o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge

(COM(2011)0008 – C7‑0027/2011 – 2011/0006(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0008),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in členov 50, 53, 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0027/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 4. maja 2011

     UL C 159, 18.5.2011, str. 10.

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. maja 2011

     UL C 218, 23.7.2011, str. 82.

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0077/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA

*              Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2002/92/ES, 2003/71/ES in 2009/138/ES ter Uredbe (ES) št 1060/2009 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 50, 53, 62 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke

              UL C 159, 18.5.2011, str. 10.

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

              UL C 218, 23.7.2011, str. 82.

v skladu z rednim zakonodajnim  postopkom

             Stališče Evropskega parlamenta z dne….

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)     Finančna kriza leta 2007 in 2008 je razkrila pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot tudi v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za finančno globalizacijo ter integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih institucij posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi pristojnimi organi.

(-1a)   Evropski parlament je v številnih resolucijah, sprejetih pred finančno krizo in med njo, pozval k bolj povezanemu evropskemu nadzoru, da bi zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na ravni Unije in da bi tak nadzor odražal čedalje večjo povezanost finančnih trgov v Uniji (zlasti v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančni trg: akcijski načrt, z dne 21. novembra 2010 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji, z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga, z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala in z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora ter v svojih stališčih z dne 22. aprila 2009 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ter z dne 23. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah).

(-1b)   V novembru 2008 je Komisija skupini na visoki ravni, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, naročila, naj pripravi priporočila, kako okrepiti evropsko nadzorno ureditev z namenom boljše zaščite državljanov Unije in vzpostavitve ponovnega zaupanja v finančni sistem. Skupina na visoki ravni je v svojem končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: de Larosièrovo poročilo), priporočila, naj se okrepi nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz. Priporočila je daljnosežne reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji. De Larosièrovo poročilo priporoča tudi, naj se vzpostavi Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za vsakega od sektorjev – bančni sektor, sektor vrednostnih papirjev ter sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin –, in Evropski svet za sistemska tveganja.

(-1c)   Finančna stabilnost je temeljni pogoj za zagotavljanje delovnih mest, kreditov in rasti v realnem gospodarstvu. Finančna kriza je razkrila resne pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, ki ni uspel predvideti negativnega makrobonitetnega razvoja ali preprečiti kopičenja prevelikih tveganj v finančnem sistemu.

(1)      Evropski parlament in Svet sta 24. novembra 2010 sprejela tri uredbe o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (organ EIOPA), Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (organ EBA), in Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (organ ESMA), ki se skupaj imenujejo evropski nadzorni organi in so del evropskega sistema finančnega nadzora.

(1a)    Evropski svet je v svojih sklepih po zasedanju dne 18. in 19. junija 2009 priporočil vzpostavitev Evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki ga sestavljajo trije novi organi ESA. Priporočil je tudi, da bi moral biti sistem usmerjen k izboljšanju kakovosti in usklajenosti nacionalnega nadzora, krepitvi nadzora nad čezmejnimi skupinami ter pripravi enotnih evropskih pravil, ki se uporabljajo za vse finančne institucije na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi morali imeti organi ESA tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko ESFS imel pomembno vlogo v kriznih razmerah.

(2)      Za učinkovito delovanje ESFS so potrebne spremembe zakonodaje Unije na področju delovanja teh treh organov ESA. Te spremembe se nanašajo na opredelitev obsega nekaterih pooblastil organov ESA, vključitev nekaterih pooblastil v obstoječe postopke, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije, ter spremembe za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja organov ESA v okviru ESFS.

(3)      Ustanovitev treh organov ESA je zato treba podpreti s pripravo enotnega pravilnika, ki bi zagotovil dosledno usklajenost in enotno uporabo in s tem prispeval k še bolj učinkovitemu delovanju notranjega trga ter učinkovitejšemu izvajanju nadzora na mikro ravni. Uredbe o vzpostavitvi sistema ESFS določajo, da lahko organi ESA pripravijo osnutke tehničnih standardov na področjih, ki so natančno določena v zadevni zakonodaji, in jih predložijo Komisiji, ki jih sprejme v obliki uredb ali sklepov v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) z delegiranimi ali izvedbenimi akti. Ker je Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)

             UL L 331, 15.12.2010, str. 120.

(4)      Zadevna zakonodaja mora določiti tista področja, na katerih imajo organi ESA pooblastila za pripravo osnutkov tehničnih standardov, in kako naj se taki standardi sprejemajo. Ustrezna zakonodaja mora določiti elemente, pogoje in specifikacije, kot je podrobno določeno v členu 290 PDEU za primer delegiranih aktov.

(5)      Določitev področij za tehnične standarde mora vzpostaviti ustrezno ravnotežje med oblikovanjem enotnega sklopa usklajenih pravil in izogibanjem nepotrebnemu zapletanju ureditve in uveljavitve. Izbrana morajo biti samo tista področja, ki bodo s skladnimi tehničnimi pravili znatno in učinkovito prispevala k doseganju ciljev ustrezne zakonodaje in hkrati zagotovila, da bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sprejemali politične odločitve v skladu s svojimi običajnimi postopki.

(6)      Vprašanja, ki so predmet tehničnih standardov, morajo biti resnično tehnična, pri čemer njihova priprava zahteva strokovno znanje in izkušnje nadzornih strokovnjakov. Regulativni tehnični standardi, ki so bili sprejeti kot delegirani akti, bi morali še dodatno razvijati, opredeljevati in določati pogoje za dosledno usklajevanje, vključenih v osnovne instrumente, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, in ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Po drugi strani pa morajo izvedbeni tehnični standardi, sprejeti kot izvedbeni akti, določiti pogoje za enotno uporabo pravno zavezujočih aktov Unije. Tehnični standardi ne smejo vključevati odločitev o politiki.

(7)      Pri regulativnih tehničnih standardih je primerno, da se uporabi postopek iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe št. 1094/2010 oziroma Uredbe št. 1095/2010. Izvedbene tehnične standarde bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010. Upoštevati je treba, da se regulativni tehnični standardi sprejmejo kot delegirani akti na podlagi člena 290 PDEU, izvedbeni tehničnih standardi pa se sprejmejo kot izvedbeni akti na podlagi člena 291 PDEU.

(8)      Regulativni in izvedbeni tehnični standardi bi morali prispevati k enotnim pravilom za zakonodajo o finančnih storitvah, kot jo je v sklepih iz junija 2009 potrdil Evropski svet. Če nekatere zahteve v zakonodajnih aktih Unije ne bodo v celoti usklajene in v skladu s previdnostnim načelom o nadzoru, regulativni in izvedbeni tehnični standardi, ki oblikujejo, natančneje opredeljujejo ali določajo pogoje uporabe teh zahtev, državam članicam ne bi smeli onemogočati, da zahtevajo dodatne informacije ali uvedejo strožje zahteve. Regulativni in izvedbeni tehnični standardi bi morali zato dovoljevati državam članicam, da to storijo na posebnih področjih, kjer navedeni zakonodajni akti predvidevajo takšno pristojnost.

(9)      Kot je določeno v uredbah o ustanovitvi organov ESA, bi morali ti organi pred predložitvijo regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov Komisiji po potrebi organizirati odprta javna posvetovanja o njih ter analizirati morebitne s tem povezane stroške in koristi.

(10)    Omogočeno bi moralo biti, da bi regulativni in izvedbeni tehnični standardi vsebovali prehodne ukrepe, ob upoštevanju ustreznih časovnih rokov, če bi bili stroški takojšnjega izvajanja večji od pridobljenih koristi.

(10a)  V času sprejemanja te direktive že nekaj časa poteka delo za pripravo in posvetovanje v zvezi s prvim sklopom ukrepov za izvajanje okvirnih pravil na podlagi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

             UL 335, 17.12.2009, str. 1.

(10b)  Zaradi obsežnosti delegiranih aktov in regulativnih tehničnih standardov iz te direktive bi morala imeti Evropski parlament in Svet na voljo tri mesece od datuma obvestila, da nasprotujeta delegiranemu aktu ali regulativnemu tehničnemu standardu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče to obdobje podaljšati za nadaljnje tri mesece.

(11)    Uredbe o vzpostavitvi organov ESFS določajo mehanizem za reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi. Kadar se nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega nadzornega organa na področjih, opredeljenih v pravnih aktih Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 ▌, Uredbo (EU) št. 1094/2010 ▌in Uredbo (EU) št. 1095/2010 ▌, na katerih zadevna zakonodaja zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih nadzornih organov iz več kot ene države članice, bi moral biti pristojni organ ESA na zahtevo enega od zadevnih nadzornih organov zmožen pomagati tem organom pri doseganju sporazuma v roku, ki ga določijo ESA in ki bi moral upoštevati morebitne pomembne roke v zadevni zakonodaji ter nujnost in zapletenost spora. Če se takšen spor ne reši, bi ga moral biti zmožen rešiti pristojni ESA.

(12)    Uredbe o vzpostavitvi organov ESA zahtevajo, da morajo biti primeri, ko se lahko uporabijo mehanizmi reševanja sporov med ▌nacionalnimi nadzornimi organi, določeni v sektorski zakonodaji. Direktiva bi morala določiti drugi sklop takih primerov ▌. Direktiva ne bi smela preprečiti organom ESA, da delujejo v skladu z drugimi pooblastili ali da izpolnjujejo naloge, opredeljene v uredbah o njihovi ustanovitvi, vključno z nezavezujočo mediacijo in prispevkom k usklajeni, smotrni in učinkoviti uporabi pravnih aktov Unije. Poleg tega so na tistih področjih, na katerih je neka oblika nezavezujočega postopka mediacije že vzpostavljena v ustreznih pravnih aktih ali na katerih so določeni roki za sprejemanje skupnih odločitev enega ali več ▌nacionalnih nadzornih organov, potrebne spremembe za zagotovitev jasnosti in čim manjšega oviranja postopka sprejemanja skupne odločitve ter za zagotovitev možnosti, da lahko spore po potrebi rešujejo organi ESA. Zavezujoči postopek za reševanje sporov je zasnovan za reševanje primerov, ko nacionalni nadzorni organi med seboj ne morejo rešiti postopkovnih ali vsebinskih vprašanj, povezanih s skladnostjo s pravnimi akti Unije.

(13)    Ta direktiva bi morala zaradi tega identificirati okoliščine, v katerih je mogoče treba reševati postopkovna ali celovita vprašanja skladnosti z zakonodajo Unije, nacionalni nadzorni organi pa sami ne morejo rešiti zadeve. V takem primeru mora imeti eden od zadevnih nacionalnih nadzornih organov možnost sprožiti vprašanje pri pristojnem organu ESA. Ta organ mora delovati v skladu z uredbo o njegovi ustanovitvi in s to direktivo. Imeti mora možnost, da od nadzornih organov zahteva, da izvedejo ali opustijo neko dejanje z namenom ureditve zadeve in zagotovitve skladnosti z zakonodajo Evropske unije, z zavezujočimi učinki za zadevne nadzorne organe. V primerih, ko ustrezni pravni akti Unije dodeljujejo pristojnost državam članicam, odločitve, ki jih sprejmejo organi ESA, ne smejo nadomestiti uveljavljanja diskrecijske presoje nadzornih organov v skladu z zakonodajo Unije.

(14)    Direktiva 2009/138/ES ▌določa skupne odločitve glede odobritve vlog za uporabo notranjega modela na ravni skupine ali hčerinskega podjetja, odobritve vlog za dovoljenje, da se za hčerinsko podjetje uporabljata člena 238 in 239 navedene direktive in določitve nadzornika skupine na drugačni podlagi od meril iz člena 247 navedene direktive. Na vseh teh področjih je treba sprejeti spremembo, ki bo jasno določala, da lahko v primeru spora ▌organ EIOPA reši spor z uporabo postopka iz Uredbe (EU) 1094/2010. Na podlagi tega pristopa je jasno, da, organ EIOPA sicer ne sme nadomestiti odločitev po presoji nadzornih organov v skladu s pravom Unije, vendar bi moralo biti mogoče rešiti spore in okrepiti sodelovanje pred sprejetjem končne odločitve s strani nacionalnega nadzornega organa ali njeno predložitvijo instituciji. Organ EIOPA bi moral reševati spore z mediacijo med nasprotujočimi stališči nadzornih organov ▌.

(15)    Nacionalni nadzorni organi bodo morali v skladu z novo strukturo nadzora, ki jo določa sistem ESFS, tesno sodelovati z organi ESA. Spremembe zadevne zakonodaje bi morale zagotoviti, da ni pravnih ovir pri izpolnjevanju zahtev glede izmenjave informacij, ki so vključene v uredbe o ustanovitvi organov ESA ▌in da se z zagotavljanjem informacij ne povzroči nepotrebnih administrativnih postopkov.

(15a)  Seznanjenost nadzornikov s sredstvi zavarovalnic in pozavarovalnic je pomembno orodje makroekonomskega nadzora. Popoln seznam sredstev zavarovalnice ali pozavarovalnice je lahko bistven za to, da lahko nadzorni organi pravilno ocenijo finančno tveganje, zlasti za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so pomembne zaradi svoje velikosti, notranje organizacije ter značaja, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del njihovih poslov. Nadzorni organi bi zato morali imeti možnost od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevati, da jim predložijo popoln seznam sredstev po posameznih postavkah, če so te informacije potrebne, da bi lahko učinkovito opravili svojo nadzorno vlogo. Za zadevne nadzorne organe popoln seznam ni bistven za oceno tveganj v zvezi s finančno stabilnostjo, kadar zadevne zavarovalnice in pozavarovalnice nimajo pomembne vloge na finančnih trgih. To posebej velja za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki v državi članici niso pomembno udeležene v celotnem tržnem deležu na trgu življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

(16)    Na področjih, kjer ima Komisija na podlagi Direktive 2009/138/ES zdaj pooblastila za sprejemanje izvedbenih ukrepov in gre pri teh ukrepih za nezakonodajne splošne akte, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente navedene direktive v smislu člena 290 PDEU, jo je treba pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z navedenim členom ali regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(17)    Da se omogoči dosledno izračunavanje zavarovalno-tehničnih rezervacij s strani zavarovalnic in pozavarovalnic po določbah Direktive 2009/138/ES, mora centralni organ redno izračunavati, objavljati in posodabljati nekatere tehnične informacije v zvezi s časovno strukturo netvegane obrestne mere in upoštevati ugotovitve na finančnih trgih. Način, kako se izračuna časovna struktura netvegane obrestne mere mora biti pregleden tako, da zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo to časovno strukturo za svoje politike obvladovanja tveganja. Glede na tehnično naravo teh nalog in njihove povezanosti z zavarovalništvom jih mora izvajati organ EIOPA.

(17a)  Časovne strukture netvegane obrestne mere bi bilo treba določiti na podlagi celovitega in doslednega pristopa k določanju vseh predpostavk in parametrov, na katerih temelji krivulja, pri čemer se zagotovi dolgotrajna doslednost in se prepreči umetna nestanovitnost zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernega lastniškega kapitala, ki presega kapitalske zahteve. Izbira izhodišč za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer bi morala omogočiti zavarovalnicam in pozavarovalnicam, da denarne tokove izenačijo z obveznicami, ki so pri izračunu najboljše ocene diskontirane z neekstrapoliranimi stopnjami. Pod podobnimi tržnimi pogoji, kot veljajo na datum sprejetja te direktive, bi moralo biti izhodišče za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer v evrih 20 let.

(18)    Da se zagotovi usklajena podlaga za nekatere tehnične prispevke k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, kot je bil izračunan po standardni formuli, na primer, da se omogočijo usklajeni pristopi k rabi premij, je treba določiti posamezne naloge, ki jih izvaja organ EIOPA. Priznanje bonitetnih agencij bi moralo biti uravnano in usklajeno z Direktivo 2006/48/ES, vključno z naslednjo revizijo te direktive, ter z Uredbo (ES) št. 1060/2009. Prekrivanje z Uredbo (ES) št. 1060/2009 bi bilo treba preprečiti, zato je vloga skupnega odbora nadzornih organov upravičena. Organ EIOPA bi moral v največji meri izkoristiti pristojnosti in izkušnje organa ESMA. Podroben način izvajanja takih nalog je treba dodatno opredeliti v ukrepih, ki se sprejmejo z delegiranim ali izvedbenim aktom.

(19)    Da se v okviru Direktive 2009/138/ES zagotovi usklajen pristop k določanju, kdaj je dovoljeno, da se v primerih kršitev zahtevanega solventnostnega kapitala podaljša sanacijski rok, je treba opredeliti pogoje, ki pomenijo „izjemni padec na finančnih trgih“. ▌Organ EIOPA bi moral biti odgovoren za odločanje, ali so bili ti pogoji izpolnjeni, Komisijo pa je treba pooblastiti, da z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejema ukrepe za podrobno opredelitev postopkov.

(20)    Da bi zagotovili medsektorsko skladnost in uskladili interese podjetij, ki so posojila preoblikovala v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji) ter interese zavarovalnic in pozavarovalnic, ki vlagajo v takšne vrednostne papirje ali instrumente, je treba Komisijo pooblastiti, da na področju vlaganja v preoblikovana posojila po določbah Direktive 2009/138/ES z delegiranim aktom sprejme ukrepe, ki poleg določanja zahtev določajo tudi posledice njihovega neupoštevanja.

(21)    Da bi se v postopkih za nadzorne odobritve, ki so določeni z Direktivo 2009/138/ES, omogočila večja konvergenca parametrov zavarovalnice ali pozavarovalnice, politik spreminjanja modela, namenskih družb in določanja ter odstranjevanja kapitalskih pribitkov, je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje ukrepov z delegiranim aktom, ki podrobno opredeljuje postopke na teh področjih.

(22)    Spodbujati je treba razvoj mednarodne konvergence k režimom solventnosti na podlagi tveganj. Da bi se lahko upoštevalo, da nekatere tretje države morda potrebujejo več časa za prilagoditev in izvajanje režima solventnosti, ki bi popolnoma ustrezal merilom za priznanje enakovrednosti, je treba določiti pogoje v zvezi z obravnavanjem takih režimov tretjih držav, da bi te tretje države bile priznane kot začasno enakovredne. Poleg tega je treba poudariti, da za tretje države ne zadostuje nadzor na podlagi tveganj, temveč morajo imeti vzpostavljene sisteme za nadzor skupin, podobne tistim v Uniji.

(23)    Da bi se evropski zadrugi, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE)

              UL L 207, 18.8.2003, str. 1.

(24)    Prilagoditi je treba znesek praga zahtevanega minimalnega kapitala za zavarovalnice in pozavarovalnice v evrih. Taka prilagoditev je potrebna zaradi prilagoditve obstoječih pragov zahtevanega kapitala za takšne zavarovalnice ali pozavarovalnice inflaciji▌.

(24a)  Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala za zdravstveno zavarovanje bi moral odražati nacionalne sisteme tarif in nadomestil ter upoštevati spremembe v nacionalni zdravstveni zakonodaji, saj so bistveni del sistemov zavarovanja na teh nacionalnih zdravstvenih trgih.

(25)    Da bi datum bolje odražal konec finančnega leta za večino zavarovalnic (31. december) in bi se tako olajšal prehod od starega režima k novemu, je treba ustrezne roke za prenos, razveljavitev in uporabo iz Direktive 2009/138/ES podaljšati za dva meseca.

(26)    Nekatera izvedbena pooblastila iz člena 202 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba ES) je treba nadomestiti z ustreznimi določbami v skladu s členom 290 PDEU.

(27)    Uskladitev postopkov komitologije s PDEU in zlasti členom 290 PDEU je treba opraviti za vsak primer posebej. Da bi upoštevali tehnični razvoj na finančnih trgih in podrobno določili zahteve iz direktiv, spremenjenih s to direktivo, je treba Komisijo pooblastiti, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je treba delegirane akte sprejeti v zvezi s podrobnimi podatki, ki se nanašajo na zahteve glede upravljanja, vrednotenja, nadzornega poročanja in javnega razkritja, določitve in razvrstitve lastnih sredstev, standardne formule za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala (vključno z morebitnimi posledičnimi spremembami na področju kapitalskih pribitkov) in izbire metod ter predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

(28)    Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo tri mesece od datuma uradnega obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta mora biti mogoče, da se to obdobje na pomembnih področjih podaljša za tri mesece. Evropski parlament in Svet morata imeti tudi možnost, da obvestita druge institucije, da ne nameravata ugovarjati. Taka zgodnja odobritev delegiranih aktov je še posebej primerna, ko je treba spoštovati roke, če na primer obstajajo časovni razporedi, določeni v temeljnem aktu za Komisijo, da sprejme delegirane akte.

(28a)  Glede na finančno krizo in prociklične mehanizme, ki so prispevali k njenemu nastanku in povečanju njenih posledic, so Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor in skupina G20 pripravili priporočila za zmanjšanje procikličnih učinkov finančne ureditve. Ta priporočila se neposredno nanašajo na zavarovalnice in pozavarovalnice kot pomembne sestavne dele finančnega sistema.

(28b)  Za doseganje skladne uporabe in zagotovitev makrobonitetnega nadzora po vsej Uniji je ustrezno, da Evropski odbor za sistemska tveganja oblikuje načela, prilagojena gospodarstvu Unije, in je odgovoren za spremljanje uporabe proticikličnega blažilnika.

(28c)    Finančna kriza je izpostavila, da so finančne institucije množično podcenjevale raven kreditnega tveganja nasprotne stranke za prosti trg izvedenih finančnih instrumentov OTC. To je spodbudilo skupino G20, da je septembra 2009 pozvala, naj se za več izvedenih finančnih instrumentov opravi kliring prek centralnih nasprotnih strank. Poleg tega je pozvala, naj se za tiste izvedene finančne instrumente, za katere ni mogoče opraviti centralnega kliringa, obvezno uporabijo višje kapitalske zahteve, da bi ustrezno odražali višja tveganja, ki so povezana z njimi.

(28d)  Kriza državnega dolga in izjava voditeljev držav ali vlad držav članic, katerih valuta je evro, z dne 26. oktobra 2011, sta pokazali, da obravnavanje vladnih obveznic na podlagi ničelnega tveganja ni več v skladu z ekonomsko realnostjo. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu čim prej predložiti poročilo, v katerem bi predlagala možnosti za ustrezno prilagoditev izračunavanja kapitalskih zahtev za take izpostavljenosti, obenem pa upoštevala možne destabilizacijske učinke vložitve teh predlogov v obdobju izrednih razmer na trgu.

(29)    Da bi omogočili gladek prehod na podlagi Direktive 2009/138/ES na nov režim, je treba določiti postopno uvajanje in posebna prehodna obdobja.

(30)    Cilj prehodnih obdobij mora biti izogibanje pretresom na trgu ▌. Prehodna obdobja bi morala spodbujati zavarovalnice, da se čimprej uskladijo z določenimi zahtevami novega režima.

(31)    Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja delovanja notranjega trga z zagotavljanjem visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora nad njim, zaščite imetnikov polic in upravičencev ter s tem podjetij in potrošnikov, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo ustrezno dosegati in se lahko zato zaradi obsega ukrepov bolje dosegajo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne sme presegati okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev, zlasti pa ne sme določati zahtev glede solventnosti za organe za poklicno pokojnino.

(32)    Komisija mora do 1. januarja 2014 poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o predložitvi osnutka tehničnih standardov organov ESA, določenih v tej direktivi, in oblikovati primerne predloge.

(33)    Direktive 2002/92/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES in 2009/138/ES ter Uredbo (ES) št. 1060/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen -1

Spremembe Direktive 2002/92/ES

Direktiva 2002/92/ES se spremeni:

(1)       Členu 3(2) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice redno sporočajo informacije, zbrane prek enotne informacijske točke, Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta*, ta pa ga objavi na svojem spletnem mestu.

___________

* UL L L 331, 15.12.2010, str. 48.“;

(2)      V členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice Komisijo uradno obvestijo o želji, da se jih obvesti v skladu z odstavkom 1. Komisija s svoje strani o tem obvesti vse države članice in organ EIOPA.“;

(3)      V členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice določijo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive. O tem obvestijo Komisijo in organ EIOPA in navedejo morebitno razdelitev teh nalog.“;

(4)      V členu 9 se naslov nadomesti z naslednjim:

Izmenjava informacij med državami članicami in organom EIOPA“;

(5)      V členu 9 se doda nov odstavek, ki se glasi:

„1a. Pristojni organi sodelujejo z organom EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010. Pristojni organi nemudoma posredujejo organu EIOPA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in iz Uredbe (EU) št. 1094/2010, v skladu s členom 35 navedene uredbe.“;

(6)      V členu 12 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.      Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo strožje določbe glede obveščanja iz odstavka 1, če so takšne določbe skladne s pravom Unije.

Države članice obvestijo Komisijo in organ EIOPA o nacionalnih določbah, opredeljenih v prvem pododstavku.

Države članice redno in vsaj vsaki dve leti posodabljajo te informacije, organ EIOPA pa jih objavi na svojem spletnem mestu.

Za vzpostavitev visoke stopnje preglednosti z vsemi ustreznimi sredstvi Komisija zagotovi, da se podatki, ki jih prejme v zvezi z nacionalnimi določbami, posredujejo tudi potrošnikom in zavarovalnim posrednikom.

6.        Da bi zagotovili enotne pogoje uporabe odstavka 5, organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih morajo upoštevati, ter o obrazcih in modelih, ki jih morajo uporabiti pristojni organi pri posredovanju in posodabljanju zadevnih informacij za organ EIOPA.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“

Člen 1

Spremembe Direktive 2003/71/ES

Direktiva 2003/71/ES se spremeni:

(1)       Tretji pododstavek člena 5(4) se nadomesti z naslednjim:

„Kadar končni pogoji ponudbe niso vključeni niti v osnovni prospekt niti v dodatek, se končni pogoji dajo na voljo vlagateljem in vložijo pri pristojnem organu v domači državi članici, prav tako pa jih ta pristojni organ sporoči pristojnemu organu v državi(-ah) članici( ah) gostiteljici(-ah) in organu ESMA ob vsaki javni ponudbi takoj, ko je to izvedljivo, in, če je mogoče, pred začetkom javne ponudbe ali sprejema v trgovanje. Končni pogoji vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na pojasnilo o vrednostnih papirjih in se ne uporabljajo kot dodatek k osnovnemu prospektu. V takih primerih se uporablja člen 8(1)(a).“

(2)       Člen 11(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.       Za zagotovitev dosledne uskladitve v zvezi s tem členom organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev informacij, ki bodo vključene s sklicevanjem.

Organ ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

▌

(3) Člen 13(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.      Da bi zagotovili dosledno usklajevanje v zvezi z odobritvijo prospektov, organ ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev postopkov za odobritev prospekta in pogojev, v skladu s katerimi se lahko prilagodijo roki.

Organ ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

(4)       Člen 14(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.      Za zagotovitev dosledne uskladitve v zvezi s tem členom organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev določb, ki se nanašajo na objavo prospekta iz odstavkov od 1 do 4.

Organ ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

▌

(5)       Člen 15(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.                 Za zagotovitev dosledne uskladitve v zvezi s tem členom organ ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli določbe, ki se nanašajo na razširjanje oglasov, ki napovedujejo namen javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejetja v trgovanje na organiziranem trgu, zlasti preden se da prospekt na voljo javnosti ali pred odprtjem vpisa, in da opredeli določbe iz odstavka 4.

Organ ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

▌

(5a)     vstavi se naslednji člen:

Člen 31a

Osebje in viri organa ESMA

Organ ESMA oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.

Člen 2

Spremembe Direktive 2009/138/ES

Direktiva 2009/138/ES se spremeni:

(-1)     V členu 13 se vstavi naslednja točka:

„(32a)            „pooblaščena centralna nasprotna stranka“ pomeni centralno nasprotno stranko v smislu člena 2(1)(1) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [EMIR], ki ima dovoljenje na podlagi člena 10 te direktive;“;

(1)       Člen 17(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.                  Komisija lahko v skladu s členom 301a in pod pogoji iz členov 301b, ki se nanašajo na seznam oblik iz točk od 1 do 27 dela A, dela B in dela C Priloge III, sprejme delegirane akte.“

(1a)     vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Sporočanje in objavljanje dovoljenj, odvzemov dovoljenj in zavrnitev dovoljenj

Vsako dovoljenje, odvzem dovoljenja in zavrnitev dovoljenja se priglasi evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine), (EIOPA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta*. Ime vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero je bilo izdano dovoljenje, se vnese na seznam. EIOPA objavi in dopolnjuje ta seznam na svojem spletnem mestu.

____________

* UL L 331, 15.12.2010, str. 48.“;

(1b)     V členu 29 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.       Komisija zagotovi, da delegirani akti, regulativni in izvedbeni tehnični standardi upoštevajo načelo sorazmernosti in tako zagotovijo sorazmerno uporabo te direktive, zlasti za majhne zavarovalnice.

Organ EIOPA zagotovi, da osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki so predloženi v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010, osnutki izvedbenih tehničnih standardov, ki so predloženi v skladu s členom 15 navedene uredbe, ter smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16 navedene uredbe, upoštevajo načelo sorazmernosti in tako zagotovijo sorazmerno uporabo te direktive, zlasti za majhne zavarovalnice.".

(2)       Člen 31 se spremeni:

(a)       odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.       Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 2 tega člena in brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) ter člen 256, organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se podrobno določijo ključni vidiki glede tega, katere skupne statistične podatke je treba razkriti, ter oblika, struktura, seznam vsebine in letna objava datuma razkritja iz tega člena.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“

▌

(3)       v členu 33 se dodajo naslednji odstavki:

Kadar nadzorni organ obvesti nadzorne organe v državi članici gostiteljici, da namerava opraviti preverjanje na kraju samem v skladu z odstavkom 1, in kadar je temu nadzornemu organu dejansko prepovedano, da bi uveljavil pravico do tega preverjanja na kraju samem, ali kadar je temu nadzornemu organu dejansko prepovedano, da bi uveljavil svojo pravico do sodelovanja v skladu z odstavkom 2, lahko nadzorni organi zadevo predložijo organu EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19, odstavki od 1 do 3 ter 6, Uredbe (EU) št. 1094/2010 [EIOPA]. V tem primeru lahko organ EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 lahko organ EIOPA sodeluje pri preverjanjih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.“;

(4)       Člen 35 se spremeni:

(-a)      v odstavku 2 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:

„(i)      v vnaprej določenih obdobjih; pri čemer lahko zadevni nadzorni organi redno nadzorno poročanje omejijo na informacije, ki se med letom bistveno spremenijo, pod naslednjim pogojem:

–         odstopanja od rednega nadzornega poročanja se lahko dovolijo le zavarovalnicam in pozavarovalnicam, katerih skupni prispevek k celotnemu tržnemu deležu ne presega 20 % na trgu življenjskih oziroma neživljenjskih zavarovanj v državi članici, ter

–         celovito poročanje se opravi vsaj letno.“;

(-aa)    V odstavku 2 se dodata naslednja pododstavka:

„Države članice zahtevajo, da zavarovalnice in pozavarovalnice kot del rednega poročanja ali ad hoc predložijo zadevnim nadzornim organom popoln seznam sredstev po posameznih postavkah samo, če so te informacije potrebne, da zadevni pristojni organi lahko učinkovito prevzamejo nadzorno vlogo, zlasti v zvezi s finančno stabilnostjo.“

Zadevni nadzorni organi lahko od rednega nadzornega poročanja po posameznih postavkah izvzamejo zavarovalnice in pozavarovalnice, katerih skupni prispevek k celotnemu tržnemu deležu ne presega 20 % na trgu življenjskih oziroma neživljenjskih zavarovanj v državi članici.“;

(a)       odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.      Da bi zagotovil dosledno uskladitev v zvezi s tem členom, organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije in časovne točke iz odstavkov od 1 do 4.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6a.      Da se okrepi skladna in dosledna uporaba odstavka 2, organ EIOPA pripravi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, da se določijo merila za izračun tržnih deležev, ob upoštevanju načela sorazmernosti, pa tudi vidikov finančne stabilnosti.

Te smernice se uporabijo tudi za namene odstopanja od rednega nadzornega poročanja na ravni skupine, kadar se ta odstopanja smiselno uporabljajo v skladu s prvim odstavkom člena 254(2).

Ta merila se pregledajo najmanj vsakih pet let.

▌

7.        Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za predložitev informacij pristojnim organom. Postopki lahko po potrebi vključujejo zahteve za odobritev predloženih informacij s strani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(5)       Člen 37 se spremeni:

(a)       odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.       Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo nadaljnje specifikacije za okoliščine, v katerih se lahko naloži kapitalski pribitek.

6a.      Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi s kapitalskim pribitkom organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredeli metodologija za izračun kapitalskih pribitkov.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▌

6b.      Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati pri odločitvah za določitev, izračun in odstranitev kapitalskih pribitkov.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(6)       V členu 38(2) se dodata naslednja pododstavka:

Kadar nadzorni organ obvesti nadzorne organe v državi članici gostiteljici, da namerava na kraju samem opraviti preverjanje v skladu s prvim pododstavkom, in kadar je temu nadzornemu organu dejansko prepovedano, da bi uveljavil pravico do tega preverjanja na kraju samem, lahko nadzorni organ zadevo predloži organu EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19, odstavki od 1 do 3 ter 6, Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko organ EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima organ EIOPA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.“;

(7)       Člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50

Regulativni tehnični standardi

1.        Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi s tem oddelkom organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev:

(a)    elementov sistemov iz členov 41, 44, 46 in 47 ter zlasti področij, ki jih bo zajemala politika upravljanja sredstev in obveznosti ter naložb zavarovalnic in pozavarovalnic, kot določa člen 44(2);

(b)    funkcij iz členov 44, 46, 47 in 48;

(c)    zahtev, določenih v členu 42, in funkcij, ki jih ureja ta člen;

(d)    pogojev, pod katerimi se lahko opravlja zunanje izvajanje, zlasti glede ponudnikov storitev v tretjih državah.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.        Da bi zagotovili ustrezno usklajenost v zvezi z oceno iz točke (a) člena 45(1), lahko organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev elementov te ocene.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“;

(8)       V členu 51(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

           V prehodnem obdobju, ki se konča najkasneje 31. decembra 2017, lahko države članice brez poseganja v kakršno koli razkritje, ki je obvezno v okviru katerih koli drugih pravnih ali regulativnih zahtev, določijo, da kljub razkritju celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz točke (e)(ii) odstavka 1 kapitalskega pribitka ali vpliva posebnih parametrov, ki jih mora uporabljati zavarovalnica ali pozavarovalnica v skladu s členom 110, ni treba ločeno razkriti.“;

(9)       Člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52

Informacije za Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine in njegova poročila

1.        Države članice zahtevajo od nadzornih organov, da vsako leto zagotovijo organu EIOPA naslednje podatke:

(a)       povprečni kapitalski dodatek na posamezno zavarovalnico ali pozavarovalnico in porazdelitev kapitalskih dodatkov, ki so jih naložili nadzorni organi v prejšnjem letu, merjene kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala in prikazane ločeno za:

(i)     vse zavarovalnice in pozavarovalnice;

(ii)     življenjske zavarovalnice;

(iii)    neživljenjske zavarovalnice;

(iv)    zavarovalnice, ki izvajajo življenjske in neživljenjske dejavnosti;

(v)    pozavarovalnice;

(b)    za vsako razkritje iz točke (a) tega odstavka delež kapitalskih pribitkov, naloženih v okviru točk (a), (b) in (c) člena 37(1).

2.        Organ EIOPA vsako leto javno razkrije naslednje podatke:

(a)    za vse države članice skupno porazdelitev kapitalskih pribitkov, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, za vsako:

(i)     zavarovalnico in pozavarovalnico;

(ii)     življenjsko zavarovalnico;

(iii)    neživljenjsko zavarovalnico;

(iv)    zavarovalnico, ki izvaja življenjske in neživljenjske dejavnosti;

(v)    pozavarovalnico;

(b)    za vsako državo članico posebej porazdelitev kapitalskih pribitkov, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, ki zajema vse zavarovalnice in pozavarovalnice v tej državi članici;

(c)    za vsako razkritje iz točk (a) in (b) tega odstavka delež kapitalskih pribitkov, naloženih v okviru točk (a), (b) in (c) člena 37(1).

3.        Organ EIOPA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi podatke iz odstavka 2 skupaj s poročilom, ki navaja stopnjo nadzorne konvergence pri uporabi kapitalskih pribitkov med nadzornimi organi v različnih državah članicah.“;

(10)     Člen 56 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 56

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: delegirani in izvedbeni akti

Komisija v skladu s členom 301a ▌sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z oddelkom 3.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega oddelka organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati, ter obrazce in modele, ki jih je treba uporabiti.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(11)     Člen 58(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.       Za zagotovitev dosledne uskladitve v zvezi s tem oddelkom lahko organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se ne glede na člen 58(2) določi izčrpen seznam informacij iz člena 59(4), ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo.

Da bi zagotovili dosledno uskladitev v zvezi s tem oddelkom in upoštevali prihodnji razvoj, organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli prilagoditve meril iz člena 59(1).

Organ EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka Komisiji predloži do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8a.      Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive lahko organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo skupni postopki, obrazci in predloge za posvetovalni postopek med zadevnimi nadzornimi organi, kot je navedeno v členu 60.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(11a)  Vstavi se naslednji člen:

„Člen 65a

Sodelovanje z organom EIOPA

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi sodelujejo z organom EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi organu EIOPA nemudoma zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

(12)     V členu 69 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Takšna razkritja so mogoča samo tedaj, ko so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja. Vendar pa države članice predvidijo, da se lahko podatki, prejeti v skladu s členom 65 in členom 68(1), in podatki, pridobljeni pri pregledih na kraju samem iz člena 33, razkrijejo le z izrecnim soglasjem nadzornih organov, od katerih podatki izvirajo, ali nadzornih organov države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.“;

(12a)   člen 70 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 70

Prenos informacij na centralne banke in monetarne organe, nadzorniki plačilnih sistemov in Evropski odbor za sistemska tveganja

1.        Brez poseganja v ta oddelek lahko nadzorni organ pošilja podatke, namenjene za opravljanje njegove naloge:

(a)    centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (vključno z Evropsko centralno banko) in drugim organom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov, če so te informacije pomembne za njihove zakonsko predpisane naloge, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema;

(b)    po potrebi drugim nacionalnim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov; ter

(c)    Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), če so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog.

2.        Takšni organi ali telesa lahko tudi posredujejo nadzornim organom informacije, ki jih morebiti potrebujejo za namene člena 67. Za informacije, prejete v tem okviru, veljajo določbe o poslovni skrivnosti, določene v tem oddelku.

3.        V izrednih razmerah, tudi v razmerah iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice pristojnim organom dovolijo, da nemudoma sporočijo informacije centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (vključno z Evropsko centralno banko), kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema, ter ESRB, kadar so te informacije pomembne za njegove naloge.“;

(13)     Člen 71 se spremeni:

(a)       odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.       Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo konvergenco glede nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. V ta namen države članice zagotovijo, da:

(a)    nadzorni organi sodelujejo pri dejavnostih organa EIOPA;

(b)    nadzorni organi upoštevajo smernice in priporočila organa EIOPA ter navedejo razloge, če tega ne storijo;

(c)    nacionalne pristojnosti, podeljene nadzornim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih dolžnosti, ki jih imajo kot člani organa EIOPA ali v skladu s to direktivo.“

(b)       odstavek 3 se črta.

(14)     Člen 75 se spremeni:

(-a)      v odstavku 1 se točka (b) prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„(b)     obveznosti se vrednotijo na znesek, za katerega bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem poslu. Diskontiranje obveznosti ne upošteva informacij o sredstvih zavarovalnice ali pozavarovalnice.“;

(a)       odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi z vrednotenjem sredstev in obveznosti, organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

(a)       metod in predpostavk, ki se bodo uporabljale pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1;

(b)       mednarodnih računovodskih standardov, kot jih je Komisija potrdila z Uredbo (ES) št. 1606/2002, ki so skladni s pristopi k vrednotenju sredstev in obveznosti, kot je določeno v odstavku 1;

(c)       pristopov k vrednotenju, kjer navedene tržne cene niso na voljo ali niso v skladu s pristopi k vrednotenju sredstev in obveznosti, kot je določeno v odstavku 1;

(d)       alternativnih metod vrednotenja, ki se uporabijo, če so mednarodni računovodski standardi, kot jih je Komisija potrdila z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta

                    UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

(14a)   Člen 76(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.      Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka trenutni vsoti, ki bi jo morale plačati zavarovalnice in pozavarovalnice, če bi nemudoma prenesle svoje zavarovalne in pozavarovalne obveznosti na drugo zavarovalnico ali pozavarovalnico. Sredstva zavarovalnice ali pozavarovalnice ne vplivajo na diskontiranje zavarovalno-tehničnih rezervacij.“;

(14b)   V členu 77(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.      Najboljša ocena je enaka tehtanemu povprečju, ovrednotenemu glede na verjetnost, prihodnjih denarnih tokov ob upoštevanju časovne vrednosti denarja (pričakovana trenutna vrednost prihodnjih denarnih tokov) in ob uporabi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere. Ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere, ki se uporabi za diskontiranje zavarovalnih obveznosti, ne upošteva informacij o sredstvih zavarovalnice ali pozavarovalnice.“;

(15)     Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 77a

„Tehnične informacije, ki jih pripravi Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

1.        Organ EIOPA za vsako ustrezno valuto najmanj vsak mesec določi in objavi ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere, ki se bo uporabila za izračun najboljše ocene iz člena 77(2). Poglavje VII tega naslova se uporablja na podlagi te najboljše ocene.

▌

2.        Kadar organ EIOPA v tesnem sodelovanju z ESRB opazi izredne razmere na finančnih trgih za dano valuto in kadar organ EIOPA pokaže, da bodo te začasne in izredne razmere najverjetneje povzročile, da bo zavarovalnica ali pozavarovalnica prodala velik in pomemben del svojega portfelja vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo, se objavi prilagojena ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za vsako ustrezno valuto z isto pogostostjo kot pri ustrezni časovni strukturi netvegane obrestne mere iz odstavka 1.

Prilagoditev se izračuna s sklicevanjem na delež razmika med obrestno mero, ki bi jo bilo mogoče dobiti iz sredstev, vključenih v reprezentativni portfelj sredstev, ki so jih zavarovalnice ali pozavarovalnice vložile, ter stopnjami osnovne netvegane referenčne krivulje donosov. Ta delež se ne pripiše realistični oceni pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega tveganja pri sredstvih ali katerega koli drugega tveganja.

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo to prilagojeno časovno strukturo netvegane obrestne mere pri izračunu najboljše ocene samo za nekatere bistveno nelikvidne obveznosti, opredeljene v skladu s členom 86.

V tem primeru zavarovalnice in pozavarovalnice objavijo uporabo te prilagojene časovne strukture netvegane obrestne mere in monetarni učinek na njihovo finančno stanje.

3.        Organ EIOPA naloge iz odstavkov 1 in 2 izvaja pregledno, objektivno in zanesljivo.

Člen 77b

Ekstrapolacija

Organ EIOPA pri določanju stopnje časovne strukture netvegane obrestne mere uporabi informacije, ki izhajajo iz ustreznih finančnih instrumentov, in zagotovi skladnost z njimi. Pri tem se upoštevajo ustrezni finančni instrumenti tistih zapadlosti, pri katerih se trgi za te finančne instrumente, pa tudi za obveznice, lahko obravnavajo kot dovolj razviti, likvidni in pregledni. Za zapadlosti, pri katerih trgov za ustrezne finančne instrumente, pa tudi obveznice, ni več mogoče obravnavati kot dovolj razvite, likvidne in pregledne, se časovna struktura netvegane obrestne mere ekstrapolira.

Za vsako valuto ekstrapolirani del osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere temelji na terminskih tečajih, ki nemoteno konvergirajo od ene obrestne mere ali sklopa obrestnih mer v zvezi z najdaljšimi zapadlostmi, za katere je mogoče opaziti ustrezne finančne instrumente in obveznice v tej valuti na dovolj razvitem in likvidnem trgu, do končnega terminskega tečaja.

Ekstrapolirani del osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere konvergira do končnega terminskega tečaja tako, da se za zapadlosti 10 let po najdaljših zapadlostih iz drugega odstavka ekstrapolirani terminski tečaji od končnega terminskega tečaja ne razlikujejo za več kot tri bazne točke.“;

(16)     Člen 86 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 86

Regulativni tehnični standardi

Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi z metodami in izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

(a)    aktuarske in statistične metodologije za izračun najboljše ocene iz člena 77(2);

(b)    metodologije, načela in tehnike za določanje ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere, ki bo uporabljena za izračun najboljše ocene iz člena 77(2);

(c)    okoliščine, v katerih se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota ali kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje ter metode, ki se bodo uporabile, kadar se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota, kot je navedeno v členu 77(4);

(d)    metode in predpostavke, uporabljene pri izračunu meje tveganja, vključno z določitvijo zneska primernih lastnih sredstev, potrebnih za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti in kalibracijo mere stroškov kapitala, kot je navedeno v členu 77(5);

(da)  natančna merila za metodologijo za izračun nelikvidne premije in metodologijo za ugotavljanje pomembnih nelikvidnih obveznosti, kot je navedeno v členu 77(a);

(e)    vrste poslovanja, na podlagi katerih se segmentirajo zavarovalne in pozavarovalne obveznosti za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, kot je navedeno v členu 80;

(f)     standarde, ki jih je treba doseči glede zagotavljanja ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, in posebnih okoliščin, v katerih bi bilo za izračun najboljše ocene primerno uporabiti približke, vključno s pristopi, ki upoštevajo vsak primer posebej, kot je navedeno v členu 82;

(g)    metodologije, ki bodo uporabljene za izračun prilagoditve zaradi neplačila nasprotne stranke iz člena 81, namenjene povrnitvi pričakovanih izgub zaradi neplačila nasprotne stranke;

(h)    po potrebi poenostavljene metode in tehnike za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, da se zagotovi sorazmernost aktuarskih in statističnih metod iz točk (a) in (d) z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj, ki jih podpirajo zavarovalnice in pozavarovalnice, skupaj z lastnimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami;

▌

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▌“;

(17)     Člen 92 se spremeni:

(a)    naslov se nadomesti z naslednjim:

„Člen 92

Regulativni in izvedbeni tehnični standardi“;

(b)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.         Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi z določanjem lastniškega kapitala organ EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da opredeli:

(a)    merila ▌za dodelitev nadzorne odobritve pomožnih lastnih sredstev v skladu s členom 90;

(b)    obravnavanje udeležb, v smislu tretjega pododstavka člena 212(2), v finančnih in kreditnih institucijah v zvezi z določitvijo lastnih sredstev.

▌

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

(ba)     doda se naslednji odstavek:

„2a.       Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 90 organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati, ter obrazce in modele, ki jih je treba uporabiti za dodelitev nadzorne odobritve za uporabo pomožnega lastniškega kapitala.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▌“;

(18)     Člen 97 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 97

Regulativni tehnični standardi

1.        Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi z razvrščanjem lastniškega kapitala organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli:

(a)    seznam postavk lastnih sredstev, skupaj s tistimi iz člena 96, za izpolnjevanje meril iz člena 94, ki vsebuje za vsako postavko lastnih sredstev podroben opis lastnosti, ki so določile njeno razvrstitev.

(b)    metode, ki jih bodo uporabili nadzorni organi pri odobritvi ocene in razvrstitve postavk lastnih sredstev, ki jih ne zajema seznam iz točke (a);

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Komisija redno pregleda in po potrebi posodobi seznam iz točke (a) odstavka 1 glede na razvoj trga.

▌“;

(19)     Člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

Regulativni tehnični standardi o primernosti lastniškega kapitala

1.        Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi s primernostjo lastniškega kapitala organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli:

(a)    kvantitativne omejitve iz člena 98(1) in (2);

(b)    prilagoditve, ki jih je treba izvesti, da se izpostavi pomanjkljivosti prenosljivosti tistih postavk lastnih sredstev, ki se lahko uporabijo samo za kritje izgub, ki nastanejo v določenem segmentu obveznosti ali zaradi določenih tveganj (namenska sredstva).

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“

▌;

(19a)   Vstavi se naslednji člen:

„Člen 106a

Izračun podmodula tveganja kreditnih pribitkov: mehanizem simetričnega prilagajanja

1.        Podmodul tveganja kreditnih pribitkov, ki je izračunan na podlagi standardne formule, mora upoštevati simetrično prilagoditev kapitalske zahteve za tveganja kreditnih pribitkov, ki se uporablja za kritje tveganja, ki izhaja iz sprememb v cenah obveznic in cenah drugih vrednostnih papirjih s fiksnim donosom s podobnimi lastnostmi denarnih tokov.

2.        Simetrična prilagoditev standardne kapitalske zahteve za tveganja kreditnih pribitkov, kalibrirane v skladu s členom 104(4), ki se uporablja za kritje tveganja, ki izhaja iz sprememb v cenah obveznic in drugih vrednostnih papirjih s fiksnim donosom s podobnimi lastnostmi denarnih tokov, temelji na funkciji aktualnega indeksa ustreznega vrednostnega papirja s fiksnim donosom in tehtanega povprečja tega indeksa. Tehtano povprečje se izračuna v primernem časovnem obdobju, ki je enako za vse zavarovalnice in pozavarovalnice.

3.                   Rezultat simetrične prilagoditve standardne kapitalske zahteve za tveganja kreditnih pribitkov, ki krije tveganje, ki izhaja iz sprememb v cenah obveznic in drugih vrednostnih papirjih s fiksnim donosom s podobnimi lastnostmi denarnih tokov, ne sme biti tak, da bo uporabljena kapitalska zahteva za tveganja kreditnih pribitkov nižja ali višja za več kot 25% standardne kapitalske zahteve za kreditne pribitke.

4.        Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo prilagojeno ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere iz člena 77a(2), ne smejo uporabiti simetrične prilagoditve standardne kapitalske zahteve za tveganja kreditnih pribitkov, če je rezultat prilagoditve v skladu s členom 106a kapitalska zahteva za tveganja kreditnih pribitkov, ki je nižja od standardne kapitalske zahteve za tveganja kreditnih pribitkov.“;

(19b) Členu 105(6) se za drugim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

„Če se kliring pogodbe za izvedeni finančni instrument izvede prek centralne nasprotne stranke, je kapitalska zahteva za tveganje neplačila ustrezne nasprotne stranke nižja, kot če kliring pogodbe ni izveden na tak način.“;

(20)     Vstavi se naslednji člen:

„Člen 109a

Harmonizirani tehnični prispevki k standardni formuli:

1.        Za izračun modula tržnega tveganja in modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(5) in (6) se lahko uporabi zunanja bonitetna ocena za določitev verjetnosti neizpolnitve obveznosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)    zunanjo bonitetno oceno je izdala zunanja bonitetna institucija (ECAI);

(b)    zunanja bonitetna institucija je bonitetna agencija, ki je registrirana ali certificirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, ali, če zunanja bonitetna institucija ni registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, so njeno upravičenost prek skupnega odbora, kot je določen v členu 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 (skupni odbor), in v skladu z metodološkimi zahtevami iz členov od 6 do 13 Uredbe (ES) št. 1060/2009 ocenili evropski nadzorni organi;

(c)    skupni odbor je zunanje bonitetne ocene razporedil po objektivni lestvici stopenj kreditne kvalitete v skladu z odstavkom 2;

2.        Za namene prvega pododstavka skupni odbor:

(a)    objavi seznam upravičenih zunanjih bonitetnih institucij;

(b)    preveri, ali so posamezne bonitetne ocene dostopne po enakih pogojih vsaj vsem institucijam, ki imajo upravičen interes glede teh posameznih bonitetnih ocen;

(c)    brez poseganja v člen 56 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, razporedi zunanje bonitetne ocene po objektivni lestvici stopenj kreditne kvalitete, pri čemer uporabi korake, opredeljene v skladu s členom 111(1)(n).

Da bi preprečili pretirano zanašanje na zunanje bonitetne agencije, zavarovalnice in pozavarovalnice preverijo primernost zunanjih bonitetnih ocen kot del svojega obvladovanja tveganja, in sicer z uporabo dodatnih ocen, kadar je to mogoče, da bi preprečile vsako samodejno zanašanje na zunanje ocene.

Organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju zunanjih bonitetnih ocen.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

1a.      Za lažji izračun modula tržnega tveganja iz člena 105(5) organ EIOPA:

(a)    objavi sezname regionalnih vlad in lokalnih oblasti, izpostavljenost do katerih se obravnava kot izpostavljenost centralni vladi, pod jurisdikcijo katere so bile ustanovljene, če ni nobene razlike v tveganju med takimi izpostavljenostmi, zato ker ima prva posebna pooblastila za pridobivanja prihodkov ter zaradi obstoja posebnih institucionalnih ureditev, ki zmanjšujejo tveganje neplačila;

(b)    določi prilagoditve, ki so potrebne za valute, vezane na evro, in podmodul deviznega tveganja iz člena 105(5)(e), pri čemer uporabi merila iz člena 111(1)(p); ter

(c)    določi ustrezen indeks lastniških vrednostnih papirjev iz člena 106(2), izračuna simetrično prilagoditev iz člena 106, pri čemer uporabi metode, predpostavke in standardne parametre, določene v skladu s členom 111(1)(c) ter podrobna merila iz člena 111(1)(o) ter mesečno objavlja oba sklopa informacij; ter

(d)    določi primeren indeks vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo iz člena 106(2), izračuna simetrično prilagoditev iz člena 106, pri čemer uporabi metode, predpostavke in standardne parametre, določene v skladu s členom 111(1)(c) ter podrobna merila iz člena 111(1)(o) ter mesečno objavlja oba sklopa informacij.

1b.      Da bi preprečili pretirano zanašanje na zunanje bonitetne agencije, zavarovalnice in pozavarovalnice preverijo primernost zunanjih bonitetnih ocen kot del svojega obvladovanja tveganja, in sicer z uporabo dodatnih ocen, kadar je to mogoče, da bi preprečile vsako samodejno zanašanje na zunanje ocene.

2.        Za olajšanje izračuna modula tveganja zdravstvenega zavarovanja iz člena 105(4), organ EIOPA v skladu z izračuni nadzornih organov zadevnih držav članic objavi standardna odstopanja v zvezi s posebnimi nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)    mehanizem za izmenjavo zahtevkov je pregleden, letno obdobje, za katero velja, pa je v celoti vnaprej določeno;

(b)    mehanizem za izmenjavo zahtevkov, število zavarovalnic, ki sodelujejo v sistemu za izravnavo zdravstvenega tveganja (HRES), in značilnosti tveganja podjetja za HRES zagotavljajo, da je za vsako podjetje, ki sodeluje v tem sistemu, nestanovitnost letnih izgub poslovne dejavnosti, za katero velja sistem HRES, bistveno manjša, tako glede premije kot glede rezervacije neživljenjskega zavarovanja;

(c)    zdravstveno zavarovanje, za katerega velja sistem HRES, je obvezno in služi kot delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti;

(d)    v primeru neplačila zavarovalnic, ki sodelujejo v sistemu HRES, ena ali več vlad držav članic v celoti jamčijo kritje zahtevkov zavarovanca za zavarovalni posel, ki ga ureja sistem HRES.

Komisija lahko sprejme delegirane akte za določitev dodatnih meril v skladu s členom 301a.“;

(21)     Člen 111 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 111

Regulativni tehnični standardi v zvezi s členi od 103 do 109

1.        Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi s členi 101 ter 103 do 109 organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

(a)       standardno formulo v skladu z določbami členov 101 in od 103 do 109;

(b)       kakršne koli podmodule za natančnejše kritje tveganj, ki spadajo v posamezne module tveganja iz člena 104 kot tudi morebitne kasnejše dopolnitve;

(c)       metode, predpostavke in standardne parametre, ki bodo kalibrirani glede na interval zaupanja iz člena 101(3) in uporabljeni za izračun posameznih modulov tveganja ali podmodulov osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz členov 104, 105 in 304, mehanizem simetričnega prilagajanja in ustrezno časovno obdobje, izraženo v številu mesecev, kot je navedeno v členu 106 in členu 106a, ter primeren pristop za vključevanje metode iz člena 304 pri zahtevanem solventnostnem kapitalu, kot je izračunan v skladu s standardno formulo;

(d)       korelacijske parametre, če je potrebno tudi tiste iz Priloge IV, in postopke za posodobitev teh parametrov;

(e)       če zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo tehnike za ublažitev tveganja, metode in predpostavke, ki bodo uporabljene za oceno sprememb v profilu tveganj zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice in za prilagoditev izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala;

(f)        kakovostna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za ublažitev tveganja iz točke (d) za zagotovitev dejanskega prenosa tveganja na tretjo stranko;

(fa)     metodo, ki se uporabi za ocenjevanje kapitalske zahteve za tveganje neplačila nasprotne stranke v primeru izpostavljenosti odobreni centralni nasprotni stranki, kot je navedeno v členu 105; ti parametri se določijo za zagotovitev skladnosti z obravnavo takšnega tveganja v primeru bonitetnih institucij in investicijskih podjetij, kot zahteva Direktiva 2012/xx./EU (CRD IV);

(g)       metode in parametre, ki bodo uporabljeni za oceno zahtevanega kapitala za operativno tveganje iz člena 107, vključno z odstotkom iz člena 107(3);

(h)       metode in popravke, ki se uporabijo za odražanje zmanjšane možnosti za razpršitev tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic v povezavi z namenskimi sredstvi;

(i)        metodo, ki bo uporabljena za izračun prilagoditve zaradi absorpcijskih možnosti izgub zavarovalno-tehničnih rezervacij ali odloženih davkov iz člena 108;

(j)        podskupino standardnih parametrov v modulih tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko nadomestijo parametri, specifični za posamezno zavarovalnico ali pozavarovalnico, iz člena 104(7);

(k)       merila v zvezi s standardiziranimi metodami, ki jih bodo uporabile zavarovalnice in pozavarovalnice za izračun parametrov, specifičnih za posamezno zavarovalnico in pozavarovalnico, iz točke (j) in kakršna koli merila glede popolnosti, natančnosti in ustreznosti uporabljenih podatkov, ki jih je treba izpolnjevati, preden se izda nadzorna odobritev, skupaj s postopkom za tako odobritev;

(l)        poenostavljene izračune, namenjene specifičnim podmodulom in modulom tveganja, kot tudi merila, ki jih morajo zavarovalnice in pozavarovalnice, vključno z lastnimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami, izpolnjevati, da lahko uporabijo takšno poenostavitev, kot jo določa člen 109;

(m)      pristop, ki bo uporabljen v povezavi s povezanimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami v smislu člena 212 pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, zlasti pri izračunu podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev iz člena 105(5), ob upoštevanju možnega zmanjšanja nestanovitosti vrednosti navedenih povezanih zavarovalnic in pozavarovalnic zaradi strateške narave teh naložb in vpliva, ki ga imajo udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice na navedena povezana podjetja;

(n)       dodelitev bonitetnih institucij in za združevanje njihovih kreditnih ocen s pomočjo lestvice stopenj kreditne kvalitete iz člena 109a(1)(c);

(o)       podrobna merila za indeks lastniških vrednostnih papirjev iz člena 109a(1a)(c) in indeks vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo iz člena 109a(1a)(d);

(p)       podrobna merila za prilagoditve, potrebne za valute, vezane na evro, za olajšanje izračuna podmodula deviznega tveganja iz člena 109a(1a)(b);

(q)       pogoje za kategorizacijo regionalnih vlad in lokalnih organov iz člena 109(a)(1a)(a);

(r) podrobna merila, ki jih izpolnjujejo dogovori o nacionalnih zakonodajnih ukrepih, in metodologijo in zahteve za izračun standardnega odstopanja za olajšanje izračuna modula tveganja zdravstvenega zavarovanja iz člena 109a(2).

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati, ter obrazce in modele, ki jih je treba uporabiti pri:

(a)       posodobitvi korelacijskih parametrov iz točke (d);

(b)       nadzorni odobritvi za uporabo parametrov, specifičnih za posamezno zavarovalnico in pozavarovalnico, iz točke (k).

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.        Da bi zagotovili dosledno uskladitev na področju zahtevanega solventnostnega kapitala, organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo količinske omejitve in merila primernosti sredstev, da bi obravnavali tveganja, ki jih podmodul ne zajema ustrezno.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Navedeni regulativni tehnični standardi se uporabljajo za sredstva, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, ne pa za sredstva v zvezi s pogodbami življenjskega zavarovanja, če naložbeno tveganje nosijo imetniki polic. Te regulativne tehnične standarde pregleda Komisija v povezavi z razvojem standardne formule in finančnih trgov.

(22)     Člen 114 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 114

Regulativni in izvedbeni tehnični standardi v zvezi z notranjimi modeli zahtevanega solventnostnega kapitala

1.        Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi celotnim in delnim notranjim modelom zahtevanega solventnostnega kapitala organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

(b)       prilagoditve, ki jih je treba izvesti pri standardih iz členov od 120 do 125 glede na omejeno področje uporabe delnega notranjega modela;

(c)       ▌politike spreminjanja notranjega modela, kot je navedeno v členu 115;

(d)       načina, na katerega se delni notranji model po potrebi v celoti vključi v standardno formulo zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 113(1)(c), in zahteve glede uporabe alternativnih tehnik vključevanja.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati, ter obrazce in modele, ki jih je treba uporabiti pri:

(a)       odobritvi notranjega modela v skladu s členom 112; ter

(b)       odobritvi večjih sprememb notranjega modela in sprememb politike spreminjanja notranjega modela, kot je navedeno v členu 115.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(23)     Člen 127 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 127

Regulativni tehnični standardi v zvezi s členi od 120 do 126

Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi s členi od 120 do 126 ter za izboljšanje ocene profila tveganj in upravljanja poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev uporabe mednarodnih modelov po vsej Uniji.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“;

(24)     Člen 129 se spremeni:

(a)       v odstavku 1 se točke (i), (ii) in (iii) nadomestijo z naslednjim:

„(i)     2 300 000 EUR za zavarovalnice, ki opravljajo posle neživljenjskih zavarovanj, vključno z lastnimi zavarovalnicami, razen v primeru, ko so krita vsa ali nekatera tveganja, vključena v eno od zavarovalnih vrst 10 do 15, naštetih v delu A Priloge 1; v tem primeru znesek ne sme biti nižji od 3 500 000 EUR;

(ii)      3 500 000 EUR za življenjske zavarovalnice, vključno z lastnimi zavarovalnicami;

(iii)      3 500 000 EUR za pozavarovalnice, razen v primeru lastnih pozavarovalnic, pri katerih zahtevani minimalni kapital ne sme biti nižji od 1 100 000 EUR;“

(b)       v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da v obdobju, ki se konča najkasneje 31. decembra 2014, od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahtevajo, da delež iz prvega pododstavka uporabijo izključno za zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki se izračuna v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI.“;

(c)       v odstavku 4 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Za namene izračuna mejnih vrednosti iz odstavka 3 zavarovalnicam in pozavarovalnicam ni treba izračunati zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako četrtletje.“;

▌

(d)       Prvi pododstavek odstavka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.      Komisija Evropskemu parlamentu in Odboru evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenim s Sklepom Komisije 2004/9/ES*, najkasneje do 31. oktobra 2017 predloži poročilo o pravilih držav članic in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavki 1 do 4.

___________

* UL L 3, 7.1.2004, str. 34.“;

(27)     Člen 130 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 130

Regulativni tehnični standardi

Da bi zagotovili dosledno uskladitev v zvezi z minimalnimi kapitalskimi zahtevami, organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz členov 128 in 129.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“.

(28)     V prvem odstavku člena 131 se datuma „31. oktobra 2012“ in „31. oktobra 2013“ nadomestita z „31. decembra 2012“ in „31. decembra 2013“.

(29)     Člen 135 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 135

Regulativni in izvedbeni tehnični standardi o kvalitativnih zahtevah

1.        Za zagotovitev dosledne skladnosti v zvezi s členoma 132(2) in 132(4) organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev kvalitativnih zahtev na naslednjih področjih:

(a)       opredelitev, meritev, nadzor in upravljanje tveganj ▌, ki izhajajo iz naložb v povezavi s prvim pododstavkom člena 132(2);

(b)       opredelitev, meritev, nadzor in upravljanje ▌posebnih tveganj, ki izhajajo iz naložb v izvedene instrumente in sredstva iz drugega pododstavka člena 132(4) ter določitev, koliko taka sredstva prispevajo k zmanjšanju tveganj ali učinkovitemu upravljanju portfelja, kot je navedeno v tretjem pododstavku člena 132(4).

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

1a.      Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih poročanja, ki jih je treba upoštevati, ter obrazce in modele, ki jih je treba uporabiti.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.        Komisija v skladu s členom 301a ▌sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a)       zahteve, ki jih morajo izpolniti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki preoblikujejo posojila v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji), da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica vlaga v takšne vrednostne papirje ali instrumente, izdane po 1. januarju 2011, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo, da originator zadrži neto delež v višini vsaj 5 %;

(b)       kvalitativne zahteve, ki jih morajo izpolniti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki vlagajo v takšne vrednostne papirje ali instrumente;

(c)       specifikacije za okoliščine, v katerih se lahko naloži kapitalski pribitek, kadar so bile kršene zahteve iz točk (a) in (b) tega odstavka, brez poseganja v člen 101(3).

2a.      Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi z odstavkom 2(c) organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredeli metodologija za izračun kapitalskih pribitkov, ki so v njem navedeni.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(30) Člen 138(4) se nadomesti z naslednjim:

▌„4.    V primeru izjemnega padca na finančnih trgih, kot ga razglasi organ EIOPA v skladu s tem odstavkom in po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja, ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010, lahko nadzorni organ podaljša obdobje iz drugega pododstavka odstavka 3 za ustrezno časovno obdobje, ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov, vključno s povprečnim trajanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Kadar povprečno trajanje zavarovalno-tehničnih rezervacij presega 12 let, je za določitev obdobja v prvem pododstavku primerna tretjina trajanja, pri čemer je najdaljše obdobje sedem let.

▌Brez poseganja v člen 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 lahko organ EIOPA za namene tega odstavka na zahtevo zadevnega nadzornega organa naslovi ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero ugotovi obstoj izjemnega padca na finančnih trgih. Izjemni padec na finančnih trgih obstaja, kadar pride do padca na finančnih trgih po vsej Uniji, ki je nepredviden, oster in precejšen in je drugačen od upada rasti, ki se pojavlja kot del gospodarskega cikla ▌.

Organ EIOPA najmanj enkrat na mesec pregleda, ali se na dan pregleda še vedno uporabljajo pogoji iz prejšnjega pododstavka ▌. V ta namen lahko organ EIOPA na zahtevo zadevnega nadzornega organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero ugotovi konec izjemnega padca na finančnih trgih.

▌

Brez poseganja v njihove pristojnosti zadevni nadzorni organi kolegij nadzornikov obvestijo o svoji odločitvi o zavrnitvi podaljšanja obdobja iz pododstavka 5.

Če ustrezni nadzorni organ zavrne podaljšanje obdobja iz pododstavka 5, mnenja kolegija nadzornikov o tem pa so deljena, se lahko nadzornik skupine ali katerikoli drugi nadzorni organ o tem posvetuje z organom EIOPA. Z njim se posvetuje en mesec, o tem pa so obveščeni zadevni nadzorni organi. Kadar je opravljeno posvetovanje z organom EIOPA, zadevni nadzorni organ pred sprejetjem odločitve ustrezno preuči njegovo mnenje. V skladu s členom 19(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 organ EIOPA na tej stopnji deluje kot posrednik.

Če v kolegiju ni bil dosežen sporazum in če je nadzornik skupine ali kateri od zadevnih nadzornih organov v skladu s členom 19 Uredbe (EU)št. 1094/2010 ob koncu obdobja iz pododstavka 7 tega člena zavrnitev nadzornega organa predložil organu EIOPA, zadevni nadzorni organ počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme organ EIOPA, in v skladu z njo sprejme svojo odločitev.

Obdobje iz pododstavkov 6 in 7 se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Organ EIOPA sprejme odločitev v dveh mesecih. Zadeva se po izteku obdobja iz odstavka 5 ali po sklenitvi sporazuma med nadzornimi organi ne predloži organu EIOPA.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake 3 mesece predloži poročilo o napredku, v katerem opredeli sprejete ukrepe in napredek pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu od datuma, ko je bilo ugotovljeno, da zahteva po solventnostnem kapitalu ni izpolnjena do datuma predložitve poročila o napredku.

▌“;

(31)     Člen 143 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 143

Regulativni tehnični standardi v zvezi s členom 138(4)

1.        Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi s členom 138(4) organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli dejavnike in merila, ki jih je treba upoštevati za uporabo člena 138(4), vključno z najdaljšim ▌obdobjem, izraženim v skupnem številu mesecev, ki je enako za vse zavarovalnice in pozavarovalnice, kot je določeno v prvem pododstavku člena 138(4).

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

1a.      Da bi zagotovil enotne pogoje uporabe člena 138(4), organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za podrobno določitev postopkov, ki jih mora EIOPA upoštevati, ko ugotavlja obstoj izjemnega padca na finančnih trgih v skladu s členom 138(4).

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.        Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi s členom 138(2), členom 139(2) in členom 141 organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli sanacijski načrt iz člena 138(2) in finančni načrt iz člena 139(2) in v zvezi s členom 141, pri čemer stori vse potrebno, da se izogne procikličnim učinkom.“

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“.

(31a)   V členu 149 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.      Za spremembe podatkov iz člena 147, ki jih zavarovalnica namerava narediti, velja postopek iz členov 147 in 148.“;

(32)     Naslednji pododstavek se vstavi po prvem pododstavku člena 155(3):

Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži organu EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu z odstavki od 1 do 4 in 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.“;

(32a)   V členu 155 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:

„9.      Države članice Komisijo in organ EIOPA obvestijo o številu in vrsti primerov, v katerih so bila zavrnjena dovoljenja v skladu s členoma 146 in 148 ali kateri ukrepi so bili sprejeti v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena.“;

(33)     V členu 158(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži organu EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu z odstavki od 1 do 4 in 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.“;

(33a)   člen 159 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 159

Statistični podatki o čezmejnih dejavnostih

Vsaka zavarovalnica obvesti pristojni nadzorni organ svoje matične države članice o zneskih premij, odškodninskih zahtevkov in provizij, posebej za transakcije, izvedene iz naslova pravice do ustanavljanja in tistih, ki so izvedene iz naslova svobode opravljanja storitev, brez odbitka pozavarovanja, po državi članici in sicer:

(a)       za neživljenjsko zavarovanje, po vrstah poslovanja, kot so določene v ustreznem delegiranem aktu;

(b)       za življenjsko zavarovanje, za vsako vrsto poslovanja I do IX, kot so določene v ustreznem delegiranem aktu;

Glede na zavarovalno vrsto 10 iz dela A Priloge I, ki ne vključuje prevoznikove odgovornosti, zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica navedeni nadzorni organ obvesti tudi o pogostosti in povprečnih stroških zahtevkov.

Nadzorni organ matične države članice posreduje podatke iz prvega in drugega pododstavka v primernem času nadzornim organom vsake države članice, ki to zahtevajo.;“

(34)     Člen 172 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 172

Enakovrednost pri dejavnosti pozavarovanja

1.        Komisija v skladu s členom 301a ▌sprejme delegirane akte , ki določajo merila za oceno, ali je nadzorni režim tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja pozavarovalnic, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I ▌.

2.        Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija v skladu s členom 301(a) in ob pomoči organa EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, odloči, da je nadzorni režim tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja pozavarovalnic, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I te direktive.

Ti sklepi se redno pregledujejo, da se upoštevajo vse bistvene spremembe nadzornega režima za nadzor skupin iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Organ EIOPA objavi in redno posodablja seznam tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

3.        Če se v skladu z odstavkom 2 nadzorni režim tretje države šteje za enakovrednega režimu, ki je določen v tej direktivi, se pozavarovalne pogodbe, sklenjene s pozavarovalnicami, ki imajo sedež v tej tretji državi, obravnavajo enako kot pozavarovalne pogodbe, sklenjene s pozavarovalnicami, ki so pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo.

4.        Z odstopanjem od odstavka 2, in tudi če merila, določena v skladu z odstavkom 1, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje in v skladu s členom 301(a) ter ob pomoči organa EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, odloči, da je režim nadzora tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

(a)       se je Uniji pisno zavezala, da bo sprejela in izvajala nadzorni sistem, ki ga je mogoče oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 2 pred iztekom tega omejenega obdobja;

(b)       je vzpostavila konvergenčni program za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(c)       je zagotovila zadostna sredstva za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(d)       ima solventnostni režim, ki temelji na tveganjih in na gospodarskem vrednotenju sredstev in obveznosti;

(e)       je sklenila sporazume za izmenjavo zaupnih nadzornih informacij v skladu s členom 264;

(f)       ima neodvisen sistem nadzora, ki temelji na osnovnih načelih ter načelih in standardih, ki jih je sprejela IAIS;

(g)       je določila obveznosti varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu njenih nadzornih organov, zlasti glede izmenjave podatkov z organom EIOPA in nadzornimi organi v skladu s členom 13(10).

Sklepi o začasni enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Te odločitve se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku, ki jih pripravi zadevna tretja država in se vsakih šest mesecev predstavijo Komisiji in organu EIOPA, ki jih tudi ocenita.

Organ EIOPA objavi in redno posodablja seznam tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka.

5.        Obdobje iz odstavka 4 traja pet let od 1. januarja 2014 ali do datuma, na katerega se v skladu z odstavkom 2 nadzorni režim te tretje države zdi enakovreden tistemu, ki je določen v naslovu I.

To obdobje se lahko podaljša za največ eno leto, če organ EIOPA in Komisija potrebujeta več časa za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 2.

6.        Pozavarovalne pogodbe, sklenjene s pozavarovalnicami s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se zdi začasno enakovreden v skladu s členom 4, se obravnavajo enako kot tiste v odstavku 3. Člen 173 se uporablja tudi za pozavarovalnice s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se zdi začasno enakovreden v skladu s členom 4.

▌

(35a)   Člen 176 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 176

Informacije držav članic Komisiji in organu EIOPA

Nadzorni  organi držav članic obvestijo Komisijo, organ EIOPA in nadzorne  organe drugih držav članic o vseh dovoljenjih neposrednega ali posrednega hčerinskega podjetja ene ali več matičnih zavarovalnic in pozavarovalnic, ki jih ureja pravo tretje države.

Iz teh podatkov je razvidna tudi struktura zadevne skupine.

Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki jo ureja pravo tretje države, pridobi tolikšen delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti, da bi ta zavarovalnica ali pozavarovalnica postala hčerinsko podjetje te zavarovalnice ali pozavarovalnice iz tretje države, nadzorni organi matične države članice obvestijo Komisijo, organ EIOPA in nadzorne organe druge države članice.“;

(35b)   Člen 177(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.      Države članice obvestijo Komisijo in organ EIOPA o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihove zavarovalnice ali pozavarovalnice pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v tretji državi.“

(36)     Člen 210(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.      Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi z pozavarovanjem organ EIOPA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno določitev spremljanja, upravljanja in nadzora nevarnosti, ki izhajajo iz dejavnosti končnega pozavarovanja.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2a.      Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih poročanja, ki jih je treba upoštevati, ter obrazce in modele, ki jih je treba uporabiti.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(37)     V členu 211 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.       Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi s členom 211(1) organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredelijo naslednja merila za nadzorne organe:

(a)       področje uporabe dovoljenja;

(b)       obvezni pogoji, ki se vključijo v vse izdane pogodbe,

(c)       zahteve glede sposobnosti in primernosti, kot jih določa člen 42, za osebe, ki vodijo namenske družbe,

(d)       primerne zahteve za delničarje ali člane, ki imajo kvalificiran delež v namenski družbi,

(e)       zanesljivi upravni in računovodski postopki, ustrezni mehanizmi notranjega nadzora in zahteve za obvladovanje tveganja;

(f)        zahteve po računovodskih, bonitetnih in statističnih podatkih,

(g)       zahteve glede solventnosti.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2a.      Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 211(1) in (2) organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih poročanja, ki jih je treba upoštevati, ter obrazce in modele, ki se uporabijo za dodelitev nadzorne odobritve za ustanovitev namenskih družb.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 podeli Komisiji.

2b.      Za zagotovitev enakih pogojev izvajanja člena 211(1) in (2) lahko organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati, in obrazcih in modelih, ki se uporabijo za sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi v primerih, ko je namenska družba, ki prevzame tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ustanovljena v državi članici, ki ni država članica, v kateri je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila dovoljenje.

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 podeli Komisiji.

3.        Za namenske družbe, ki so pridobile dovoljenje pred 31. decembrom 2012, velja zakonodaja države članice, ki je odobrila namensko družbo. Kljub temu pa veljajo za katero koli novo dejavnost, ki jo začne opravljati takšna namenska družba po tem datumu, odstavki 1, 2 in 2a.

(37a)   V členu 212(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) „kolegij nadzornikov“ pomeni stalno, vendar prilagodljivo sestavo za sodelovanje, usklajevanje in poenostavitev sprejemanja odločitev v zvezi z nadzorom skupine, katere člani so:

–         nadzornik skupine,

–         nadzorni organi, ki nadzorujejo zavarovalnice in pozavarovalnice skupine, niso pa nadzornik skupine, in

-          organ EIOPA, ki za namene te opredelitve šteje za nadzorni organ.“

(38)     Člen 216 se spremeni:

(a)       V odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V takem primeru nadzorni organ svojo odločitev utemelji nadzorniku skupine in končni matični zavarovalnici ali pozavarovalnici na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).“;

(b)      v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Nadzorni organ take odločitve utemelji zavarovalnici ali pozavarovalnici in nadzorniku skupine. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).“;

(c)       odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.       Organ EIOPA oblikuje regulativne tehnične standarde, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1. Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(39)     Člen 217 se spremeni:

(a)       odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„V takem primeru nadzorni organi pojasnijo svoj dogovor nadzorniku skupine in končni matični zavarovalnici ali pozavarovalnici na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).“;

(b)       odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1.

(40)     Člen 227 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 227

Enakovrednost pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah tretjih držav

1.        Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici tretje države, v skladu s členom 233, se ta zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države samo za namene izračuna obravnava kot povezana zavarovalnica ali pozavarovalnica.

Če tretja država, kjer je sedež te zavarovalnice ali pozavarovalnice, zahteva dovoljenje in zavarovalnici ali pozavarovalnici naloži režim solventnosti, ki je vsaj enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, lahko države članice določijo, da se pri izračunu v zvezi s to zavarovalnico ali pozavarovalnico upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani solventnostni kapital, kot jih določa zadevna tretja država.

2.        Kjer ni bila sprejeta odločitev v skladu z odstavkom 4 ali odstavkom 6, preverjanja v zvezi s tem, ali je režim tretje države vsaj enakovreden, izvaja nadzornik skupine na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo. Organ EIOPA pomaga nadzorniku skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Ta nadzornik skupine se pri tem ob pomoči organa EIOPA posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in organom EIOPA pred sprejetjem sklepa o enakovrednosti. Ta sklep se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Nadzornik skupine ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki je v nasprotju s kakršno koli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Če se nadzorni organi ne strinjajo s sklepom, sprejetim v skladu s pododstavkom 2, lahko to zadevo predložijo organu EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu z odstavki od 1, 2, 3 in 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko nadzornik skupine poda obvestilo o sklepu. V tem primeru lahko organ EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

▌

3.        Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je nadzorni režim tretje države enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

4.        Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu s tretjim pododstavkom, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči organa EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sklene, da je nadzorni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI, naslova I.

Ti sklepi se redno pregledujejo, da se upoštevajo vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Organ EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

▌

5.        Z odstopanjem od odstavka 4, in tudi če merila, določena v skladu z odstavkom 3, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje in v skladu s členom 301a ter ob pomoči organa EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, odloči, da je režim nadzora tretje države, uporabljen za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I poglavja IV, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

(a)       se je Uniji pisno zavezala, da bo sprejela in izvajala nadzorni sistem, ki ga je mogoče oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 2 pred iztekom tega omejenega obdobja;

(b)       je vzpostavila konvergenčni program za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(c)       je zagotovila zadostna sredstva za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(d)       ima nadzorni režim, ki temelji na tveganjih in na gospodarskem vrednotenju sredstev in obveznosti;

(e)       je sklenila sporazume za izmenjavo zaupnih nadzornih informacij v skladu s členom 264;

(f)       ima neodvisen sistem nadzora, ki temelji na osnovnih načelih ter načelih in standardih, ki jih je sprejela IAIS;

(g)       je določila obveznosti varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu njenih nadzornih organov, zlasti glede izmenjave podatkov z organom EIOPA in nadzornimi organi v skladu s členom 13(10).

Sklepi o začasni enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Te odločitve se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku, ki jih pripravi zadevna tretja država in se vsakih šest mesecev predstavijo Komisiji in organu EIOPA, ki jih tudi ocenita.

Organ EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka.

6.        Obdobje iz odstavka 5 traja pet let od datuma iz člena 310 ali, če je to prej, do datuma, na katerega se v skladu z odstavkom 4 nadzorni režim te tretje države zdi enakovreden tistemu, ki je določen v poglavju VI naslova I.

To obdobje se lahko podaljša za največ eno leto, če organ EIOPA in Komisija potrebujeta več časa za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 4.

7.        Če je bil v skladu z odstavkom 5 sprejet sklep, da je nadzorni režim tretje države začasno enakovreden, ta tretja država šteje kot enakovredna za namene odstavka 1(2).

(40a)   Člen 231 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 231

Notranji model skupine

1.        V primeru vloge za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njena povezana podjetja, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, zadevni nadzorni organi sodelujejo, da odločijo, ali izdajo to dovoljenje, ter določijo morebitne pogoje, od katerih je to dovoljenje odvisno.

Vloga iz prvega pododstavka se predloži nadzorniku skupine.

Nadzornik skupine nemudoma obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim pošlje popoln zahtevek.

2.        Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede vloge v šestih mesecih po tem, ko nadzornik skupine prejme popolno vlogo.

3.        Če v šestmesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo organu EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme organ EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo organa EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Organ EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti organu EIOPA.

4.        Organ EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 podeli Komisiji.

5.        Če zadevni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzornik skupine prosilcu posreduje dokument s skrbno utemeljeno odločitvijo.

6.        Če zadevni nadzorni organi v šestih mesecih od datuma, ko skupina prejme popolno vlogo, ne sprejmejo skupne odločitve, nadzornik skupine sam sprejme odločitev v zvezi z vlogo.

Pri sprejemanju te odločitve nadzornik skupine ustrezno upošteva morebitna stališča in pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi izrazijo v veljavnem obdobju.

Nadzornik skupine posreduje dokument s svojo skrbno utemeljeno odločitvijo prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

7.        Če kateri od zadevnih nadzornih organov meni, da profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pod njegovim nadzorom, znatno odstopa od predpostavk, na katerih temelji notranji model, odobren na ravni skupine, in če ta zavarovalnica ali pozavarovalnica ustrezno ne upošteva pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v skladu s členom 37 odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu te zavarovalnice ali pozavarovalnice, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski pribitek.

V izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, lahko nadzorni organ zahteva, da zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I. V skladu s primeri iz točk (a) in (c) člena 37(1) lahko nadzorni organ zahtevanemu solventnostnemu kapitalu zavarovalnice ali pozavarovalnice naloži kapitalski pribitek, izračunan na podlagi standardne formule.

Nadzorni organ vsako odločitev iz prvega in drugega pododstavka obrazloži zavarovalnici in pozavarovalnici ter drugim članom kolegija nadzornikov.

Organ EIOPA lahko izda smernice za zagotovitev trajne in dosledne uporabe tega odstavka.“;

(40b)   V členu 232 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti, regulativnimi izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6) in (7).“

(40c)   V členu 233(6) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti, regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6) in (7).“

▌

(44)     Člen 234 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 234

Regulativni tehnični standardi v zvezi s členi 220 do 229 in 230 do 233

Organ EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki opredeljujejo tehnična načela in metode iz členov od 220 do 229 ter uporabo členov od 230 do 233, pri čemer se bo upoštevala ekonomska specifičnost posameznih pravnih struktur, da bi zagotovil dosledno uskladitev tega člena.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“;

(45)     Člen 237 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 237

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: odločitev v zvezi z vlogo

1.        V primeru vlog za dovoljenje za uporabo pravil iz členov 238 do 239 se zadevni nadzorni organi na podlagi medsebojnih posvetovanj v kolegiju nadzornikov odločijo, ali bodo odobrili zahtevano dovoljenje, in določijo morebitne druge pogoje, ki naj veljajo za to dovoljenje.

Vloga iz prvega pododstavka se vloži samo pri nadzornem organu, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju. Nadzorni organ obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma pošlje popoln zahtevek.

2.        Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v treh mesecih po tem, ko vsi nadzorni organi v kolegiju nadzornikov prejmejo popolno vlogo.

3.        Če v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo organu EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme organ EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo organa EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Organ EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu trimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti organu EIOPA.

4.        Organ EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.        Če zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, posreduje prosilcu dokument z utemeljitvijo. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati.

6.        Če zadevni nadzorni organi v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme odločitev v zvezi z vlogo nadzornik skupine.

Nadzornik skupine pri svoji odločitvi upošteva:

(a)       morebitna stališča in pomisleke, ki jih zadevni nadzorni organi izrazijo v veljavnem obdobju;

(b)       morebitne pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi v kolegiju nadzornikov izrazijo v veljavnem obdobju.

Odločitev obsega utemeljitev ter razlago morebitnega občutnega odstopanja od pomislekov, ki jih izrazijo drugi zadevni nadzorni organi. Nadzornik skupine izvod odločitve posreduje prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom. Ta odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati.“;

(45a)   V členu 238 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu nadzornega organa, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, ali o drugih morebitnih ukrepih.

Ta sporazum velja za dokončnega in ga morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.“;

(46)     Člen 238(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.       Če se nadzorni organ in nadzornik skupine ne strinjata, lahko vsak nadzornik v enem mesecu po predlogu nadzornega organa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži organu EIOPA in zahteva njegovo pomoč. V tem primeru lahko organ EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve. Enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Po izteku enomesečnega obdobja iz tega pododstavka ali če je bil v skladu z odstavkom 4 tega člena v okviru kolegija dosežen dogovor, se zadeva ne predloži organu EIOPA.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži organu EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19 navedene uredbe sprejme organ EIOPA, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo organa EIOPA.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.“;

(47)     V členu 239 se doda naslednji odstavek:

„4.       Če se kateri od zadevnih nadzornih organov v štirimesečnem obdobju iz odstavka 1 ne strinja glede odobritve sanacijskega načrta, ali pa se v enomesečnem obdobju iz odstavka 2 ne strinja glede odobritve predlaganih ukrepov, lahko kateri koli nadzorni organ v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži organu EIOPA in zahteva njegovo pomoč. V tem primeru lahko organ EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve. Po izteku štirimesečnega oziroma enomesečnega obdobja iz tega pododstavka ali če je bil v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 ali drugim pododstavkom odstavka 2 v okviru kolegija dosežen dogovor, se zadeva ne predloži organu EIOPA. Štirimesečno oziroma enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži organu EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme organ EIOPA, ter svojo končno odločitev sprejme v skladu s to odločitvijo. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.“;

(48)     Člen 241 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 241

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice:delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a ▌sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo:

(a)       merila za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 236;

(b)       merila za presojo o tem, kaj so izredne razmere v skladu s členom 239(2);

(c)       postopke, ki se jih morajo držati nadzorni organi pri izmenjavi podatkov, uveljavljanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolžnosti v skladu s členi 237 do 240.“;

(49)     Člen 242(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.      Do 31. decembra 2014 Komisija oceni uporabo naslova III, zlasti sodelovanje nadzornih organov v kolegiju nadzornikov in njegovo funkcionalnost ter nadzorne prakse glede določanja kapitalskih pribitkov, in predstavi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj s predlogi za spremembo te direktive.“;

(50)     Člen 242(2) se spremeni, kot sledi:

(a)       datum „31. oktobra 2015“ se nadomesti z datumom „31. decembra 2015“;

(b)       točka (e) se črta;

(51)     Člen 244(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.       Komisija za namene odstavkov 2 in 3 v skladu s členom 301a ▌sprejme delegirane akte glede opredelitve in identifikacije znatne koncentracije tveganja ▌.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi z nadzorom koncentracije tveganja lahko organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo znatne koncentracije tveganja in določijo ustrezni pragi za namene odstavka 3.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4a.      Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za poročanje o teh koncentracijah tveganja za namene odstavka 2.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(52)     Člen 245(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.       Komisija lahko za namene odstavkov 2 in 3 v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve večje transakcije znotraj skupine.

Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi z nadzorom transakcij znotraj skupine lahko organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev večje transakcije znotraj skupine za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4a.      Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za poročanje o teh transakcijah znotraj skupine za namene odstavka 2.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(53)     V členu 247 se odstavki 3 do 7 nadomestijo z:

„3.      V posebnih primerih lahko na zahtevo kateregakoli organa zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev o odstopanju od meril iz odstavka 2, če bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju strukture skupine in relativne pomembnosti dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic v različnih državah, in za nadzornika skupine določijo drug nadzorni organ.

V ta namen lahko kateri koli od zadevnih nadzornih organov zahteva, da se prične razprava o tem, ali so merila iz odstavka 2 ustrezna. Ta razprava naj ne poteka pogosteje kot letno.

Zadevni nadzorni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v treh mesecih po zahtevi za razpravo dosežejo skupno odločitev o izbiri nadzornika skupine. Pred odločitvijo dajo zadevni nadzorni organi skupini možnost, da izrazi svoje mnenje.

Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in navede vse razloge.

4.        Če v trimesečnem obdobju iz tretjega pododstavka odstavka 3 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo organu EIOPA v skladu s odstavki 1, 2, 3 in 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, zadevni nadzorni organi odložijo svojo odločitev in počakajo na morebitno odločitev, ki bi jo sprejel organ EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, ter sprejmejo svojo odločitev v skladu z odločitvijo organa EIOPA. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Organ EIOPA sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve iz prvega pododstavka. Zadeva se po koncu trimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti organu EIOPA. Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in kolegiju nadzornikov ter navede vse razloge.

▌

6.        Če ni skupne odločitve, izvaja nalogo nadzornika skupine nadzorni organ, določen v skladu z odstavkom 2 tega člena. ▌

7.        Odbor EIOPA vsaj enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o morebitnih večjih težavah pri uporabi odstavkov 2, 3 in 6.

V primeru večjih težav pri uporabi meril iz odstavkov 2 in 3 tega člena Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki še natančneje določijo ta merila.

(54)     Člen 248 se spremeni:

(a)       v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar nadzornik skupine ne opravi nalog iz odstavka 1 ali kadar člani kolegija nadzornikov ne sodelujejo v obsegu, ki se zahteva v tem odstavku, lahko kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo organu EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu z odstavki od 1, 2, 3 in 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko organ EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v členu 19 navedene uredbe.“;

(aa)     v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Člani kolegija nadzornikov so nadzornik skupine, nadzorni organi vseh držav članic, v katerih imajo sedež hčerinska podjetja, in organ EIOPA.“;

(b)       V odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar se pojavijo razhajanja mnenj glede pravil usklajevanja, lahko vsak član kolegija nadzornikov zadevo preda organu EIOPA in zahteva pomoč v skladu z odstavki 1, 2, 3 do 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko organ EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v členu 19 navedene uredbe. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

▌“;

(ba)     v odstavku 5 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v pravice in dolžnosti, ki so v skladu s to direktivo dodeljene nadzorniku skupine in drugim nadzornim organom, lahko pravila usklajevanja določajo tudi dodatne naloge nadzornika skupine, drugih nadzornih organov ali organa EIOPA v primerih, ko to vodi k učinkovitejšemu nadzoru skupine in ne ogroža nadzornih dejavnosti članov kolegija nadzornikov, kar zadeva njihove individualne odgovornosti.“;

(c)       odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6.      Organ EIOPA pripravi smernice za operativno delovanje kolegijev nadzornikov na podlagi celovitega pregleda njihovega dela, da se oceni stopnja njihove konvergence. Takšni pregledi se opravijo vsaj vsaka tri leta. Države članice zagotovijo, da nadzornik skupine organu EIOPA predloži informacije o delovanju kolegija nadzornikov in o vseh težavah, s katerimi se srečujejo nadzorniki, ki so pomembne za tak pregled.

Za zagotovitev dosledne skladnosti pri usklajevanju med nadzornimi organi lahko organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev operativnega delovanja kolegijev nadzornikov na podlagi smernic iz prvega pododstavka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

7.        Za zagotovitev dosledne skladnosti pri usklajevanju med nadzornimi organi organ EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev usklajevanja nadzora skupine za namene iz odstavkov od 1 do 6, vključno z opredelitvijo ‚pomembne podružnice‘.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“;

(55)     Člen 249 se spremeni:

(a)       V odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Da bi imeli nadzorni organi, vključno z nadzornikom skupine, na voljo enako količino ustreznih informacij, brez poseganja v svoje obveznosti in ne glede na to, ali so ustanovljeni v isti državi članici ali ne, drug drugemu zagotovijo te podatke, da omogočijo in poenostavijo izvajanje nadzornih nalog drugih nadzornih organov v skladu s to direktivo. V povezavi s tem si zadevni nadzorni organi in nadzornik skupine nemudoma izmenjajo vse podatke, takoj ko ti postanejo razpoložljivi, ali izmenjajo informacije na zahtevo. Podatki iz tega pododstavka vključujejo, a niso omejeni na, podatke o dejanjih skupin in nadzornih organov ter podatke, ki jih priskrbi skupina.“

(b)       vstavi se naslednji odstavek:

1a.      Kadar nadzorni organ ne sporoči zadevnih podatkov ali pa je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo zadevnih podatkov, zavrnjena ali ni bila obravnavana v dveh tednih, lahko nadzorni organ predloži zadevo organu EIOPA.

Kadar je zadeva predložena organu EIOPA, lahko organ EIOPA ne glede na določbe člena 258 PDEU ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena po odstavkih 1, 2, 3 in 6 člena 19 Uredbe(EU) št. 1094/2010.

▌

(c)       odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.       Za zagotovitev dosledne skladnosti pri usklajevanju med nadzornimi organi organ EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

–         postavk, ki jih nadzornik skupine sistematično zbira in posreduje drugim zadevnim nadzornim organom ali jih drugi zadevni nadzorni organi posredujejo nadzorniku skupine;

–         postavk, ki so bistvene ali pomembne za nadzor na ravni skupine, da bi izboljšala konvergenco nadzornega poročanja.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.“;

(d)       doda se naslednji odstavek:

„4.       Za zagotovitev enotnih pogojev izvedbe v zvezi z usklajevanjem med nadzornimi organi, lahko organ EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za uvedbo standardnih obrazcev, predlog in postopkov za predložitev podatkov nadzorniku skupine ter postopkom za sodelovanje in izmenjavo podatkov med nadzornimi organi, kot je določen v tem členu.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

▌

(56a)   Člen 250 se spremeni:

„Člen 250

Posvetovanje nadzornih organov

1.        Brez poseganja v člen 248 se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem kakršne koli odločitve, ki je pomembna za nadzorno nalogo drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj v kolegiju nadzornikov v zvezi z naslednjimi postavkami:

(a)       spremembami strukture lastništva delnic, organizacijske ali upravne strukture zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje nadzornih organov; ter

(b)       večjimi sankcijami ali izrednimi ukrepi, ki jih sprejmejo nadzorni organi, vključno z uvedbo kapitalskega pribitka na zahtevani solventnostni kapital v skladu s členom 37 in uvedbo morebitnih omejitev glede uporabe notranjega modela za izračunavanje zahtevanega solventnostnega kapitala na podlagi pododdelka 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I.

Za namene točke (b) se je treba vedno posvetovati z nadzornikom skupine.

Za konzultacije v zvezi z določitvijo kapitalskega pribitka po členu 37 ustrezno velja postopek, določen v členu 238(4) in (5), pri čemer lahko samo nadzornik skupine zadevo predloži organu EIOPA.

Poleg tega se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem odločitve, ki temelji na podatkih, prejetih od drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj.“;

▌

(58)     V členu 255(2) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar zahteva drugemu nadzornemu organu za izvedbo pregleda v skladu s tem odstavkom ni bila obravnavana v dveh tednih ali kadar se nadzornemu organu dejansko prepreči, da bi uveljavljal svojo pravico do sodelovanja v skladu s tretjim pododstavkom, lahko organ, ki je postavil zahtevo, predloži zadevo organu EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu z odstavki 1, 2 in 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko organ EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.“;

(58a)   V členu 255(2) se doda naslednji pododstavek:

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima organ EIOPA pravico sodelovati pri inšpekcijskih preverjanjih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva nadzorna organa ali več njih.“;

(59)     Člen 256 se spremeni:

(a)       odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice od udeleženih zavarovalnic, pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da letno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine. Členi 51, 53, 54 in 55 se uporabljajo smiselno.“;

(b)       odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti glede skupnega poročila o solventnosti in finančnem položaju.“;

(c)       doda se naslednji odstavek:

„5. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s poročilom o solventnosti in finančnem stanju skupine, organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati, ter modele in predloge, ki se uporabijo za razkritje poročila o solventnosti in finančnem položaju skupine, kot je določeno v tem členu.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(59a)   Vstavi se naslednji člen:

„Člen 256a

Struktura skupine

Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da letno na ravni skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic objavijo pravno strukturo in upravljalno ter organizacijsko strukturo, vključno z vsemi reguliranimi osebami, nereguliranimi osebami in podružnicami skupine.“;

(60)     Člen 258(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za usklajevanje izvršilnih ukrepov iz odstavkov 1 in 2.“

(61)     Člen 259 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 259

Poročanje organa EIOPA

1.        Organ EIOPA letno poroča Evropskemu parlamentu v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.        Organ EIOPA med drugim poroča o vseh ustreznih in pomembnih izkušnjah z nadzornimi dejavnostmi in sodelovanju z nadzorniki v okviru Naslova III ter zlasti o:

(a)       postopku imenovanja nadzornika skupine, številu nadzornikov in geografski porazdelitvi;

(b)       delu kolegijev nadzornikov, zlasti o sodelovanju in predanosti nadzornih organov, ki niso nadzorniki skupine.

3.        Organ EIOPA lahko za namene odstavka 1 vključi, če je ustrezno, tudi glavna spoznanja, pridobljena pri pregledih iz člena 248(6).“;

(62)     Člen 260 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primeru iz točke (c) člena 213(2)zadevni nadzorni organi preverijo, ali nad zavarovalnicami in pozavarovalnicami, katerih matično podjetje ima sedež izven Unije, izvaja nadzor nadzorni organ tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga določa ta naslov v zvezi z nadzorom na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točk (a) in (b) člena 213(2).

Kjer ni bila sprejeta odločitev v skladu z odstavkom 3 ali 5 preverjanje izvede nadzorni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi se uporabljala merila iz člena 247(2) (v nadaljevanju: „namestnik nadzornika skupine“), in sicer na zahtevo matičnega podjetja ali katere koli zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, ali na lastno pobudo. Organ EIOPA pomaga namestniku nadzornika skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Ta namestnik nadzornika skupine se pred sprejetjem odločitve o enakovrednosti o tem posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in organom EIOPA, pri čemer mu pomaga organ EIOPA. Ta sklep se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 2. Namestnik nadzornika skupine ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki je v nasprotju s kakršno koli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Če se nadzorni organi ne strinjajo z odločitvijo, sprejeto v skladu z odstavkom 3, lahko to zadevo predložijo organu EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 6 člena 19 Uredbe (EU) št. 1049/2010 v treh mesecih po tem, ko namestnik nadzornika skupine poda obvestilo o odločitvi. V tem primeru lahko organ EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.“;

2.        Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je nadzorni režim za nadzor skupin v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

3.        Če tretja država izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z drugim odstavkom, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči organa EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sklene, da je nadzorni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

Takšna odločitev Komisije se redno preverja, da se upoštevajo morebitne bistvene spremembe nadzornega režima iz tega naslova in nadzornega režima v tretji državi.

Organ EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

4. Če Komisija ni sprejela sklepa v skladu z odstavkom 3 ali 5, se uporabi člen 262.

5.        Z odstopanjem od odstavka 3, in tudi če merila, določena v skladu z odstavkom 2, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje in v skladu s členom 301a ter ob pomoči organa EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, odloči, da je režim nadzora tretje države, uporabljen za zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

(a)       se je Uniji pisno zavezala, da bo sprejela in izvajala nadzorni sistem, ki ga je mogoče pred iztekom tega omejenega obdobja oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 3;

(b)       je vzpostavila konvergenčni program za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(c)       je zagotovila zadostna sredstva za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(d)       ima nadzorni režim, ki temelji na tveganjih in na gospodarskem vrednotenju sredstev in obveznosti;

(e)       je sklenila sporazume za izmenjavo zaupnih nadzornih informacij v skladu s členom 264;

(f)       ima neodvisen sistem nadzora, ki temelji na osnovnih načelih ter načelih in standardih, ki jih je sprejela IAIS;

(g)       je določila obveznosti varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu njenih nadzornih organov, zlasti glede izmenjave podatkov z organom EIOPA in nadzornimi organi v skladu s členom 13(10).

Odločitve o začasni enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Te odločitve se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku, ki jih pripravi zadevna tretja država in se vsakih šest mesecev predstavijo Komisiji in organu EIOPA, ki jih tudi ocenita.

Organ EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka.

6. Obdobje iz odstavka 5 traja pet let od datuma iz člena 310 ali, če je to prej, do datuma, na katerega se v skladu z odstavkom 3 nadzorni režim te tretje države zdi enakovreden tistemu, ki je določen v tem naslovu.

To obdobje se lahko podaljša za največ eno leto, če organ EIOPA in Komisija potrebujeta več časa za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 3.

7. Če se sprejme sklep v skladu z odstavkom 5, da je nadzorni režim tretje države začasno enakovreden, države članice lahko uporabijo člen 261. Organ EIOPA do 1. januarja 2014 izda smernice za trajno in dosledno uporabo tega odstavka. Države članice storijo vse, kar je v njihovi moči, da upoštevajo te smernice. Kadar se država članica odloči, da ne bo uporabljala člena 261 v zvezi s skupino, nobena druga država članica ne sme uporabljati tega člena v zvezi s to skupino.“

(63)     V členu 262 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Če ni enakovrednega nadzora iz člena 260 ali če država članica ne uporablja člena 261 v primeru začasne enakovrednosti v skladu s členom 260(7), ta država članica za zavarovalnice ali pozavarovalnice:

(a)       smiselno uporablja člene od 218 do 235 in člene 244 do 258.

(b)       uporablja eno od metod iz odstavka 2.“;

▌

(66)     Prvi odstavek člena 300 se nadomesti z naslednjim:

„Zneski, ki so v tej direktivi navedeni v eurih, se posodobijo vsakih pet let, tako da se osnovni znesek v eurih poveča za odstotek spremembe harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin vseh držav članic, ki jih objavi Eurostat, v času od 31. decembra 2012 do datuma posodobitve in se zaokroži na večkratnik od 100.000 EUR.“

(67)     Odstavka 2 in 3 člena 301 se črtata.

(68)     Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 301a

Izvajanje pooblastila

1.        Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

▌

1a.      Prenos pooblastila iz členov 17, 37, 50, 56, 109a, 172, 216, 217, 227, 241, 244, 245, 247, 256, 258, 260 se podeli Komisiji za obdobje štirih let od …*. Komisija najkasneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo v zvezi s prenesenim pooblastilom. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

1b.      Prenos pooblastila iz členov 17, 37, 50, 56 109a, 172, 216, 217, 227, 241, 244, 245, 247, 256, 258 in 260 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. To ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.

2.        Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o njem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

3.        Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 17, 37, 50, 56, 109a, 172, 216, 217, 227, 241, 244, 245, 247, 256, 258 in 260 začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v treh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

▌

Člen 301b

Klavzula o začetku uporabe

Od datuma prvega sprejetja regulativnih tehničnih standardov iz člena 35(6), člena 37(6a), člena 50, člena 58(8), člena 75(2), člena 86, člena 92(1), člena 97(1), člena 99(1), člena 111(1) in (2), člena 114(1), člena 127, člena 130, člena 135(1) in (2a), člena 143(1) in (2), člena 210(2), člena 211(2), člena 234, člena 245(4) člena 248(6) in (7), člena 249(3) ter v prehodnem obdobju največ dveh let po ...* objavi te direktive v Uradnem listu Evropske unije Komisija uporablja postopek za sprejetje delegiranih aktov iz člena 301a. Vse spremembe teh delegiranih aktov in, po preteku prehodnega obdobja, vsi novi regulativni tehnični standardi, se sprejmejo v skladu s postopki, ki so določeni v ustreznih členih.“;

(69)     V členu 304 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„Komisija Evropskemu odboru za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskemu parlamentu najpozneje do 31. decembra 2015 predloži poročilo o uporabi pristopa iz odstavka 1 in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. To poročilo opisuje zlasti čezmejni učinek uporabe takšnega izračuna, da bi zavarovalnicam in pozavarovalnicam preprečili regulativno arbitražo.“;

(70)     vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 3

Zavarovanje in pozavarovanje

Člen 308a

Postopno uvajanje

1.        Med 1. januarjem in 31. decembrom 2013 zavarovalnice, pozavarovalnice in nadzorni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se od 1. januarja 2014 uskladijo z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za izvajanje te direktive.

2.        Od 1. januarja 2013 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo,

(a)       da odločajo o:

(i)       odobritvi parametrov, specifičnih za posamezno zavarovalnico ali pozavarovalnico, v skladu s členom 104(7);

(ii)      odobritvi pomožnih lastnih sredstev v skladu s členom 90;

(iii)     odobritvi razporeditve postavk lastnih sredstev iz člena 95(3);

(iv)      odobritvi popolnega ali delnega notranjega modela v skladu s členoma 112 in 113;

(v)       odobritvi ustanovitve namenskih družb na svojem ozemlju;

(vi)      odobritvi pomožnih lastnih sredstev v posredniških finančnih holdingih v skladu s členom 226(2);

(vii)    odločitvi iz člena 228;

(viii)   odobritvi notranjega modela skupine v skladu s členom 231 in členom 233(5);

(ixi)    dovoljenju, da zanje veljajo členi od 238 do 239 v skladu s členom 236;

(b)       da določijo raven in obseg nadzora skupine v skladu z oddelkom 2 in 3 naslova III poglavja I;

(c)       da izberejo metodo izračuna solventnosti skupine v skladu s členom 220;

(d)       da sprejmejo odločitev o enakovrednosti in začasni enakovrednosti v skladu s členoma 227 in 260;

(e)       da določijo nadzornika skupine v skladu s členom 247;

(f)       da ustanovijo kolegij nadzornikov v skladu s členom 248;

(g)       da sprejmejo odločitve iz členov 262 in 263; ter

(h)      da določijo izjeme in prehodna obdobja v skladu s členom 308a(3) in členom 308b.

Države članice predpišejo pristojnim nadzornim organom, da obravnavajo vloge zavarovalnic in pozavarovalnic za odobritev ali dovoljenje v skladu z odstavkom 3. Odločitve nadzornih organov o vlogah za odobritev ali dovoljenje se ne uporabljajo pred datumom iz člena 310.

3.        Brez poseganja v člen 308b zavarovalnice in pozavarovalnice od 1. julija 2013:

(a)       izračunajo oceno vrednosti zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in zneska lastnih sredstev, pripravijo bilanco stanja v skladu s to direktivo ter informacije o tem posredujejo nadzornim organom.

(b)       nadzornim organom vsako leto posredujejo informacije, navedene v členu 35, za finančno leto, ki se zaključi 1. julija 2013 ali pozneje.

Presečni dan bilance stanja iz točke (a) je prvi dan finančnega leta, ki se začne 1. julija 2012 ali pozneje, vendar prej kot 1. julija 2013.

Nadzorni organi lahko za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki niso v celoti izpolnile zahtev za vzpostavitev ustreznih sistemov in struktur v skladu s členom 35(5), odstopijo od zahteve iz točke (b), če za te zavarovalnice in pozavarovalnice do datuma iz člena 309(1) še naprej veljajo zahteve za poročanje, ki so veljavne na ozemlju v njihovi jurisdikciji.

▌

Člen 308b

Prehodna obdobja

1.        Države članice lahko zavarovalnicam in pozavarovalnicam ali zavarovalniškim in pozavarovalniškim skupinam, katerih bilančna vsota je manjša od 25 milijard EUR, ki na dan iz člena 310 ne izpolnjujejo zahteve o zahtevanem solventnostnem kapitalu, dovolijo največ dveletni rok za izpolnitev zahteve, pod pogojem, da so te zavarovalnice ali pozavarovalnice oziroma skupine v skladu s členoma 138(2) in 142 nadzornim organom predložila v odobritev ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti v ta namen.

2.        Države članice lahko dovolijo zavarovalnicam in pozavarovalnicam, ki na datum iz člena 310 niso v celoti izpolnile zahtev o vzpostavitvi ustreznih sistemov in struktur v skladu s členom 35(5) in členom 55(1), največ dveletno obdobje, da to storijo.

3.        V tem obdobju lahko države članice omogočijo zavarovalnicam in pozavarovalnicam, ki niso v celoti izpolnile zahtev o javnem razkritju informacij iz členov 51, 53, 54 in 55, da razkrijejo in vključijo v redno nadzorno poročanje samo informacije, ki jih vzpostavljeni sistemi in strukture lahko zagotovijo.

4.        Države članice lahko dovolijo zavarovalnim in pozavarovalnim skupinam, ki niso v celoti izpolnile zahtev o vzpostavitvi ustreznih sistemov in struktur v skladu s členom 254 na datum iz člena 310 največ dveletno obdobje, da to storijo.

5.        V tem obdobju lahko države članice omogočijo zavarovalnim in pozavarovalnim skupinam, ki niso v celoti izpolnile zahtev o javnem razkritju informacij iz člena 256, da razkrijejo in vključijo v redno nadzorno poročanje samo informacije, ki jih vzpostavljeni sistemi in strukture lahko zagotovijo.

6.        Ne glede na člen 94, se postavke osnovnih lastnih sredstev, ki so bila izdana pred ...* in ki bi se lahko uporabljala za izpolnjevanje razpoložljivega minimalnega kapitala do vsaj 50 % minimalnega kapitala v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS, členom 1 Direktive 2002/13/ES, členom 27(3) Direktive 2002/83/ES in členom 36(3) Direktive 2005/68/ES, vključijo v stopnjo 1 osnovnih lastnih sredstev do deset let po datumu iz člena 310.

7.        Ne glede na člen 94, se postavke osnovnih lastnih sredstev, ki so bila izdana pred ...* in ki bi se lahko uporabljala za izpolnjevanje razpoložljivega minimalnega kapitala do 25 % minimalnega kapitala v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS, členom 1 Direktive 2002/13/ES, členom 27(3) Direktive 2002/83/ES in členom 36(3) Direktive 2005/68/ES, vključijo v stopnjo 1 osnovnih lastnih sredstev do deset let po datumu iz člena 310.

8.        V zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, ki vlagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje, ali druge finančne instrumente, ki temeljijo na preoblikovanih posojilih, ki so bila izdana pred 1. januarjem 2011, se zahteve iz člena 135(2)(a) uporabljajo od 31. decembra 2014, a samo v okoliščinah, ko se dodajo ali zamenjajo nove osnovne izpostavljenosti po 31. decembru 2014.

9.        Standardni parametri, ki bodo uporabljeni za lastniške papirje, ki jih zavarovalnica ali pozavarovalnica kupi do vključno ...*, se pri izračunu podmodula tveganja lastniških papirjev po standardni formuli brez možnosti iz člena 304 izračunajo kot tehtano povprečje:

(a)       standardnega parametra, ki se uporabi pri izračunu podmodula tveganja lastniških papirjev v skladu s členom 304; ter

(b)       standardnega parametra, ki se uporabi pri izračunu podmodula tveganja lastniških papirjev po standardni formuli brez možnosti iz člena 304.

Utež parametra iz točke (b) prvega pododstavka se na koncu vsakega leta vsaj linearno poveča z 0 % v letu, ki se začne 1. januarja 2014, na 100 % sedem let po tem datumu.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, ki podrobneje določajo zahtevana merila, vključno z vrednostnimi papirji, za katere velja prehodno obdobje.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega prehodnega obdobja organ EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih je treba upoštevati pri uporabi tega odstavka.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

10.      Če države članice na dan ...* uporabljajo določbe iz člena 4 Direktive 2003/41/ES, lahko do sprejetja sprememb k členom 17 do 17c Direktive 2003/41/ES še naprej uporabljajo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele zaradi zagotovitve skladnosti s členi 1 do 19, 27 do 30, 32 do 35 in 37 do 67 Direktive 2002/83/ES, kot velja na zadnji dan njenega izvajanja.

11.      Tretje države z zakonodajo, ki se priznava kot enakovredna tej direktivi, lahko uporabljajo prehodna obdobja, enakovredna tistim iz odstavkov 1 do 10.

12.      Države članice lahko dovolijo končni matični zavarovalnici ali pozavarovalnici, da v obdobju sedmih let po datumi iz člena 309(1) zaprosijo za odobritev notranjega modela skupine, ki se uporablja za del skupine, če imata zavarovalnica ali pozavarovalnica in končna matična zavarovalnica ali pozavarovalnica sedež v isti državi članici in če ta del predstavlja samostojen del, katerega profil tveganj se bistveno razlikuje od preostanka skupine.

Člen 308c

Enakovredna prilagoditev za nekatere obveznosti življenjskega zavarovanja

1.        Z odstopanjem od členov 75, 76 in 77 lahko države članice dovolijo, da življenjske zavarovalnice izračunajo stopnje ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene glede obveznosti življenjskega zavarovanja z enakovredno prilagoditvijo, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, če so v zvezi z obveznostmi življenjskega zavarovanja in sredstvi, ki jih krijejo, izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)       življenjska zavarovalnica je določila portfelj sredstev, sestavljen iz obveznic in drugih sredstev, ki imajo podobne značilnosti denarnih tokov, da bi krila najboljšo ceno portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, in to določitev ohranja v času trajanja obveznosti, razen za namene ohranjanja replikacije denarnih tokov med sredstvi in obveznostmi, kadar so se denarni tokovi bistveno spremenili zaradi izpada obveznice;

(b)       za portfelj obveznosti življenjskega zavarovanja, za katerega se uporabi enakovredna prilagoditev, ter za določeni portfelj sredstev se vzpostavi ločena obračunska enota, upravljata in organizirata pa se ločeno od drugih dejavnosti zavarovalnice brez možnosti prenosa;

(c)       prihodnji denarni tokovi določenega portfelja sredstev replicirajo vse prihodnje denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja v enaki valuti, kakršno koli neujemanje pa ne povzroči bistvenega tveganja glede na tveganje, ki je del dejavnosti življenjskega zavarovanja, za katero se uporabi enakovredna prilagoditev;

(d)       pogodbe življenjskega zavarovanja, ki so podlaga za portfelj obveznosti življenjskega zavarovanja, ne privedejo do prihodnjih izplačil premij;

(e)       edina zavarovalna tveganja, povezana s portfeljem obveznosti življenjskega zavarovanja, so tveganje dolgoživosti, tveganje stroškov in tveganje revizij, in pogodbe, na katerih temeljijo obveznosti življenjskega zavarovanja ne vključujejo opcij za imetnika police ali zgolj opcijo odkupa, kadar odkupna vrednost ne presega vrednosti sredstev, vrednotenih v skladu s členom 75, ki krijejo obveznosti življenjskega zavarovanja v trenutku, ko se uveljavlja opcija odkupa;

(f)       denarni tokovi sredstev dodeljenega portfelja sredstev so fiksni;

(g)       izdajatelji sredstev ali tretje osebe denarnih tokov sredstev dodeljenega portfelja sredstev ne morejo spremeniti;

(h)      nobeno od sredstev dodeljenega portfelja sredstev nima kreditne kakovosti, ki bi bila nižja od ustrezne kreditne kakovosti, določene v skladu s členom 7;

(i)       življenjska zavarovalnica objavi uporabo enakovredne prilagoditve v skladu s tem členom ter monetarni učinek na njeno finančno stanje;

(j)        dejavnosti življenjske zavarovalnice, za katere se uporabi enakovredna prilagoditev v skladu s tem členom, se izvajajo samo v državi članici, v kateri je bilo zavarovalnici izdano dovoljenje;

(k)       nadzorni organ je odobril uporabo enakovredne prilagoditve za portfelj obveznosti življenjskega zavarovanja, ko se je prepričal, da so zahteve iz točk od (a) do (j) izpolnjene

Če so denarni tokovi obveznosti življenjskega zavarovanja, kot je navedeno v točki (f), odvisni od inflacije, lahko življenjska zavarovalnica uporabi sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo inflacijo, vključeno v denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja.

2.        Za vsako valuto in v zvezi z vsako zapadlostjo se enakovredna prilagoditev izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

(a)       enakovredna prilagoditev je enaka razliki med:

(i)       letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskotna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti v skladu s členom 75 portfelja dodeljenih sredstev; ter

(ii)      letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotno diskotno stopnjo, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, kadar se upošteva časovna vrednost ob uporabi osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere.

(b)       enakovredna prilagoditev ne vključuje temeljnega razmika, ki odraža tveganja, ki jih zadržuje življenjska zavarovalnica;

(c)       enakovredna prilagoditev zagotovi prave upravljavske spodbude, pri čemer se upošteva vsaj kreditna kvaliteta dodeljenih sredstev.

3.        Za namene odstavka 2(b) se temeljni razmik:

(a)       ocenjuje dinamično in tekoče in ustreza vsoti naslednjih vrednosti:

(i)       kreditnega razmika, ki ustreza verjetnosti izpada sredstev; ter

(ii)      kreditnega razmika, ki ustreza pričakovani izgubi, ki je posledica znižanja bonitete sredstev.

(b)       ni nižji od 75 % dolgoročne povprečne vrednosti razmika v razmerju do temeljne netvegane obrestne mere sredstev iste ročnosti, kreditne kvalitete in vrste sredstev, ki jih je mogoče spremljati na finančnih trgih.

Verjetnost izpada iz točke (a)(i) temelji na dolgoročnih statistikah izpada, ki so relevantne za sredstva glede njihove ročnosti, kreditne kvalitete in vrste sredstev.

4.        Življenjskim zavarovalnicam, ki uporabljajo način izračunavanja iz odstavkov 2 in 3, ni dovoljeno izvesti drugih prilagoditev časovne strukture netvegane obrestne mere. Življenjske zavarovalnice, ki uporabljajo enakovredno prilagoditev za portfelje obveznosti življenjskega zavarovanja, ne uporabijo ponovno pristopa, ki ne vključuje enakovredne prilagoditve. Če življenjska zavarovalnica, ki uporablja enakovredno prilagoditev, ne more več izpolniti pogojev iz odstavka 1, mora o tem nemudoma obvestiti nadzorni organ in sprejeti ustrezne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Če zavarovalnica ali pozavarovalnica v roku dveh mesecev ne more ponovno izpolnjevati teh pogojev, pri svojih zavarovalnih obveznostih ne sme več uporabljati enakovredne prilagoditve in lahko enakovredno prilagoditev lahko uporablja spet po preteku 24 mesecev.

5.        Življenjske zavarovalnice, ki uporabljajo enakovredno prilagoditev, določeno v tem členu, ne smejo uporabljati prilagojene ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77a ali mehanizma simetričnega prilagajanja iz člena 106a.

6.        Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo:

(a)       merila, ki jih morajo izpolnjevati življenjske zavarovalnice, da so upravičene do uporabe enakovredne prilagoditve iz tega člena;

(b)       merila za potrditev in preverjanje izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1;

(c)       predpostavke in metode, ki se uporabijo pri izračunu temeljnega razmika iz odstavka 3;

(d)       merila za verifikacijo izpolnjevanja pogojev iz odstavka 2(c).

7.        Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi s kreditno kvaliteto sredstev organ EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih za namene odstavka 1(h) opredeli kreditno kvaliteto dodeljenih sredstev, ki je višja od minimalne kakovosti, ki se na splošno upošteva kot primerna za naložbe, vključno z ustreznimi omejitvami, kadar je to primerno, ki so potrebne za zagotovitev ustrezne kreditne kvalitete vseh sredstev zavarovalnice kot celote.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8.        Če življenjske zavarovalnice celoto ali bistven del svojih zavarovalnih rezervacij izračunajo na podlagi časovne strukture netvegane obrestne mere, ki vključuje enakovredno prilagoditev, ki je večja od nič, morajo nadzornemu organu vsako leto pisno posredovati naslednje informacije:

(a)       opis učinka, ki ga ima zmanjšanje enakovredne prilagoditve na nič;

(b)       če bi zmanjšanje enakovredne prilagoditve na nič povzročilo neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom: analizo načrtov zavarovalnice ali pozavarovalnice, kako v taki situaciji ponovno vzpostaviti raven primernih lastnih sredstev za zagotovitev zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšati profil tveganj za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

(c)       znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij za obveznosti življenjskega zavarovanja, za katere se uporablja enakovredna prilagoditev.

9.        EIOPA v tesnem sodelovanju z ESRB in po izvedbi javnega posvetovanja oceni uporabo členov 77a, 77b, 106, 106a, 304 ter odstavkov 1 do 8 tega člena, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi. Ta ocena se izvede glede razpoložljivosti dolgoročnih jamstev pri produktih življenjskih zavarovanj, ravnanja življenjskih zavarovalnic kot dolgoročnih vlagateljev ter splošne finančne stabilnosti. Na podlagi te ocene Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo do 1. januarja 2021, ali, če je to potrebno za enakovredno prilagoditev, do 1. januarja 2019.

Poročilo se osredotoča zlasti na vplive na:

(a)       delovanje in trdnost evropskih trgov življenjskih zavarovanj;

(b)       notranji trg in zlasti konkurenčnost in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na evropskih trgih življenjskih zavarovanj;

(c)       varstvo imetnikov polic;

(d)       obseg, v katerem življenjske zavarovalnice še naprej delujejo kot dolgoročni vlagatelji;

(e)       dostopnost in oblikovanje cen rentnih produktov;

(f)       dostopnost in oblikovanje cen drugih (konkurenčnih) produktov;

(g)       dolgoročne investicijske strategije zavarovalnic in pozavarovalnic v zvezi s produkti, za katere se uporabljajo odstavki 1 do 7 v razmerju do tistih, ki so povezani z drugimi dolgoročnimi jamstvi;

(h)      izbiro za uporabnika in ozaveščenost uporabnika o tveganju;

(i)       življenjske zavarovalnice z dobro razpršenim in manj dobro razpršenim portfeljem; ter

(j)        druge učinke na dejansko gospodarstvo.

Poleg tega se poročilo opira na izkušnje nadzornih organov z uporabo členov 77a, 77b, 106, 106a, 304 ter odstavkov 1 do 8 tega člena, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi.

Poročilu po potrebi sledijo primerni zakonodajni predlogi.

10.      Če poročilo iz odstavka 9 ugotovi, da enakovredna prilagoditev v kontekstu dobro delujočega in trdnega trga življenjskih zavarovanj in načel te direktive ni primeren ukrep, sprejme Komisija v skladu s členom 301a delegirani akt, s katerim ta člen nadomesti z naslednjimi prehodnimi določbami za uporabo enakovredne prilagoditve:

Člen 308c

Prehodni ukrep za enakovredno prilagoditev za nekatere obveznosti življenjskega zavarovanja

1.        Z odstopanjem od členov 75, 76 in 77 lahko države članice dovolijo, da življenjske zavarovalnice izračunajo stopnje ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene glede obveznosti življenjskega zavarovanja z enakovredno prilagoditvijo, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, če so v zvezi z obveznostmi življenjskega zavarovanja in sredstvi, ki jih krijejo, izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)       življenjska zavarovalnica je določila portfelj sredstev, sestavljen iz obveznic in drugih sredstev, ki imajo podobne značilnosti denarnih tokov, da bi krila najboljšo ceno portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, in to določitev ohranja v času trajanja obveznosti, razen za namene ohranjanja replikacije denarnih tokov med sredstvi in obveznostmi, kadar so se denarni tokovi bistveno spremenili zaradi izpada obveznice;

(b)       za portfelj obveznosti življenjskega zavarovanja, za katerega se uporabi enakovredna prilagoditev, ter za določeni portfelj sredstev se vzpostavi ločena obračunska enota, upravljata in organizirata pa se ločeno od drugih dejavnosti zavarovalnice brez možnosti prenosa;

(c)       prihodnji denarni tokovi določenega portfelja sredstev replicirajo vse prihodnje denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja v enaki valuti, kakršno koli neujemanje pa ne povzroči bistvenega tveganja glede na tveganje, ki je del dejavnosti življenjskega zavarovanja, za katero se uporabi enakovredna prilagoditev;

(d)       pogodbe življenjskega zavarovanja, ki so podlaga za portfelj obveznosti življenjskega zavarovanja, ne privedejo do prihodnjih izplačil premij;

(e)       edino zavarovalno tveganje, povezano s portfeljem obveznosti življenjskega zavarovanja, je tveganje dolgoživosti, tveganje stroškov in tveganje revizij; pogodbe, ki so podlaga za obveznosti življenjskega zavarovanja, ne vključujejo opcij za imetnika police ali zgolj opcijo odkupa, kadar odkupna vrednost ne presega vrednosti sredstev, vrednotenih v skladu s členom 75, ki krijejo obveznosti življenjskega zavarovanja v trenutku, ko se uveljavlja opcija odkupa;

(f)       denarni tokovi sredstev dodeljenega portfelja sredstev so fiksni;

(g)       izdajatelji sredstev ali tretje osebe denarnih tokov sredstev dodeljenega portfelja sredstev ne morejo spremeniti;

(h)      nobeno od sredstev dodeljenega portfelja sredstev nima bonitetne stopnje, ki bi bila nižja od ustrezne bonitetne stopnje, določene v skladu s členom 7;

(i)       življenjska zavarovalnica objavi uporabo enakovredne prilagoditve v skladu s tem členom ter monetarni učinek na njeno finančno stanje;

(j)        dejavnosti življenjske zavarovalnice, za katere se uporabi enakovredna prilagoditev v skladu s tem členom, se izvajajo samo v državi članici, v kateri je bilo zavarovalnici izdano dovoljenje;

(k)       nadzorni organ je odobril uporabo enakovredne prilagoditve za portfelj obveznosti življenjskega zavarovanja, ko se je prepričal, da so zahteve iz točk od (a) do (j) izpolnjene;

Če so denarni tokovi obveznosti življenjskega zavarovanja, kot je navedeno v točki (f), odvisni od inflacije, lahko življenjska zavarovalnica uporabi sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo inflacijo, vključeno v denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja.

2.        Za vsako valuto in v zvezi z vsako zapadlostjo se enakovredna prilagoditev izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

(a)       enakovredna prilagoditev je enaka razliki med:

(i)       letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskotna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti v skladu s členom 75 portfelja dodeljenih sredstev; ter

(ii)      letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskotna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, kadar se upošteva časovna vrednost ob uporabi osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere;

(b)       enakovredna prilagoditev ne vključuje temeljnega razmika, ki odraža tveganje, ki ga je zadržala življenjska zavarovalnica;

(c)       enakovredna prilagoditev zagotovi prave upravljavske spodbude, pri čemer se upošteva vsaj kreditna kvaliteta dodeljenih sredstev.

3.        Za namene odstavka 2(b) se temeljni razmik:

(a)       ocenjuje dinamično in tekoče in ustreza vsoti naslednjih vrednosti:

(i)       kreditnega razmika, ki ustreza verjetnosti izpada sredstev; ter

(ii)      kreditnega razmika, ki ustreza pričakovani izgubi, ki je posledica znižanja bonitete sredstev.

(b)       ni nižji od 75 % dolgoročnega povprečja razmika od osnovne netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in vrsto sredstev, kot je mogoče opaziti na finančnih trgih.

Verjetnost izpada iz točke (a)(i) temelji na dolgoročnih statistikah izpada, ki so relevantne za sredstva glede njihove ročnosti, kreditne kvalitete in vrste sredstev.

4.        Življenjskim zavarovalnicam, ki uporabljajo način izračunavanja iz odstavkov 2 in 3, ni dovoljeno izvesti drugih prilagoditev časovne strukture netvegane obrestne mere. Življenjske zavarovalnice, ki uporabljajo enakovredno prilagoditev za portfelje obveznosti življenjskega zavarovanja, ne uporabijo ponovno pristopa, ki ne vključuje enakovredne prilagoditve. Če življenjska zavarovalnica, ki uporablja enakovredno prilagoditev, ne more več izpolniti pogojev iz odstavka 1, mora o tem nemudoma obvestiti nadzorni organ in sprejeti ustrezne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Če zavarovalnica ali pozavarovalnica v roku dveh mesecev ne more ponovno izpolniti teh pogojev, pri svojih zavarovalnih obveznostih ne sme več uporabljati enakovredne prilagoditve in lahko enakovredno prilagoditev uporablja spet po preteku 24 mesecev.

5.        Življenjske zavarovalnice, ki uporabljajo enakovredno prilagoditev, določeno v tem členu, ne smejo uporabljati prilagojene ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77a ali mehanizma simetričnega prilagajanja iz člena 106a.

6.        Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo:

(a)       merila, ki jih morajo izpolnjevati življenjske zavarovalnice, da so upravičene do uporabe enakovredne prilagoditve iz tega člena;

(b)       merila za potrditev in preverjanje izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1;

(c)       predpostavke in metode, ki se uporabijo pri izračunu temeljnega razmika iz odstavka 3;

(d)       merila za verifikacijo izpolnjevanja pogojev iz odstavka 2(c).

7.        Za zagotovitev dosledne usklajenosti v zvezi s kreditno kvaliteto sredstev organ EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih za namene točke (h) odstavka 1 opredeli kreditno kvaliteto dodeljenih sredstev, ki je višja od minimalne kakovosti, ki se na splošno upošteva kot primerna za naložbe, vključno z ustreznimi mejami, kadar je to primerno, ki so potrebne za zagotovitev ustrezne kreditne kvalitete vseh sredstev zavarovalnice kot celote.

Organ EIOPA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8.        Če življenjske zavarovalnice celoto ali bistven del svojih zavarovalnih rezervacij izračunajo na podlagi časovne strukture netvegane obrestne mere, ki vključuje enakovredno prilagoditev, ki je večja od nič, morajo nadzornemu organu vsako leto pisno posredovati naslednje informacije:

(a)       opis učinka, ki ga ima zmanjšanje enakovredne prilagoditve na nič;

(b)       če bi zmanjšanje enakovredne prilagoditve na nič povzročilo neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom: analizo načrtov zavarovalnice ali pozavarovalnice, kako v taki situaciji ponovno vzpostaviti raven primernih lastnih sredstev za zagotovitev zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšati profil tveganj za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

(c)       znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij za obveznosti življenjskega zavarovanja, za katere se uporablja enakovredna prilagoditev.

9.        Za vsako valuto in v zvezi z vsako zapadlostjo se obrestna mera izračuna kot ponderirano povprečje:

(a)       obrestne mere iz odstavkov od 1 do 8; ter

(b)       obrestne mere za to zapadlost ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere, merjene v skladu s členi 75, 76 in 77.

Ponder za obrestno mero se veča najmanj linearno ob koncu vsakega leta z ene sedmine v prvem letu uporabe tega člena do 100 % po sedmih letih uporabe te direktive.“;

(72)     V členu 309 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.       Države članice poskrbijo, da začnejo veljati zakoni in drugi predpisi, potrebni za uskladitev s členi 4, 10, 13, 14, členom 17(3), členi 18, 23, 26 do 32, 34 do 49, 51 do 55, členom 58(8), 67, 68, 71, 72, 74 do 85, 87 do 91, 93 do 96, 98,100 do 110, 112, 113, 115 do 126, 128, 129, 131 do 134, 136 do 142, 143, 144, 146, 148, 162 do 167, 172, 173, 178, 185, 190, 192, 210 do 233, 235 do 240, 243 do 258, 260 do 263, 265, 266, 303 in 304 ter prilogama III in IV do 31. decembra 2012. Komisiji nemudoma pošljejo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.“;

(73)     V prvem odstavku člena 310 se datum „1. november 2012“ nadomesti z datumom „1. januar 2014“.

(73a)   vstavi se naslednji člen:

„Člen 310a

Osebje in viri organa EIOPA

Organ EIOPA oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.“;

(74)     Člen 311 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 311

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člena 308a in 308b se uporabljata od 1. januarja 2013.

Členi 1, 2, 3, 5 do 9, 11, 12, 15, 16, člen 17(2), členi 19 do 22, 24, 25, 33, 57, člen 58(1) do 58(7), členi 59 do 66, 69, 70, 73, 145, 147, 149 do 161, 168 do 171, 174 do 177, 179 do 184, 186 do 189, 191, 193 do 209, 267 do 300, 302, 305 do 308 ter priloge I, II, V, VI in VII se uporabljajo od 1. januarja 2014.

Komisija lahko pred datumom iz prvega odstavka sprejme delegirane akte, regulativne in izvedbene tehnične standarde.“;

(75)     V delu A Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjo:

„28.     v vsakem primeru in kot alternativa oblikam zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, naštetim v točkah od (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/2001(1)“;

(76)     V delu A Priloge III se doda naslednja točka:

„29.     v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost neživljenjskega zavarovanja in kot alternativa oblikam zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, naštetim v točkah od (1) do (28), oblika evropske zadruge (SCE), kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1435/2003

UL L 207, 18.8.2003, str. 1.

(77)     V delu B Priloge III se točka 28 nadomesti z:

„28.     v vsakem primeru in kot alternativa oblikam življenjske zavarovalnice, naštetim v točkah od (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001“;

(78)     V delu B Priloge III se doda naslednja točka:

„29.     v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost življenjskega zavarovanja in kot alternativa oblikam zavarovalnic za življenjsko zavarovanje, naštetim v točkah od (1) do (28), oblika evropske zadruge (SCE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1435/2003.“

(79)     V delu C Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjo:

„28.     v vsakem primeru in kot alternativa oblikam pozavarovalnice, naštetim v točkah od (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001.“

(80)     V delu C Priloge III se doda naslednja točka:

„29.     v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost pozavarovanja in kot alternativa oblikam pozavarovalnice, naštetim v točkah od (1) do (28), oblika evropske zadruge (SCE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1435/2003.“;

(81)     Korelacijska tabela v Prilogi VII se spremeni:

(a)       V stolpec „ta direktiva“ se vstavi člen 13(27) kot ustrezen členu 5, točki (d) Direktive 73/239/EGS.

(b)       V stolpcu „ta direktiva“ se sklic na člen 210(1)(f) in ▌(g) nadomesti s sklicem na člen 212(1)(f) in ▌(g).

Člen 2a

Spremembe Uredbe (ES) št. 1060/2009

Uredba (ES) št. 1060/2009 se spremeni:

Člen 2(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.       Da bi bila bonitetna agencija priznana kot zunanja bonitetna institucija (ECAI) v skladu s členom 81 Direktive 2006/48/ES ali členom 109a Direktive 2009/138/ES, zaprosi za registracijo skladno s to uredbo, razen če izdaja le bonitetne ocene iz odstavka 2.“.

Člen 2b

Revizija

Komisija do 1. januarja 2015 ter nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem navede, ali so organi ESA predložili osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov iz direktiv 2002/92/ES, 2003/71/ES in 2009/138/ES, ali je ta predložitev teh osnutkov regulativnih tehničnih ali izvedbenih standardov obvezna ali neobvezna, hkrati pa tudi vse ustrezne predloge.

Člen 3

Prenos

1.        Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(1) in členom 2(3), (6), (8), (9), (12), (13), (24), (25), (28), (30), (32), (33), (37), (40) do (43), (45), (46), (47), (53) do (55), (57), (59), (62), (63), (66) in (75) do (80) te direktive najpozneje do 31. decembra 2012. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2013.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.        Države članice Komisiji sporočijo besedila bistvenih določb nacionalnih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2(15), (20) in (59a) se uporablja od 1. januarja 2013.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …

Za Evropski parlament                                                Za Svet

Predsednik                                                             Predsednik

[…]                                                                       […]