Dokument zasedanja
6.3.2012
POROČILO
o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program – boljše okolje za boljše življenje
( 2011/2194(INI) )
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Jo Leinen
PR_INI
VSEBINA
Stran
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA.....................................................3
OBRAZLOŽITEV.....................................................................................................................15
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.............................17
MNENJE Odbora za regionalni razvoj..................................................................21
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU...................................................................24
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program – boljše okolje za boljše življenje
( 2011/2194(INI) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Šesti okoljski akcijski program Skupnosti – končna ocena“ ( COM(2011)0531 ),
– ob upoštevanju členov 191 in 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z ohranjanjem, varstvom in izboljšanjem kakovosti zdravja ljudi in okolja,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 10. oktobra 2011 o oceni šestega okoljskega akcijskega programa in nadaljnjih ukrepih: sedmemu okoljskemu programu EU naproti,
– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010“ (SOER2010),
– ob upoštevanju tehničnega poročila št. 15/2011 Evropske agencije za okolje z naslovom „Razkrivanje stroškov onesnaževanja zraka iz industrijskih obratov v Evropi“,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast” ( KOM(2010)2020 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ ( KOM(2011)0244 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ ( KOM(2011)0112 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ ( KOM(2011)0571 ),
– ob upoštevanju bele knjige Komisije „Načrt za enotni prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ ( KOM(2011)0144 ),
– ob upoštevanju predlogu Komisije za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ( KOM(2011)0398 ),
– ob upoštevanju predlogov Komisije o reformi skupne kmetijske politike (SKP), skupne ribiške politike in kohezijske politike,
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za regionalni razvoj ( A7-0048/2012 ),
A. ker se bo sedanji šesti okoljski akcijski program 22. julija 2012 iztekel;
B. ker je šesti okoljski akcijski program eno desetletje zagotavljal splošen okvir za okoljsko politiko, pri čemer je bila v času njegovega izvajanja okoljska zakonodaja utrjena in znatno dopolnjena, in ker je sprejetje tega programa s soodločanjem povečalo njegovo legitimnost in prispevalo k večjemu poistovetenju; ker države članice in Komisija vseeno niso vedno delovale v skladu s tem programom in ker je imel nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti;
C. ker je bil napredek v smeri doseganja ciljev iz šestega okoljskega akcijskega programa različen, pri čemer so bili nekateri cilji doseženi (podnebne spremembe, odpadki), spet drugi ne (zrak, mestno okolje, naravni viri), doseganje nekaterih drugih pa je odvisno od prizadevanj za izvajanje v prihodnje (kemikalije, pesticidi, voda), ter ker so številni izzivi ostali in bodo potrebna dodatna prizadevanja;
D. ker šesti okoljski akcijski program ogroža pomanjkljivo izvajanje pravnega reda Unije na področju okolja na področjih nadzorovanja onesnaženosti zraka, ravnanja z vodo in odpadno vodo, odpadkov in ohranjanja narave;
E ker zaradi pomanjkanja političnih in finančnih zavez ni bil dosežen cilj, da se do leta 2010 ustavi zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
F. ker poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010 (SOER 2010) poudarja, da še vedno obstajajo veliki okoljski izzivi, ki bodo imeli pomembne posledice, če se ne bomo soočili z njimi;
G. ker je treba pregledati nekatere vidike okoljske zakonodaje, zlasti z zagotavljanjem bolj neodvisne presoje vplivov na okolje v direktivi o presoji vplivov na okolje;
H. ker je degradacija okolja – onesnaženost zraka, hrup, kemikalije, slaba kakovost vode in degradacija ekosistemov – pomemben dejavnik v zvezi z vse pogostejšim pojavom kroničnih bolezni; ker je zato ambiciozen program EU za varovanje okolja ključni element učinkovitega preprečevanja bolezni in šibkega zdravja;
I. ker se ohranjajo večje razlike med državami članicami, kar zadeva kakovost okolja in javno zdravje;
1. poudarja, da je treba čim prej sprejeti sedmi okoljski akcijski program, da bi lahko obravnavali prihodnje okoljske izzive; zato poziva Komisijo, naj nemudoma predloži predlog za sedmi okoljski akcijski program;
2. meni, da je treba v novem – sedmem – okoljskem akcijskem programu nedvoumno opredeliti okoljske izzive, s katerimi se sooča EU, vključno z vse hitrejšimi podnebnimi spremembami, degradacijo naših ekosistemov in vse bolj prekomernim izkoriščanjem naravnih virov;
3. ob upoštevanju sedanjih izzivov z vidika trajnosti, s katerimi se sooča EU, poudarja, da okoljski akcijski programi kot splošni instrumenti prispevajo k zagotavljanju potrebnega usklajevanja različnih politik Skupnosti; meni, da bo v naslednjem desetletju še bolj bistvenega pomena obravnavati okoljska vprašanja z bolj skladnim in celovitim pristopom, ki upošteva povezave med njimi in ki zapolnjuje preostale vrzeli, saj lahko sicer nastane nepopravljiva škoda;
4. meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu v pozitivnem duhu zajeti koristi stroge okoljske politike, da bi se povečali javna podpora in politična volja za ukrepanje;
5. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program določiti konkretne cilje za leto 2020 in opredeliti jasno ambiciozno vizijo za okolje leta 2050, katere namen je zagotoviti visoko kakovost življenja in blaginjo vseh v varnem okolju;
6. meni, da bi bilo treba časovni okvir za sedmi okoljski akcijski program uskladiti z večletnim finančnim okvirom po letu 2013 in strategijo Evropa 2020; kljub temu poudarja, da bodo verjetno še pred sprejetjem sedmega okoljskega akcijskega programa sprejete ključne odločitve na drugih področjih politik, ki močno vplivajo na okolje;
7. opozarja, da mora sedmi okoljski akcijski program vsebovati ustrezen okvir za zagotavljanje zadostnega financiranja, vključno s financiranjem inovacij, raziskav in razvoja ter da mora biti financiranje okoljskih ciljev v sinergiji z LIFE in vključevanje varovanja okolja v celoti pomemben del prihodnjega večletnega finančnega okvira, reforme Skupne kmetijske politike, Skupne ribiške politike, Kohezijske politike in programa Horizon 2020; meni, da mora EU zlasti omogočiti razvoj novih virov financiranja okoljskega akcijskega programa, na primer z uporabo tržnih instrumentov in plačevanjem storitev ekosistema;
8. meni, da bi moral sedmi okoljski akcijski program zagotavljati splošen okvir, ki omogoča soočanje z obstoječimi in novimi okoljskimi izzivi ob upoštevanju obstoječih in načrtovanih ukrepov;
9. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program v prihodnjem desetletju zagotoviti jasne in predvidljive informacije o okoljskih odločitvah EU, ki jih potrebujejo nacionalne in lokalne uprave, državljani, podjetniki in vlagatelji; meni, da mora ta splošni program vključevati močno politično sporočilo Evropske unije preostalemu svetu in prispevati k razvoju mednarodnega okoljskega upravljanja;
10. poziva Komisijo, naj prihodnji predlog sedmega okoljskega akcijskega programa utemelji na naslednjih treh prednostnih nalogah:
– izvajanje in krepitev;
– vključevanje;
– mednarodna razsežnost;
11. meni, da je veliko ciljev v šestem okoljskem akcijskem programu dobro formuliranih, se pa tudi zaveda, da veliko ciljev še zdaleč ni doseženih; zato upa, da bo več teh ciljev prenesenih v sedmi okoljski akcijski program;
12. poudarja, da mora biti previdnostno načelo vodilo pri okoljski politiki EU;
Izvajanje in krepitev
13. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da izvajanje okoljskega pravnega reda še vedno ni zadostno; meni, da so celovito izvajanje in izvrševanje na vseh ravneh ter nadaljnja krepitev ključnih okoljskih prednostnih nalog in prednostnih nalog sorodnih politik – podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, viri, okolje in zdravje, pa tudi socialna politika in politika zaposlovanja, trajnostni promet, trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja – bistveni; zato poudarja potrebo po jasni in dosledni okoljski zakonodaji, ki temelji na javnih ocenah politike in povratnih informacijah;
14. poudarja, da je celovito spoštovanje okoljske zakonodaje EU resnična obveznost iz Pogodb in merilo za porabo finančnih sredstev EU v državah članicah;
15. poudarja, da je treba nujno obveščati državljane o naših okoljskih politikah, da bodo vključeni v uspeh takih politik; zato zahteva, da se v prihodnjem akcijskem programu temu posveti več pozornosti, ob upoštevanju, da institucije brez podpore družbe ne morejo enostransko ustvariti boljšega okolja za boljše življenje;
Podnebne spremembe
16. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotavljati celovito izvajanje podnebnega in energetskega svežnja ter omogočati njegovo krepitev;
17. meni, da bi moral sedmi okoljski akcijski program odražati potrebo po obvezujočih ciljih za energetsko učinkovitost in/ali prihranke energije, saj bo to prispevalo k boju proti podnebnim spremembam in varstvu okolja; poudarja pomembnost prilagodljivega okvira Skupnosti, da se zagotovi, da predlagani ukrepi v zvezi z energetsko učinkovitostjo upoštevajo posebnosti posamezne države članice;
18. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program vključevati tudi razpravo o obdobju po letu 2020 in vmesne cilje za zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije do leta 2030;
19. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program obravnavati tudi emisije pomorskega prometa in emisije, ki ne sodijo med emisije CO2;
20. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program na podlagi prihodnje strategije prilagajanja EU ustrezno obravnavati prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer mora upoštevati različne potrebe regij; poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozno reformo zakonodaje EU o zdravstvenem varstvu rastlin, da bi omogočili učinkovit boj proti razširjanju invazivnih vrst in škodljivih organizmov, ki je delno posledica podnebnih sprememb;
21. priznava dodatne koristi vse večje proizvodnje energije iz obnovljivih virov za zmanjšanje onesnaženosti in vplivov na zdravje, pod pogojem, da dejansko zmanjšuje proizvodnjo energije iz neobnovljivih virov;
22. priporoča, da se poveča podpora za nizkoogljične regionalne strategije in strategije, ki so odporne na podnebne spremembe, ter male podnebne projekte malih in srednjih podjetij, nevladnih organizacij in lokalnih oblasti v okviru podprograma za podnebne ukrepe, ki je del novega programa LIFE, ki ga je predlagala Komisija;
Učinkovita in trajnostna raba virov
23. opozarja, da je nujno treba zmanjšati rabo virov v absolutnih vrednostih; poziva Komisijo k široki razlagi pojma učinkovita raba virov, da bodo zajeti vsi viri; poudarja, da ti vključujejo na primer naravne energetske in neenergetske vire, kot so voda, ekosistemi in biotska raznovrstnost; poleg tega poziva Komisijo, naj v področje učinkovite rabe virov vključi trajnostno upravljanje materialov ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo;
24. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program prispevati k doseganju dolgoročnega cilja, ki je zmanjšati ekološko sled za 50 % v prihodnjih 20 letih; poudarja, da prevelika ekološka sled EU ogroža regionalno in globalno perspektivo naravnih ekosistemov, ki lahko v zadostni meri služijo človeštvu;
25. meni, da je treba cilje časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri, v celoti vključiti v sedmi okoljski akcijski program;
26. poziva Komisijo, naj uporablja in izboljša obstoječe kazalnike učinkovitosti rabe virov, če so na voljo, in v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi nemudoma določi cilje ter naj, kjer je to potrebno, čim prej razvije nove kazalnike in cilje, kot to zahteva omenjeni časovni okvir; glede na omejitve vodilnega kazalnika produktivnosti virov poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje kazalnik porabe surovin na podlagi življenjskega cikla, ki bo vključeval tudi skrite tokove, na primer morebitni prenos okoljskih pritiskov izven EU ter gibanja pomanjkanj in odvisnosti;
27. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program prispevati k razvoju zakonodajnega okvira za redno vključevanje koncepta kaskadne uporabe virov v ustrezne politike, zlasti politike za trajnostno proizvodnjo, da bi zagotovili čim boljše izkoriščanje omejenih surovin;
28. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program vključevati cilje v zvezi s tem, kako konkretno obravnavati urbano okolje, saj v njem živi večina evropskih državljanov, se proizvedeta dve tretjini emisij CO2 in se ustvari bistven vpliv na okolje, ter zagotavljati smernice za spodbujanje celostnega okoljskega načrtovanja v mestih, trajnostne mobilnosti, kakovosti življenja in človekovega zdravja v mestih, ob upoštevanju načela subsidiarnosti;
29. za izvajanje strategij za zmanjšanje onesnaževanja v mestnem okolju poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost oblikovanja evropskega okvira za podporo postopnemu izvajanju načrtov za mobilnost v evropskih mestih, pri čemer bi opredelili postopke in mehanizme finančne podpore na evropski ravni za pripravo revizij mobilnosti in načrtov za mobilnost v mestih ter uvedli evropski pregled stanja mobilnosti v mestih;
30. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program omogočati celovito uresničevanje ciljev glede trajnostne in okoljske porabe ter proizvodnje, ki so določeni v časovnem okviru, na primer na področju zelenih in trajnostnih javnih naročil, v skladu z načeloma preglednosti in poštene konkurence; poziva k razvoju politike do proizvodov, ki se nanaša na celoten življenjski krog proizvoda ter vključuje živalim prijazne metode proizvodnje; spodbuja Komisijo, naj po tem, ko bo usklajena evropska metoda za izračun okoljske sledi proizvodov, dokončno razvita, zagotovi vključitev dodatnih informacij za potrošnike o okoljskem vplivu proizvodov, za katere se ne uporabljajo obstoječi ukrepi (ekološka oznaka, energijska nalepka, nalepka ekološkega kmetovanja itd.); poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi ter pregleda njeno izvajanje;
31. meni, da je treba v okviru sedmega okoljskega akcijskega programa spodbujati oblikovanje sistemov spodbud za pospeševanje povpraševanja po recikliranih materialih, zlasti v končnih proizvodih;
32. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program omogočati celovito izvajanje zakonodaje o odpadkih, vključno z upoštevanjem hierarhije pri ravnanju z odpadki, ter hkrati zagotoviti skladnost z drugimi politikami EU; meni, da bi moral določiti bolj ambiciozne cilje za preprečevanje, ponovno uporabo in predelavo, vključno z neto zmanjšanjem nastanka odpadkov, odpravo sežiganja odpadkov, ki so primerni za recikliranje ali kompostiranje ob upoštevanju hierarhije v okvirni direktivi o odpadkih, ter strogo prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov na odlagališčih ter sektorske cilje za učinkovitost virov in meril uspešnosti procesov; opozarja, da so tudi odpadki vir in jih je pogosto mogoče ponovno uporabiti, pri čemer je mogoče zagotoviti učinkovito rabo virov; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za učinkovitejše zbiranje odpadkov prehranskih proizvodov z razširitvijo področja uporabe načela širše odgovornosti proizvajalca in na podlagi smernic za upravljanje sistemov vračanja, zbiranja in recikliranja; poudarja, da je treba vlagati v recikliranje surovin in redkih zemelj, saj imajo rudarstvo, rafiniranje in recikliranje redkih zemelj lahko resne posledice za okolje, če se ne upravljajo ustrezno;
33. meni, da je treba dodatno opredeliti cilje v zvezi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov, ki so že bili zastavljeni v več direktivah, in jih zastaviti tako, da bi dosegli čim večje in čim bolj kakovostno ponovno pridobivanje materialov v vseh fazah recikliranja, torej v fazi zbiranja, razgradnje, predobdelave in recikliranja/rafiniranja,
34. meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu upoštevati določbe iz prihodnjega načrta za vodno politiko EU, in poudarja pomen bolj usklajenega pristopa k določanju cene vode; poziva Komisijo, naj zato olajša iskanje rešitev za omejenost vodnih virov, vračanje vode, in razvoj alternativnih tehnik namakanja ter spodbuja izboljšave v procesu kaskadne uporabe vode v vodnem ciklu, zlasti z recikliranjem vode za kmetijsko in industrijsko rabo, ko je to ustrezno, in z vračanjem hranil in energetske vsebnosti uporabljene vode;
35. poziva države članice, naj zagotovijo celovito in učinkovito izvajanje zakonodaje v zvezi z vodo ter meni, da je treba razviti ukrepe za obnovo naravnih bregov rek in ponovno zasaditev gozda na bližnjih območjih, da bi ravnali v skladu z okvirno direktivo o vodah in direktivo o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti;
36. poziva Komisijo, naj vključi vse pomembne zainteresirane strani v oblikovanje ciljev, ki bi morali zagotoviti trajnost uporabe zemljišč v sedmem okoljskem akcijskem programu; poziva Komisijo, naj določi ključna vprašanja glede rabe zemljišč, kot sta izguba polnaravnih habitatov in uporaba visoko kakovostnih zemljišč za energetske rastline; s tem v zvezi poudarja potrebo po merilih trajnosti za biomaso in biogoriva, ki tudi rešuje vprašanje posredne spremembe rabe zemljišč;
37. meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu obravnavati vplive evropskih politik zunaj EU, in zato poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje zmanjševanja sledi EU na zemljiščih v tretjih državah, zlasti z obravnavanjem posredne spremembe rabe zemljišč zaradi biogoriv in biomase za energijo, ter naj vključi cilj, da nobeno zemljišče z visoko okoljsko vrednostjo ne bo po novem uporabljeno za proizvodnjo poljščin za EU;
Biotska raznovrstnost in gozdarstvo
38. poudarja pomen takojšnjega ukrepanja, ki bo usmerilo EU na pravo pot k celovitemu doseganju svojih lastnih ciljev glede biotske raznovrstnosti do leta 2020 kot skupnih zavez o ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj si ne moremo privoščiti ponovnega neuspeha ter pomen načrtovanja zadostnih virov za ohranjanje mreže Natura 2020; meni, da je zaradi težav pri doseganju cilja za leto 2010 treba temeljito pregledati metode, ki so se uporabljale doslej; je prepričan, da je treba izvesti integrirane strateške študije, tudi študije elementov, ki bi lahko vplivali na zaščitena območja; meni, da je treba te študije upoštevati v urbanizmu ter dopolniti s kampanjami za izobraževanje in ozaveščanje o pomenu lokalnih virov in ohranjanja teh virov;
39. meni, da je treba Strategijo o biotski raznovrstnosti EU 2020, tudi njene cilje in ukrepe, v celoti vključiti v sedmi okoljski akcijski program in tako zagotoviti njeno celovito izvajanje; meni, da je treba določene ukrepe kratkoročno okrepiti, da se biotska raznovrstnost bolj jasno obravnava na vseh področjih politike, in da so potrebni dodatni ukrepi (na primer ukrep za obnovo degradiranih ekosistemov), da bi dejansko dosegli cilj do leta 2020; poudarja, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotoviti trden okvir za podporo pri sprejemanju potrebnih pravnih in finančnih instrumentov, začenši z zagotavljanjem financiranja mreže Natura 2000;
40. poudarja pomen uporabe tako evropske kot nacionalne finančne podpore iz vseh razpoložljivih virov in razvoja inovativnih finančnih mehanizmov za zagotavljanje ustrezne podpore biotski raznovrstnosti;
41. poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2012 objavi sporočilo o novi evropski strategiji za gozdove in predlaga učinkovite ukrepe za boljše sodelovanje držav članic na področju gozdov, spodbujanje racionalne rabe gozdnih virov in trajnostno upravljanje gozdov;
42. priporoča, da se gozdovom posveti več pozornosti v okviru nove skupne kmetijske politike s spodbujanjem kmetijskega gozdarstva, in priporoča, da se spodbuja politika razvoja podeželja, ki temelji na trajnostnih krajinah;
43. zahteva sprejetje nove uredbe Skupnosti o preprečevanju požarov ali vsaj predlaga uvedbo okrepljenega sodelovanja med državami članicami na tem področju;
Kakovost okolja in zdravje
44. meni, da mora glede na to, da imajo slabe okoljske razmere velik vpliv na zdravje, kar povzroča visoke stroške, sedmi okoljski akcijski program predvsem:
- še naprej vključevati cilj iz šestega okoljskega akcijskega programa, da se bodo do leta 2020 kemikalije proizvajale in uporabljale samo na načine, ki ne povzročajo večjih negativnih učinkov na zdravje in okolje;
- obravnavati kakovost zraka – vključno s kakovostjo zraka v zaprtih prostorih – in njen vpliv na zdravje;
- obravnavati hrup in njegov vpliv na zdravje;
- zagotoviti razvoj posebnih ukrepov glede nastajajočih nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ki se jim sedaj ne namenja dovolj pozornosti, da se preveri učinke novega razvoja na zdravje ljudi in živali, kot so nanomateriali, endokrini motilci hormonov in kombinirani učinki kemikalij, ki temeljijo na znanstvenih analizah in skupno sprejetih opredelitvah, če te obstajajo;
- vključevati ukrepe za varovanje zdravja otrok pred onesnaženjem okolja na podlagi parmske deklaracije SZO za Evropo o okolju in zdravju iz marca 2010;
- opredeliti drugi načrt ukrepov za okolje in zdravje;
45. poudarja, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu opredeliti konkretne cilje, da do leta 2020 zdravje evropskih državljanov ne bodo več ogrožale onesnaženost in nevarne snovi;
46. meni, da je treba v celoti upoštevati metode za oceno tveganja kemikalij, pri čemer naj se prednostno uporabljajo metode, ki ne vključujejo testiranj na živalih meni tudi, da da mora sedmi okoljski akcijski program prispevati k sprejetju strategije EU za zmanjšanje uporabe živali za varnostno testiranje ob zagotavljanju visoke kakovosti življenja ljudi in živali v EU;
47. meni, da je potreben celosten pristop k zdravju in okolju, ki se osredotoča na previdnost in preprečevanje tveganj ter zlasti upošteva ranljive skupine, kot so zarodki, otroci in mladostniki;
48. meni, da si je treba prizadevati za osredotočanje na preprečevanje, previdnost in spodbujanje okolju prijaznih dejavnosti na ravni EU na področju raziskav, inovacij in razvoja, da bi zmanjšali okoljsko breme bolezni;
49. meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu obravnavati vprašanje prometa, spodbujati več naložb v okolju prijazne prometne sisteme ter predlagati rešitve za boj proti zastojem, emisijam CO2 in mikrodelcev;
50. meni, da je pomembno, da sedmi okoljski akcijski program posebno pozornost nameni nadaljnji postopni odpravi živega srebra v Evropski uniji in zunaj nje;
51. poziva države članice, naj zagotovijo celovito in pravilno izvajanje okoljske zakonodaje EU ter sprejetih politik in strategij ter zadostne zmogljivosti in finančna sredstva za celovito izvajanje tudi v času varčevanja, saj neizvajanje ali necelovito izvajanje okoljske zakonodaje EU ni le nezakonito, temveč tudi veliko dražje za družbo na dolgi rok;
Izvrševanje
52. meni, da je treba nujno okrepiti Mrežo Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL), ter poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o možnih načinih za to krepitev;
53. poziva Komisijo, naj pred odobritvijo financiranja sistematično izvaja predhodni nadzor skladnosti z vso zadevno zakonodajo Skupnosti, zlasti na področju kohezijske politike;
54. meni, da je pomembno sedmi okoljski akcijski program obravnavati kot sredstvo komunikacije z evropskimi državljani, ki lahko mobilizira državljane, ne samo za namene uveljavljanja dogovorjenih politik na terenu;
55. poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo „varuhinje Pogodb“, da bi zagotovila pravilen prenos, izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje s strani vseh držav članic; priporoča tesnejše sodelovanje lokalnih skupnosti v celotnem procesu oblikovanja okoljske politike, da bi se izboljšalo splošno izvajanje zakonodaje, zlasti z uvedbo ekip za prenos okoljskega prava na regionalni in lokalni ravni; zato poziva Komisijo, naj razišče, kakšno vlogo bi lahko imela Evropska agencija za okolje pri prenosu in izvajanju;
Vključevanje
56. meni, da okoljski vidiki pridobivajo vse večjo težo tudi v drugih sektorskih politikah in bi zato bilo zaželeno močnejše vključevanje okoljske politike v druge politike;
57. poziva Komisijo, naj razvije kazalnike, da bi lahko merila izboljšanje vključevanja;
58. meni, da bomo lahko dosegli cilje energetskega načrta do leta 2050 samo, če bomo izvajali dopolnjujoče se strategije, vključno z oceno kmetijstva, pogozdovanja ter uvedbe pobud politike za inovacije in hitro uporabo energije sonca in morja ter geotermalne energije;
59. poziva Komisijo, naj v predlog sedmega okoljskega akcijskega programa vključi združen seznam vseh obstoječih okoljskih ciljev za različna področja politike, zlasti za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost, promet, energijo, kmetijstvo, ribištvo in kohezijo, ter jih preuči v smislu njihove medsebojne povezanosti, da bi zagotovila ustrezno primerjavo in skladnost ciljev;
60. poziva Komisijo, naj pri pregledu direktive o presoji okoljskih vplivov in Direktive 2001/42/ES zagotovi, da ti dve direktivi prispevata k trajnostni uporabi zemljišč kot kritičnega vira v EU in se tudi razširi področje uporabe presoje vplivov na okolje, da se krije ne samo velike projekte, ob hkratnem zaostrovanju in razširitvi meril takih presoj, tako da bosta med drugim vključena koncept kaskadne uporabe virov in analiza celotnega življenjskega cikla;
61. poziva Komisijo, naj predlaga postopek, v katerem bo zagotovljena nepristranskost in neodvisnost pri presoji vplivov na okolje, v prvi vrsti z odpravo neposrednega odnosa med razvijalci projektov in izvajalci presoje;
62. priporoča, naj da se poišče pravično ravnovesje med potrebnim bojem proti podnebnim spremembam in zaustavljenim ali ublaženim izgubljanjem biotske raznovrstnosti ter sedmim okoljskim akcijskim programom, tako da bo lahko Evropska unija uresničila svoje cilje za leto 2020 in bi preprečili nepotrebne stroške zaradi podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti; ob tem poudarja, kako pomembna je kohezijska politika za obdobje po letu 2013; poudarja tudi, da je treba stroške glede na preprečevalno politiko razumeti kot naložbo v prihodnost in v nova delovna mesta ter na vseh ravneh organizirati kampanje za obveščanje, ozaveščanje, da se na vseh ravneh omogoči izmenjava dobre prakse; poudarja, da je treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bolje izkoristiti tehnično pomoč, da bi se po potrebi izboljšale upravne zmogljivosti; meni, da je treba cilje na področju raziskav in inovacij učinkovito uskladiti z lokalnimi in regionalnimi razvojnimi potrebami;
63. meni, da bomo lahko dosegli cilje energetskega načrta do leta 2050 samo, če bomo izvajali dopolnjujoče se strategije, vključno z oceno kmetijstva, pogozdovanja ter uvedbe pobud politike za inovacije in hitro uporabo energije sonca in morja ter geotermalne energije;
64. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program vključevati strog in natančen načrt tako na evropski kot na nacionalni ravni za postopno ukinitev vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020, na primer tistih, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, da bi se upoštevale zaveze, določene v Nagoji;
65. meni, da bi moral sedmi okoljski akcijski program obravnavati ukrepe, povezane s fiskalno reformo, da se okrepi dejavnosti držav članic v zvezi s prenosom davčnega bremena z delovne sile na naravne vire in onesnaževalce;
66. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotavljati vključevanje okoljskih vidikov, ki presegajo trenutni krovni kazalnik podnebnih sprememb in energije, v evropski semester; poziva Komisijo, naj vključi zlasti politiko učinkovitosti virov, kot je določeno v načrtu za učinkovitost virov, ter naj v okviru evropskega semestra spremlja nadaljnje ukrepe držav članic v zvezi s priporočili za posamezno državo;
67. poudarja pomembno vlogo regionalnih in lokalnih organov, nevladnih organizacij, akademskih krogov ter civilne družbe in zasebnega sektorja pri spodbujanju in izvajanju učinkovite okoljske politike v EU;
68. meni, da je za doseganje smiselnih rezultatov potrebno zagotoviti izvajanje programov na regionalni in lokalni ravni ter da morajo biti v ta proces vključene vse zainteresirane strani; poziva, naj se posebna pozornost nameni položaju regij in ozemelj s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so otoki ter gorske in redko poseljene regije; pozdravlja predlog Komisije za okrepitev uporabe presoje vplivov na okolje in strateške presoje vplivov na okolje pri odločanju na lokalni in regionalni ravni.
69. poudarja, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotavljati celovito izvajanje aarhuške konvencije, zlasti v zvezi z dostopom do pravnega varstva; poudarja, da je treba v zvezi s tem nujno sprejeti direktivo o dostopu do pravnega varstva; poziva Svet, naj spoštuje svoje obveznosti na podlagi Aarhuške konvencije in sprejme skupno stališče o povezanem predlogu Komisije še pred koncem leta 2012;
70. meni, da mora biti sedmi okoljski akcijski program namenjen podpiranju razvoja alternativnih modelov za merjenje rasti in blaginje, ki presegajo BDP;
71. poziva Komisijo in države članice, naj globalno spodbujajo „zeleno“ gospodarstvo s povezovanjem okoljskih, socialnih in gospodarskih vidikov, na primer zmanjševanjem revščine;
72. poudarja, da je zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah pomembno dokazati državljanom EU, da varstvo okolja ni v nasprotju s trajnostnim gospodarskim in družbenim razvojem; v ta namen poziva k promoviranju uspešnih projektov in obveščanju javnosti o izvedljivosti okolju prijaznega gospodarskega razvoja na območjih pomembne naravne in kulturne dediščine, kot je mreža Natura 2000;
73. opozarja, da mora sedmi okoljski akcijski program vsebovati ustrezen okvir za zagotavljanje zadostnega financiranja, vključno s financiranjem inovacij, raziskav in razvoja;
74. meni, da bi morala program LIFE+ voditi Komisija, s poudarkom na mednarodnih projektih za inovacije in odličnost: spodbujati bi morala mala in srednja podjetja ter ustanove za raziskave in razvoj, na prvo mesto pa postaviti biotsko raznovrstnost s sistematičnim in celovitim pristopom ter kmetijsko tehnologijo, ki bo skladna z varstvom tal in prehrambno verigo v živalskih ekosistemih; je prepričan, da bi bilo treba v vseh evropskih regijah širše promovirati program EU LIFE +, da bi spodbudili inovativne prakse na lokalni ravni in da bi se povečala učinek razdelka o okoljski politiki in upravljanju iz tega programa ter ozaveščenost o njem;
75. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru naslednjega okvirnega raziskovalnega programa zagotovijo program raziskav in inovacij za nove materiale in vire, ki bi v prihodnje lahko nadomestili obstoječe surovine, ki jih primanjkuje;
Mednarodna razsežnost
76. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zasledovati vključevanje okoljskih vidikov v vse zunanje odnose EU, zlasti v razvojno pomoč in trgovinske sporazume, da bi spodbujali varstvo okolja v tretjih državah; spodbuja EU, naj si prizadeva za sodelovanje s sosedami pri načrtovanju programov raziskav na okoljskem področju;
77. poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi cilj, da bi EU v celoti podpirala delo Združenih narodov, Svetovne banke in Evropske agencije za okolje na področju okoljskega računovodstva, da bi lahko tako opremili svet z usklajenim sistemom okoljskega računovodstva; pozdravlja zaveze iz evropske strategije za biotsko raznovrstnost, da bi izboljšali poznavanje teh ekosistemov in njihovih storitev v EU (npr. storitev, ki jih nudijo gozdovi); spodbuja usklajevanje na podlagi izkušenj različnih držav članic in izmenjavo razmislekov o metodah na področju ekosistemskega računovodstva;
78. meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotoviti pravočasno izpolnitev mednarodnih zavez EU, zlasti v skladu z okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in konvencijo o biološki raznovrstnosti;
°
° °
79. poziva Komisijo, naj v sedmi okoljski akcijski program vključi izid konference Rio+20 o zelenem gospodarstvu in krepitvi mednarodnega okoljskega upravljanja;
80. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
OBRAZLOŽITEV
Boljše okolje za boljše življenje
Zdravo okolje in visoka raven varovanja okolja sta pogoja za zagotavljanje kakovosti življenja ter ohranjanje stabilnosti ekosistemov.
Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Bistveno so prispevali k sprejetju trdne okoljske zakonodaje EU, zlasti na področjih, kot so zrak, voda, odpadki in podnebje.
Varovanje okolja izboljšuje kakovost življenja, zlasti z zaščito ekosistemov in njihovih storitev, zaustavljanjem izgube biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem boljše kakovosti zraka, zmanjševanjem hrupa, ustvarjanjem delovnih mest in rasti ter zagotavljanjem dobrobiti sedanjih in prihodnjih generacij.
Sedanji šesti okoljski akcijski program, ki je bil prvi program, sprejet s postopkom soodločanja, se bo iztekel julija 2012. Na podlagi njegove končne ocene, objavljene 31. avgusta 2011, je mogoče ugotoviti, da je ob upoštevanju vsega povedanega šesti okoljski akcijski program zagotavljal splošen okvir za okoljsko politiko, pri čemer je bila v času njegovega izvajanja okoljska zakonodaja utrjena in znatno dopolnjena, in da je njegovo sprejetje s soodločanjem povečalo njegovo legitimnost in prispevalo k večjemu poistovetenju s sledečimi predlogi politike.
Vseeno smo še vedno daleč oddaljeni od zadovoljivih okoljskih razmer. Znanstveni dokazi jasno kažejo, da možnost, da bi še naprej delali po starem, ne pride v poštev, saj premočno pritiska na sposobnost planeta, da vzdrži povpraševanje po virih ali storitvah ekosistema ali absorbira onesnaženje. Vsi deležniki morajo sprejeti nujne ukrepe za prehod v trajnostno prihodnost.
Zato je bistveno, da se čim prej sprejme sedmi okoljski akcijski program, ki bo omogočil ta prehod v trajnostno prihodnost ter zagotovil stalnost in preprečil vrzeli.
V zvezi z obliko trdno verjamemo, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotoviti trden splošen okvir, ki bi zagotavljal skladnost, čeprav je Komisija nedavno objavila več posameznih dokumentov in načrtov. Omogočati mora vključevanje in preučevanje vseh obstoječih okoljskih ciljev za leto 2020 za različna področja politike, in sicer v smislu medsebojne povezanosti.
Poleg tega mora prihodnji sedmi okoljski akcijski program zagotavljati jasno ambiciozno vizijo za leto 2050, ki bi vsem deležnikom zagotovila dolgoročno perspektivo.
Predlagamo, da se prihodnji sedmi okoljski akcijski program osredotoči na naslednje tri prednostne naloge:
– izvajanje in krepitev okoljske zakonodaje,
– vključevanje okoljskih ciljev v vse sektorske politike,
– mednarodna razsežnost varovanja okolja.
Zato pozivamo Komisijo, naj čim prej predloži predlog sedmega okoljskega akcijskega programa in upošteva naše predloge, opisane v tem samoiniciativnem poročilu.
9.2.2012
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program
( 2011/2194(INI) )
Pripravljavka mnenja: Cristina Gutiérrez-Cortines
POBUDE
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poudarja, da je pomembno vključiti okoljske cilje v vse politike Unije; poudarja, da je treba široke tematske strategije pretvoriti v trdno zakonodajo z jasnimi cilji in časovnim razporedom za zagotovitev, da bo sedmi okoljski akcijski program utrl pot EU za prepolovitev njenega ekološkega odtisa do leta 2030;
2. poziva Komisijo, naj pri pregledu direktive o presoji okoljskih vplivov in Direktive 2001/42/ES strogo uporablja merila za varstvo krajin in naravnega okolja pri izbiranju lokacij za sisteme virov energije ter industrijske in druge objekte; meni, da bi morala Komisija oblikovati kazalnike za ovrednotenje njihovega morebitnega škodljivega vpliva in v celoti upoštevati člene iz Pogodbe o delovanju EU, povezane z varstvom kulturne in naravne dediščine;
3. poudarja, da bi morali biti v sedmem okoljskem akcijskem programu predvideni konkretni merljivi cilji ter podroben časovni razpored in mehanizmi za spremljanje njegovega izvajanja v obliki kazalnikov in pregledov stanja, ki bi zagotavljali doseganje ciljev tako na ravni EU kot na ravni držav članic;
4. meni, da bo morala EU zagotoviti večjo podporo raziskovalnim, inovacijskim in razvojnim dejavnostim, da bo srednjeročno zagotovila večjo razpoložljivost in uspešnost tehnologije, potrebne za učinkovitejšo rabo virov, večjo energetsko učinkovitost in ohranjanje konkurenčnosti v EU;
5. je prepričan, da mora načrt za Evropo, gospodarno z viri, v sedmem akcijskem programu dobiti obliko konkretnih ukrepov;
6. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru naslednjega okvirnega raziskovalnega programa zagotovijo program raziskav in inovacij za nove materiale in vire, ki bi v prihodnje lahko nadomestili obstoječe surovine, ki jih primanjkuje;
7. poudarja, da je treba vlagati v recikliranje surovin in redkih zemelj, saj imajo rudarstvo, rafiniranje in recikliranje redkih zemelj lahko resne posledice za okolje, če se ne upravljajo ustrezno;
8. poziva Komisijo in države članice, naj globalno spodbujajo „zeleno“ gospodarstvo s povezovanjem okoljskih, socialnih in gospodarskih vidikov, na primer zmanjševanjem revščine;
9. poziva, naj se v večletnem finančnem okviru 2014–2020 zagotovi financiranje mreže Natura 2000 in naj se opredelijo nove metode vodenja, ki bi omogočale doseganje dogovorov z lastniki in zasebnim sektorjem, ter naj se poiščejo skladne in plodne možnosti uporabe za ohranjanje habitatov in biotske raznovrstnosti, ter poziva k večjim prizadevanjem za vključevanje politike biotske raznovrstnosti v druga področja politike;
10. meni, da bi bilo treba v direktivi o habitatih in mreži Natura 2000 za tolmačenje teh programov ustrezno upoštevati estetske in vizualne lastnosti krajin;
11. poudarja, da je zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah pomembno dokazati državljanom EU, da varstvo okolja ni v nasprotju s trajnostnim gospodarskim in družbenim razvojem; v ta namen poziva k promoviranju uspešnih projektov in obveščanju javnosti o izvedljivosti okolju prijaznega gospodarskega razvoja na območjih pomembne naravne in kulturne dediščine, kot je mreža Natura 2000;
12. meni, da je treba nujno najti nove formule za upravljanje tal, ki bodo v skladu z merili držav članic, zasnovati ukrepe za preprečevanje nesreč in poplav ter za oblikovanje preglednega in jasnega notranjega trga, upoštevaje onesnaženost tal;
13. meni, da bomo lahko dosegli cilje energetskega načrta do leta 2050 samo, če bomo izvajali dopolnjujoče se strategije, vključno z oceno kmetijstva, pogozdovanja ter uvedbe pobud politike za inovacije in hitro uporabo energije sonca in morja ter geotermalne energije;
14. meni, da bi morala program LIFE+ voditi Komisija, s poudarkom na mednarodnih projektih za inovacije in odličnost: spodbujati bi morala mala in srednja podjetja ter ustanove za raziskave in razvoj, na prvo mesto pa postaviti biotsko raznovrstnost s sistematičnim in celovitim pristopom ter kmetijsko tehnologijo, ki bo skladna z varstvom tal in prehrambno verigo v živalskih ekosistemih; je prepričan, da bi bilo treba v vseh evropskih regijah širše promovirati program EU LIFE +, da bi spodbudili inovativne prakse na lokalni ravni in da bi se povečala učinek razdelka o okoljski politiki in upravljanju iz tega programa ter ozaveščenost o njem;
15. poudarja, da so potrebne močne evropske raziskave, razvoj in inovacije, ki so predpogoj za varstvo okolja in za hkratno doseganje družbenega in gospodarskega razvoja v Evropski uniji;
16. odločno poziva Komisijo, naj pri pregledu okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi in programa za zaščito vodnih virov (ang. Blue Print) ohrani znanstveni in sistemski pristop, upoštevaje kroženje vode, odnos med vodo in kopnim, boj proti dezertifikaciji ter potrebo po preglednosti in učinkovitosti v gospodarjenju z vodo;
17. poziva Komisijo, naj priskrbi podrobnejšo oceno rezultatov akcijskega načrta in dejanskih ovir za pravilno in popolno izvajanju njegovih ciljev;
18. meni, da bi morale institucije EU pri vrednotenju ukrepov za spoprijemanje s podnebnimi spremembami, ustrezno upoštevati vlogo trave na tratah pri zajemanju CO2;
19. je prepričan, da bi moral sedmi akcijski program obravnavati tudi emisije iz pomorskega prometa in emisije, ki ne sodijo med emisije CO2;
20. poziva, naj se posebna pozornost nameni ciljem in ukrepom v zvezi s človeškim okoljem na urbanih območjih, zlasti s poudarkom na hrupu in kakovosti zraka;
21. za izvajanje strategij za zmanjšanje onesnaževanja v mestnem okolju poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost oblikovanja evropskega okvira za podporo postopnemu izvajanju načrtov za mobilnost v evropskih mestih, pri čemer bi opredelili postopke in mehanizme finančne podpore na evropski ravni za pripravo revizij mobilnosti in načrtov za mobilnost v mestih ter uvedli evropski pregled stanja mobilnosti v mestih;
22. meni, da bi se morale Komisija in države članice zavezati, da bodo oblikovale celostne strategije, ki bodo za vsako geografsko območje omogočale določitev naravnih vrednot in značilnosti naravne dediščine ter potrebnih ukrepov za njihovo ohranitev, upoštevaje posameznih ekosistemov, da bi ohranile biotsko raznovrstnost in posamezne vrste, kar zajema kmetijstvo, vodo in druge potrebne minimalne pogoje;
23. poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi merila za presojo vpliva obratov za razsoljevanje vode, ki bodo zajela stroške njihove energije ter njihov uničujoči vpliv na morsko dno in biotsko raznovrstnost;
24. meni, da bi morala Komisija v sporazume o prehrani in kmetijstvu s tretjimi državami vključiti zavezujoča merila kakovosti in sledljivosti;
25. poudarja, da bi moral biti sedmi okoljski akcijski program ambicioznejši in bi moral utreti pot zavezujoči zakonodaji za postavitev jasnih ciljev z določenimi roki in kazalniki za merjenje napredka, vključno z natančnim datumom vmesnega pregleda;
26. zaključuje, da bi moralo biti vključevanje okoljskih vprašanj v druga ustrezna politična področja, kot so energija, kmetijstvo, ribištvo, promet, raziskave, kohezijska politika in regionalni razvoj, glavna prednostna naloga v sedmem akcijskem programu.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 6.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 51 0 4 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Gabriele Albertini, Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Vicky Ford, Norbert Glante, Robert Goebbels, András Gyürk, Jacky Hénin, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Béla Kovács, Philippe Lamberts, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Rolandas Paksas, Vittorio Prodi, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Antonio Cancian, António Fernando Correia De Campos, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Seán Kelly, Bernd Lange, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Zofija Mazej Kukovič, Morten Messerschmidt, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Silvia-Adriana Ţicău | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Marta Andreasen, Michael Theurer | |||
28.2.2012
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program
( 2011/2194(INI) )
Pripravljavka mnenja: Vasilica Viorica Dăncilă
POBUDE
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. se zaveda, da so podnebne spremembe, izgubljanje biotske raznovrstnosti in pretirano porabljanje naravnih virov izzivi, ki prizadenejo vse državljane EU, ter da je treba za ublažitev njihovih posledic ukrepati na vseh ravneh oblasti; meni, da je treba za uravnotežen razvoj mestnih in primestnih ter gozdnih in podeželskih območij zagotoviti sinergije med kohezijsko politiko ter okoljsko in zdravstveno politiko ter politiko prostorskega načrtovanja, obenem pa izboljšati sodelovanje med lokalnimi organi, med regijami, na čezmejni ravni, pa tudi med makroregijami; želi poudariti potencial trajnostnega upravljanja zemljišč in meni, da je treba ukrepe za spremembe namembnosti zemljišč skrbno analizirati, zlasti upoštevaje monokulture in proizvodnjo ekoloških goriv;
2. meni, da je za boljše izvajanje pravnega reda EU v zvezi z ravnanjem z odpadki posebej pomembno izboljšati sodelovanje med nacionalnimi, lokalnimi, regionalnimi organi ter lokalnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi skupinami, da bi spodbujali javno-zasebna partnerstva; priporoča sprejetje metodologije lokalnega razvoja, ki bo temeljila na lokalnih partnerstvih, zlasti za projekte, povezane z mestnimi, podeželskimi in čezmejnimi vprašanji; spodbuja – po potrebi – uporabo evropskega financiranja za oblikovanje celovitih sistemov ravnanja z odpadki; poudarja potrebo po tesnem sodelovanju z univerzami, raziskovalci, podjetji in drugimi zainteresiranimi za čimprejšnjo zasnovo inovativnih tehnologij za recikliranje odpadkov in boljše načrtovanje za zmanjšanje posledic ekstrakcije mineralov in agregatov, oblikovati pa bi bilo treba tudi sisteme za odlaganje odpadkov, ki bodo okolju prijazni in v celoti v skladu z okvirno direktivo o odpadkih;
3. priporoča, naj da se poišče pravično ravnovesje med potrebnim bojem proti podnebnim spremembam in zaustavljenim ali ublaženim izgubljanjem biotske raznovrstnosti ter sedmim okoljskim akcijskim programom, tako da bo lahko Evropska unija uresničila svoje cilje za leto 2020 in bi preprečili nepotrebne stroške zaradi podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti; ob tem poudarja, kako pomembna je kohezijska politika za obdobje po letu 2013; poudarja tudi, da je treba stroške glede na preprečevalno politiko razumeti kot naložbo v prihodnost in v nova delovna mesta ter na vseh ravneh organizirati kampanje za obveščanje, ozaveščanje, da se na vseh ravneh omogoči izmenjava dobre prakse; poudarja, da je treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bolje izkoristiti tehnično pomoč, da bi se po potrebi izboljšale upravne zmogljivosti; meni, da je treba cilje na področju raziskav in inovacij učinkovito uskladiti z lokalnimi in regionalnimi razvojnimi potrebami;
4. meni, da je treba za preprečitev dolgoročnih posledic večjega onesnaženja v primeru nesreč in naravnih ali od človeka povzročenih nesreč izboljšati sodelovanje med lokalnimi organi in regijami ter na čezmejni ravni (zlasti v sodelovanju s tretjimi državami), in sicer z oblikovanjem skupnih akcijskih skupin; poziva Komisijo, naj predvidi zakonodajo za trajnostno kemično industrijo;
5. poudarja, da je treba zagotoviti vidno in dosledno vključevanje okoljskih politik v vse sektorske politike, kar je velika odgovornost lokalnih in regionalnih organov; poudarja, da je pomembno zagotoviti vključenost teritorialnih organov in nacionalnih predstavnikov v oblikovanje politik, odločanje o njih in njihovo izvajanje, da bi uresničili cilje EU; poudarja, kako pomembna je povezava med lokalnimi in regionalnimi posebnostmi ter strategijami, ki so potrebne za izvajanje omenjenih politik;
6. poudarja, da je za obravnavanje kompleksnih okoljskih izzivov in tveganj potrebna finančna podpora EU na lokalni in regionalni ravni; poudarja, da je treba spodbujati razvoj regionalnih, lokalnih in čezmejnih projektov/programov, ki so tesno povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti na zadevnih območjih, ter poudarja pomen vključevanja nevladnih organizacij, akademske srenje in zasebnega sektorja v proces ohranjanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti;
7. meni, da je za doseganje smiselnih rezultatov potrebno zagotoviti izvajanje programov na regionalni in lokalni ravni ter da morajo biti v ta proces vključene vse zainteresirane strani; poziva, naj se posebna pozornost nameni položaju regij in ozemelj s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so otoki ter gorske in redko poseljene regije; pozdravlja predlog Komisije za okrepitev uporabe presoje vplivov na okolje in strateške presoje vplivov na okolje pri odločanju na lokalni in regionalni ravni.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 28.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 38 0 3 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Luís Paulo Alves, Catherine Bearder, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, John Bufton, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Ryszard Czarnecki, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Monika Smolková, Ewald Stadler, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Vasilica Viorica Dăncilă, Ivars Godmanis, James Nicholson, Elisabeth Schroedter, László Surján, Michael Theurer, Patrice Tirolien, Giommaria Uggias | |||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 29.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 50 8 1 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | János Áder, Elena Oana Antonescu, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Martin Callanan, Nessa Childers, Yves Cochet, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Nick Griffin, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Jo Leinen, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Gaston Franco, Riikka Manner, Judith A. Merkies, Vittorio Prodi, Kathleen Van Brempt, Andrea Zanoni | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Hynek Fajmon | |||