega kompromisa, se poročevalcu zdi potrebno ohranjati in spodbujati čim širšo uporabo angleščine, saj je to prevladujoč jezik v mednarodnih gospodarskih odnosih.

 

V zvezi s tem velja opozoriti, da je že sedaj v angleškem jeziku[7] 77 %[8] vseh patentnih prijav, vloženih pri Evropskem patentnem uradu. Iz tega podatka je enostavno sklepati, da angleščina že sedaj predstavlja jezikovno izbiro podjetniškega in akademskega sektorja, povezanega z dejavnostmi tehnoloških raziskav in inovacij. Temu velja dodati, da je angleščina dejansko tehnični jezik par excellence, kar potrjuje dejstvo, da 95 % znanstvenih revij s področja raziskav in razvoja objavlja v angleščini[9].

           

Poročevalec nadalje meni, da evropska mala in srednja podjetja še naprej trpijo zaradi manjše produktivnosti in počasnejšega razvoja v primerjavi s podobnimi podjetji v ZDA in v drugih rastočih gospodarstvih, zlasti na področju inovacij. Tovrstne težave je sicer zaznala že Komisija v svojem sporočilu iz leta 2007, ki je bilo namenjeno ponovnemu odprtju razprave o evropskem patentnem sistemu. Komisija je kot glavne razloge za pomanjkljivo sodelovanje malih in srednjih podjetij na trgu patentov opredelila: pomanjkanje razpoložljivega svetovanja, zlasti v fazi raziskav, in stroški, ki so pogosto nevzdržni[10].

 

Tudi sama mala in srednja podjetja so v fazi posvetovanja o prihodnosti patentnega sistema v Evropi[11] opozorila na potrebo po specifični podpori, zlasti kar zadeva stroške prevajanja, patentne raziskave in pravno varstvo.

 

Enaka potreba je bila izražena tudi v fazi posvetovanj o Aktu za mala podjetja, kjer so mala in srednja podjetja opredelila visoke stroške in pravno kompleksnost patentnega sistema kot najpomembnejše ovire pri dostopanju do evropskega trga patentov ter izrazila potrebo po patentnem sistemu, ki bo enostavnejši, dostopen in stroškovno manj obremenjujoč[12].

Tudi akademske raziskave na tem področju[13] so večkrat potrdile potrebo po specifičnih ukrepih, s katerimi bi se podpiral dostop malih in srednjih podjetij do evropskega trga patentov. Akademske raziskave so obenem dokazale visok negativni vpliv stroškov prevajanja, potrjevanja in vzdrževanja patentov na odločitve malih in srednjih podjetij o tem, ali naj svojo dejavnost razširijo v mednarodno okolje[14], zaradi česar je bil oviran tudi razvoj inovacij znotraj EU.

 

Poročevalec soglaša z omenjenimi spodbudami in s potrebo po specifičnih ukrepih, s katerimi bi se podpiral dostop MSP do evropskega trga patentov in do inovacij. V zvezi s tem je poročevalec prepričan, da so zakonodajni ukrepi na področju patentne zaščite na ravni Unije dobra priložnost za odziv na zahteve, ki so jih izrazila mala in srednja podjetja, zlasti na področju stroškov in pravne pomoči.

 

2.2 Predlogi sprememb

 

Ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom

 

Poročevalec namerava ohraniti odločitev, po kateri se jezikovna ureditev opira na delovne jezike Evropskega patentnega urada, kar je rezultat ocene učinka Komisije[15] in je v skladu s sklepom Sveta 2011/167/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.

 

Vseeno je poročevalec kritičen do izbire instrumenta, kot je okrepljeno sodelovanje, za področje, ki je neločljivo povezano z notranjim trgom. Ob upoštevanju omenjenega in v upanju, da se bodo čim prej vključile vse države članice EU, poročevalec namerava opozoriti, da izbrana jezikovna ureditev ne sme predstavljati precedensa omejene jezikovne ureditve za katerikoli pravni instrument Unije v prihodnosti (glej predlog spremembe 8).

 

Glede na že omenjene podatke poročevalec meni, da bi moral biti patentni sistem usmerjen v uporabo angleščine. V zvezi s tem se zaveda težav, ki bi jih za Evropski patentni urad in del njegovih uporabnikov predstavljal neposreden in celovit prehod v enojezikovni patentni sistem.

 

Poročevalec vseeno meni, da je treba uporabnikom ponuditi možnost usmerjanja sistema v k uporabi angleščine, da bi se lahko odločali, kako najbolje propagirati in zaščititi svoje izume. V ta namen poročevalec predlaga, da se ob izteku prehodnega obdobja, določenega v členu 6 uredbe, Evropskemu patentnemu uradu zaupa naloga čimprejšnje objave prevoda evropskega patentnega spisa v angleščino, ki ga sicer prostovoljno na svoje stroške predloži prijavitelj (glej predloga sprememb 7 in 10).

 

Poročevalec meni, da bo na ta način prijavitelj lahko kar najbolje promoviral svoj izum in se istočasno zaščitil pred morebitno zlorabo klavzule o dobri veri (glej člen 4(4)) s strani domnevnega kršitelja[16].

 

2.2.2 Posebni ukrepi v korist malih in srednjih podjetij

 

Poročevalec soglaša s tem, kar so izrazili uporabniki sistema, in sicer, da je treba prednostno zmanjšati stroške, ki jih imajo mala in srednja podjetja, ter istočasno povečati pravno varstvo, ki se zagotavlja tem podjetjem (glej predlog spremembe 1).

 

Kar zadeva ta zadnji vidik, poročevalec pozdravlja določbo iz člena 4 predloga, ki je namenjena zaščiti dobre vere kršitelja. Vseeno pa meni, da bi morala biti ta določba namenjena zlasti malim in srednjim podjetjem (glej predlog spremembe 13). Glede na omejena finančna in organizacijska sredstva, s katerimi razpolagajo mala in srednja podjetja, zlasti v fazi raziskav in ocenjevanja patentne zamisli, bi bilo namreč primerno razlikovati med majhnimi in velikimi družbami v trenutku, ko se ocenjuje dobra ali slaba vera domnevnih kršiteljev.

 

Kar zadeva zmanjšanje stroškov v korist malih in srednjih podjetij pa je poročevalec mnenja, da bi moral biti sistem za nadomestila, predviden v členu 5 predloga, namenjen izključno vračanju dodatnih stroškov, ki so jih imela mala in srednja podjetja s prebivališčem ali glavnim sedežem svoje dejavnosti v eni od držav članic Evropske unije (glej predloga sprememb 2 in 14). Za zagotavljanje, da bo vračanje stroškov namenjeno tudi posamičnim prijaviteljem, raziskovalnim središčem in univerzam, se zdi poročevalcu koristno, da se med upravičence sistema nadomestil, vključijo tudi pravne osebe in neprofitne organizacije (glej predloga sprememb 2 in 14).

 

Poročevalec poleg tega meni, da je treba čim bolje opredeliti najvišje vrednosti nadomestil iz člena 5(1), da bi ta lahko zajemala tudi celotne stroške prevajanja (glej predlog spremembe 3). Obenem meni tudi, da je neobhodno utemeljiti režim nadomestil na tržnih cenah tehničnega prevajanja, da se preprečijo zlorabe s strani prijaviteljev (glej predlog spremembe 14).

 

2.2.3 Strojni prevodi in prehodna ureditev

 

Poročevalec si želi, da bi Evropski patentni urad hitro razvil strojno prevajanje. Ti prevodi imajo namreč izjemno pomembno vlogo, saj bodo že od začetnih faz postopka omogočali širjenje informacij o patentih ter tako zagotavljali bistveno pomoč v fazi raziskav, zlasti v korist posameznih raziskovalcev ter malih in srednjih podjetij.

 

V zvezi s tem se poročevalcu zdi temeljnega pomena zagotavljanje brezplačnosti in takojšnje razpoložljivosti strojnih prevodov, s čimer se prepreči, da bi stroške razvoja in izvajanja sistema nosili prijavitelji in uporabniki (glej predloga sprememb 4 in 9).

 

Obenem tudi meni, da bi sodelovanje predstavnikov posameznih nacionalnih patentnih uradov lahko poenostavilo ocenjevanje kakovosti strojnih prevodov (glej predloga sprememb 6 in 16).

 

V zvezi s tem poročevalec ni seznanjen z nobenim razlogom, ki bi lahko bil podlaga za to, da se preverjanje kakovosti prevodov lahko začne šele šest let po začetku veljavnosti pričujoče uredbe. Zato daje prednost spremembi te določbe, ki bo omogočila začetek ocenjevanja že tri leta po začetku veljavnosti uredbe (glej predlog spremembe 16).

 

Z istim ciljem – torej, zagotoviti visoko kakovost prevodov – poročevalec predlaga tudi spremembe določb o izteku prehodnega obdobja, da bi bila kakovost strojnih prevodov odvisna izključno od ocen strokovnjakov. Zato predlaga spremembo določbe, da bi Komisija lahko predlagala podaljšanje prehodnega obdobja na podlagi ocene neodvisnega strokovnega odbora (glej predloga sprememb 17 in 18).

 

2.2.4 Začetek veljavnosti

 

Poročevalec meni, da bi morala vzpostavitev enotnega patentnega varstva potekati vzporedno z vzpostavljanjem enotnega sistema sodne pristojnosti.

 

Zato poročevalec predlaga spremembo besedila, da bi pričujoča uredba začela veljati šele v trenutku, ko bo vsaj 9 držav članic ratificiralo sporazum o sistemu sodne pristojnosti in bodo med temi tri države z največjim številom prijav patentov (glej predlog spremembe 19). S takšnim predlogom spremembe se med drugim lahko izogne položaju, ko bi morebitne ovire v procesu ratifikacije, bodisi ustavne bodisi politične narave, v posameznih državah članicah, v trenutku ratifikacije sporazuma o sodni pristojnosti, utegnile preprečiti začetek veljavnosti uredb.

POSTOPEK

Naslov

Okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva glede na veljavno ureditev prevajanja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0216 – C7-0145/2011 – 2011/0094(CNS)

Datum posvetovanja z EP

30.5.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

7.6.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Raffaele Baldassarre

11.4.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

21.6.2011

11.10.2011

21.11.2011

 

Datum sprejetja

20.12.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Jean-Marie Cavada, Luis de Grandes Pascual, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy

Datum predložitve

9.1.2012

 

 

[1] Glej Arora, A. in Gambardella, D. (2010): Ideas for rent: an overview of markets for technology, Industrial and Corporate Change, 19(3): 775–803.
[2]2 Glej Gambardella et al. (2006): Study on evaluating the knowledge economy - What are patents actually worth? The value of patents for today's economy and society, dostopno na spletnem mestu: http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/docs/patent/studies/patentstudy-report_en.pdf. Študija opozarja na močno korelacijo med uporabo pravic intelektualne lastnine in razvojem inovacij ter empirično dokazuje, da je razvoj inovacij močno odvisen od ravni zaščite izumov.
[3] K münchenski konvenciji, ki je bila podpisana 5. oktobra 1973, je doslej pristopilo 38 držav. Konvencija je omogočila ustanovitev Evropske patentne organizacije 7. oktobra 1977, ki jo sestavljata dva organa: Evropski patentni urad in Upravni odbor. Konvencija omogoča dodelitev evropskega patenta preko enega samega postopka dodelitve. Po dodelitvi evropskega patenta mora imetnik patenta zahtevati, da tega priznajo države pogodbenice konvencije na podlagi posameznih nacionalnih predpisov in postopkov priznanja.
[4] Skupni stroški sodnih postopkov, sproženih vzporedno v štirih državah članicah, v katerih trenutno poteka največji del sodnih postopkov na področju patentov (Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Nizozemska), znašajo med 310.000 EUR in 1.950.000 EUR na prvi stopnji ter med 320.000 EUR in 1.390.000 EUR na drugi stopnji. Glej Harhoff (2009), Economic Cost-Benefit Analysis of a Unified and Integrated European Patent Litigation System, končno poročilo.
[5] Skupni stroški potrjevanja evropskega patenta v povprečju dosegajo 12.500 EUR, če se patent potrdi v 13 državah članicah, in več kot 32.000 EUR, če se potrdi v celotni EU. Glej van Pottelsberghe, Bruno in François Didier (2006): The Cost Factor in Patent Systems, Université Libre de Bruxelles, delovni dokument WP-CEB 06-002.
[6] Glej SEC(2010)796: Ocena učinka Komisije glede ureditve prevajanja za patent Evropske unije, str. 9–11.
[7] Po podatkih iz ocene učinka Komisije naj bi delež prijav patentov, ki se vložijo v angleščini, znašal 45 % vseh prijav (glej SEC(2010)796, str. 21). V zvezi s tem je treba opozoriti, da se podatki, ki jih je uporabila Komisija, nanašajo izključno na prijave, ki so jih vložili evropski prijavitelji. Podatek o globalnih razmerjih izčrpneje opisuje razmere, sploh glede na to, da bo postopek zahtevka za enotno patentno varstvo lahko izpeljal tudi prijavitelj iz tretje države.
[8] Glej van Pottelsberghe, Bruno (2010): Europe should stop taxing innovation. Bruegel Policy Brief, 2010/02, str. 6.
[9] Glej van Pottelsberghe, Bruno (2010), op. cit., str. 7.
[10] COM(2007) 165, str. 13.
[11] Glej poročilo Komisije o predhodnih rezultatih posvetovanja. Dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/patent/consultation_en.htm.
[12] Glej naslednje prispevke v postopku posvetovanja: DI (Bundesverband der Deutschen Industrie – državna zveza nemške industrije), DIHK (Deutscher Industrie- und Handelskammertag – nemška gospodarska zbornica), CBI (Confederation of British Industries – konfederacija britanske industrije) in UEAPME (European Association of Craft, Small and Medium-Sized Enterprises – evropsko združenje obrtnih, malih in srednjih podjetij), dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/.
[13] Glej van Pottelsberghe, B. in Danguy, J.(2010): Patent fees for a sustainable EU (community) patent system; Van Pottelsberghe, B. in Francois, D. (2009): The cost factor in patent systems, Journal of Industry, Competition and Trade, 2009:9(4), 329–355.
[14] Glej Harhoff, D., Hoisl, K., van Pottelsberghe, B. (2009):Languages, fees and the international scope of patenting, dokument za razpravo Ecore, št. 50.
[15] Glej op. cit., str. 23–25.
[16] Predlog uredbe določa, da mora pristojno sodišče oceniti vse okoliščine v posamezni zadevi in med drugim v času prehodnega obdobja tudi predložen prevod skupaj z zahtevkom za enotni učinek (glej uvodno izjavo 8).