Dokument zasedanja
28.3.2012
POROČILO
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Christofer Fjellner
PR_DEC_Com
VSEBINA
Stran
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija 4
2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 6
3. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost za proračunsko leto 2010 8
4. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike za proračunsko leto 2010 10
5. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2010 12
6. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2010 14
7. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje za proračunsko leto 2010 16
8. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zaključku poslovnih knjig glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija 18
9. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije 20
MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE 65
MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ 68
MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO 71
MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE 74
MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE 77
MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV 81
MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM 85
MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ 89
MNENJE ODBORA ZA RIBIŠTVO 92
MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE 95
MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE 98
MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV 100
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU 102
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[1],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[2],
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 ) in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2011 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2010“ ( COM(2011)0323 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju letnega poročila o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2010 z odgovori institucij[3] in posebnih poročil Računskega sodišča,
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[4],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (06081/1/2012 – C7-0053/2012),
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o EU izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, in v resoluciji z dne 10. maja 2012 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2010[6];
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucije, ki so del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[7],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[8],
– ob upoštevanju zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010,
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori agencije[9],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[10],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[11], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[12], in zlasti člena 14(3) te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[13], zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije 2005/56/ES z dne 14. januarja 2005 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področjih izobraževanja, avdiovizualnega in kulture z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[14],
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o EU izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost za proračunsko leto 2010
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[15],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[16],
– ob upoštevanju zaključnega računa Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost za proračunsko leto 2010,
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost za proračunsko leto 2010 z odgovori agencije[17],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[18],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[19], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[20], in zlasti člena 14(3) te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[21], zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/20/ES z dne 23. decembra 2003 o ustanovitvi izvajalske agencije „Izvajalska agencija za inteligentno energijo“ za upravljanje aktivnosti Skupnosti na področju energije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003[22],
– ob upoštevanju Sklepa Komisije 2007/372/ES z dne 31. maja 2007 o spremembi Sklepa 2004/20/ES, da se Izvajalska agencija za inteligentno energijo preoblikuje v Izvajalsko agencijo za konkurenčnost in inovativnost[23],
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o EU izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
4. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike za proračunsko leto 2010
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[24],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[25],
– ob upoštevanju zaključnega računa Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike za proračunsko leto 2010,
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 ) in SEC(2011)1351 ,
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike za proračunsko leto 2010 z odgovori agencije[26],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[27],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[28], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[29], in zlasti člena 14(3) te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[30], zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004 o ustanovitvi izvajalske agencije, poimenovane „Izvajalska agencija za program javnega zdravja“, za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja – v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003[31],
– ob upoštevanju Sklepa Komisije št. 2008/544/ES z dne 20. junija 2008 o spremembi Sklepa št. 2004/858/ES, da se Izvajalska agencija za program javnega zdravja preoblikuje v Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike[32],
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o EU izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
5. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2010
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[33],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[34],
– ob upoštevanju zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2010,
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 ) in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2010 z odgovori agencije[35],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[36],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[37], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[38], in zlasti člena 14(3) te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[39], zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije št. 2008/37/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za upravljanje posebnega programa Skupnosti „Zamisli“ na področju pionirskih raziskav pri uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[40],
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o EU izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
6. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2010
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[41],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[42],
– ob upoštevanju zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2010,
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 ) in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2010 z odgovori agencije[43],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[44],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[45], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[46], in zlasti člena 14(3) te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[47], zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije št. 2008/46/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave za upravljanje nekaterih delov posebnih programov Skupnosti – „Ljudje“, „Zmogljivosti“ in „Sodelovanje“ – na področju raziskav z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[48],
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o EU izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
7. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje za proračunsko leto 2010
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[49],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[50],
– ob upoštevanju zaključnega računa Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje za proračunsko leto 2010,
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje za proračunsko leto 2010 z odgovori agencije[51],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[52],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[53], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[54], in zlasti člena 14(3) te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[55], zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije 2007/60/ES z dne 26. oktobra 2006 o ustanovitvi Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[56],
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o EU izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
8. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zaključku poslovnih knjig glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[57],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[58],
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2011 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2010“ ( COM(2011)0323 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju letnega poročila glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 z odgovori institucij in posebnih poročil Računskega sodišča[59],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[60],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– – ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012),
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[61], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[62], in zlasti člena 14(2) in 14(3),
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker Komisija v skladu s členom 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži račune v zvezi z izvrševanjem proračuna in pripravi izkaz stanja sredstev in obveznosti Unije,
1. odobri zaključek poslovnih knjig glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, in v resoluciji z dne 10. maja 2012 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2010[63];
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
9. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010[64],
– ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 ( COM(2011)0473 – C7-0256/2011)[65],
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 ( COM(2011)0736 ) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu ( SEC(2011)1350 in SEC(2011)1351 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2011 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2010“ ( COM(2011)0323 ),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 ( COM(2011)0643 ), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu ( SEC(2011)1189 ),
– ob upoštevanju letnega poročila glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 z odgovori institucij[66] in posebnih poročil Računskega sodišča,
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije[67],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7‑0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o Euratomu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[68], zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[69], in zlasti člena 14(2) in 14(3),
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov ( A7-0098/2012 ),
A. ker se Evropa sooča s hudo proračunsko in finančno krizo, ki lahko privede do krize zaupanja v Unijo, in ker je zelo pomembno, da je Komisija prek upravljanja proračuna Unije vodilni zgled za dobro javno upravljanje, ker je dobro upravljanje javnih financ potrebno, če želi Unija ohraniti bonitetno oceno AAA, ki je pomembna, zlasti že želi uresničiti obvezo, da bo zagotovila 60.000.000.000 EUR jamstva za evropski mehanizem za stabilizacijo;
B. meni, da je leto 2010 prvo celotno proračunsko leto, ko se je proračun v celoti izvajal v skladu z določbami Lizbonske pogodbe, skupaj z novimi proračunskimi postopki in vzpostavitvijo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) kot tudi službe Evropskega sveta poleg rotacijskega predsedovanja Svetu; meni, da je tudi prvo leto nove strategije EU 2020;
C. ker dobro vodenje zahteva, da se politični cilji opredelijo pred sprejetjem pravnih instrumentov za doseganje teh ciljev, in ker je treba obstoječe pravne instrumente, ki niso povsem v skladu s političnimi cilji, spremeniti,
D. ker je treba predvideti ustrezno ureditev za preglednost, javno odgovornost in javno revizijo v vseh primerih, kjer se uporabljajo javna sredstva, in ker Računsko sodišče v zvezi s proračunom Unije že sedemnajsto leto zapored ni moglo izdati pozitivne izjave o zanesljivosti;
E. ker drugi pododstavek člena 287(1) PDEU zahteva, da Računsko sodišče Parlamentu in Svetu posreduje izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, in tudi določa, da je mogoče to izjavo dopolniti s specifičnimi ocenami za vsa glavna področja dejavnosti Unije,
F. ker je več kot 90 % vseh napak odkritih na ravni organov držav članic in na ravni končnih upravičencev, ne v Komisiji (letno poročilo, točka 1.22),
G. ker so imeli organi držav članic v večini primerov na področju kohezije, kjer so bile odkrite napake, na voljo dovolj informacij, da bi lahko pred potrditvijo odhodkov Komisiji te napake odkrili in popravili (letno poročilo, točka 4.25),
H. ker je treba razlikovati med nacionalnimi organi, ki so vzpostavili dobro delujoče sisteme nadzora in kontrole, in nacionalnimi organi, ki imajo samo delno učinkovite sisteme, da se prepreči dodatno breme za vse države članice,
I. ker je nezanimanje držav članic za postopek razrešnice morda posledica dejstva, da se Komisija ni dovolj potrudila, da bi javno, jasno, nedvoumno in utemeljeno navedla, katere države članice, regije in programi niso dovolj uspešni pri upravljanju sredstev Unije,
J. ker so obvezne nacionalne izjave o upravljanju, ki se izdajo in podpišejo na ravni ministrstev, njihovo revizijo pa ustrezno opravi neodvisen revizor, potreben ukrep proti premajhni odgovornosti nekaterih nacionalnih organov pri uporabi in upravljanju denarja Unije,
K. ker ima vse obsežnejša uporaba vnaprejšnjega financiranja v Komisiji posledice za revizijski pristop Računskega sodišča in ker bi lahko slednje svojo metodologijo prilagodilo novim okoliščinam, da bodo informacije, ki jih posreduje organu za podelitev razrešnice, koristne,
L. ker Unija bolj kot kdaj prej potrebuje vplivnega, neodvisnega in učinkovitega zunanjega revizorja,
M. ker je treba uporabo inovativnih in kompleksnih finančnih instrumentov uravnotežiti s popolno preglednostjo, vključno z objavo izčrpnih podatkov o vseh končnih upravičencih in jasnimi pravili o poročanju, da se prepreči morebitna tveganja za proračun in ugled Unije,
N. ker morajo države članice sodelovati s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,
O. ker so članice Unije neodvisne države, ne regije, in ker država, četudi ima zvezno strukturo, odgovarja zunanjemu svetu in Uniji,
P. ker je treba vprašanji skladnosti in uspešnosti obravnavati ustrezneje, da se poveča legitimnost Unije,
Q. ker je bil dolgoletni razvoj izjave o zanesljivosti Računskega sodišča uporaben pri opredelitvi področij, kjer je treba upravljanje v državah članicah in Komisiji še izboljšati,
R. ker Računsko sodišče znova ni moglo dati pozitivne izjave o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti plačil, kar je obžalovanja vredno;
Prednostni ukrepi za Komisijo
1. poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi akcijski načrt za izvedbo naslednjih prednostnih ukrepov:
– pozorno spremljanje uporabe instrumentov finančnega inženiringa, kot je opisano v točki 21 te resolucije;
– izboljšave in povečanje zanesljivosti verige odgovornosti, kot je opisano v točki 36 te resolucije;
– ponovni premislek o uporabi vnaprejšnjega financiranja, kot je opisano v točki 55 te resolucije;
– uvedba učinkovitega mehanizma sankcij na področju kohezijske politike, kot je opisano v točki 122 te resolucije;
Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti
Računovodski izkazi – pozitivno mnenje
2. ugotavlja, da letni računovodski izkazi Unije za proračunsko leto 2010 v vseh pomembnih vidikih prikazujejo dejanski finančni položaj Unije na dan 31. decembra 2010 ter rezultate poslovnih dogodkov in denarnih tokov v proračunskem letu, ki se je končalo na ta dan;
3. je seznanjen z opozorilom v zvezi s spremembo računovodske politike Komisije glede instrumentov finančnega inženiringa, ki kaže, da tveganje pomembno napačnih navedb še vedno ostaja, čeprav se mnenje o računovodskih izkazih od leta 2007 ni spreminjalo; poziva Komisijo, naj vsako leto preveri, ali novi pristop ustrezno odraža dejansko stanje;
Zakonitost in pravilnost prihodkov – pozitivno mnenje
4. z zadovoljstvom ugotavlja, da so prihodki, povezani z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;
Zakonitost in pravilnost obveznosti – pozitivno mnenje
5. z zadovoljstvom ugotavlja, da so obveznosti, povezane z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;
Zakonitost in pravilnost plačil – negativno mnenje
6. globoko obžaluje, da se pri plačilih še vedno pojavljajo pomembne napake;
7. je seznanjen s tem, da je negativno mnenje Računskega sodišča utemeljeno na ugotovitvi, da so sistemi nadzora in kontrole le delno učinkoviti in da so se zaradi tega pri plačilih pojavljale napake z najverjetnejšo stopnjo, ocenjeno na 3,7 %;
8. opominja, da je bila najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2009 ocenjena na 3,3 %;
9. je zaskrbljen zaradi tega povečanja, saj pomeni, da se je pozitivni trend iz zadnjih letih obrnil; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo stopnja napak stalno zmanjševala, kot je bilo zahtevano v prejšnjih poročilih o razrešnici;
10. ocenjuje, da je posledica tega obrata povečanje najverjetnejše stopnje napak na področju kohezije, energetike in prometa za poštenih 7,7 %;
Horizontalna vprašanja
Instrumenti finančnega inženiringa
11. opominja, da Komisija spodbuja povečano uporabo instrumentov finančnega inženiringa v naslednjem večletnem finančnem okviru[70] kljub dejstvu, da sama ocenjuje, da so zelo tvegani[71]; se zaveda, da instrumenti finančnega inženiringa obstoječe financiranje s subvencijami bolj dopolnjujejo, kot nadomeščajo, njihova morebitna prednost pa je ta, da jih je mogoče uporabiti več kot enkrat;
12. je resno zaskrbljen zaradi nepopolnih informacij o izvajanju obstoječih instrumentov finančnega inženiringa na vseh področjih politik (letno poročilo, točki 1.31 in 1.33);
13. obžaluje dejstvo, da niso bile postavljene uradne zahteve za poročanje, in se zaveda prizadevanj Komisije, da bi od držav članic pridobila podatke o uporabi instrumentov finančnega inženiringa v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj; pozdravlja zbirno poročilo o podatkih, ki jih je zbrala Komisija, z naslovom „Instrumenti finančnega inženiringa, ki jih države članice uporabljajo s prispevki v Evropski sklad za regionalni razvoj – stanje na dan 31. decembra 2010“ (v nadaljevanju: zbirno poročilo o instrumentih finančnega inženiringa), kot je bilo predloženo parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor; ugotavlja, da so bili do konca leta 2010 ustvarjeni instrumenti finančnega inženiringa, za katere so bile prevzete obveznosti v približnem znesku 8.100.000.000 EUR in predvidena plačila v približnem znesku 5.200.000.000 EUR iz sredstev za operativne programe 2007–2013 (letno poročilo, točka 4.32);
14. obžaluje dejstvo, da je Komisija prejela informacije samo o približno 75 % vseh prispevkov, namenjenih za instrumente finančnega inženiringa za podjetja[72]; je zaskrbljen, ker podatki, prejeti od držav članic, niso enako popolni in točni in ker omejeno število držav članic oziroma regij ni posredovalo povratnih informacij ali ni izpolnilo poročil o spremljanju; se zaveda, da Komisija tako ni mogla upoštevati vseh instrumentov finančnega inženiringa na dan 31. december 2010;
15. poudarja, da so za oceno instrumentov finančnega inženiringa bistveni in nepogrešljivi naslednji elementi:
– točno število in velikost posameznih ustanovljenih skladov
(Komisija ocenjuje, da se je v Franciji in Italiji poleg skoraj 300 posebnih skladov, o katerih je prejela informacije, izvajalo še približno 92 posebnih skladov, za katere ni prejela poročil o spremljanju oziroma ima samo pomanjkljive informacije[73]),
– kazalniki uspešnosti instrumentov finančnega inženiringa s ciljno stopnjo
(na primer število naložb v mala in srednje velika podjetja, število ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest, dodatna sredstva, uporabljena na ravni podjetja ali ravni posebnega sklada[74]);
– kazalniki učinkovitosti in gospodarnosti instrumentov finančnega inženiringa
(na primer stroški upravljanja, podatki, ali spodbujajo optimalno porabo denarja, podatki o vložkih in rezultatih skladov, podatki o usodi skladov po koncu programskega obdobja[75]);
globoko obžaluje, da te informacije še niso povsem na voljo;
16. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, ki se nanašajo na področje kohezije, in jih obžaluje, na primer previsoke subvencije za instrumente finančnega inženiringa, ki so posledica neupoštevanja pravila n+2 (letno poročilo, primer 4.4 (a)), zamude in počasno izvrševanje instrumentov finančnega inženiringa (letno poročilo, primer 4.4 (b)), nepravilna določba o likvidaciji (letno poročilo, primer 4.4 (c)), finančni prispevki plačani vnaprej, takoj ko je bila vzpostavljena pravna struktura instrumenta finančnega inženiringa (letno poročilo, točka 4.34) in težave pri izvajanju ustreznih revizij instrumentov finančnega inženiringa (letno poročilo, točki 4.35 in 4.36);
17. je prepričan, da te ugotovitve temeljijo na pomanjkljivi pravni podlagi instrumentov finančnega inženiringa; je zaskrbljen, da pravila, ki veljajo za instrumente finančnega inženiringa, ne dajejo ustreznih spodbud za učinkovito uporabo teh instrumentov; prav tako je zaskrbljen, ker dopuščajo preveč manevrskega prostora za države članice; pozdravlja pa nedaven razvoj dogodkov pri vzpostavljanju pravne podlage za instrumente finančnega inženiringa; opozarja na naslednje največje pomanjkljivosti pravne podlage, ki je bila v tem obdobju uredba Sveta[76]:
– neustrezne določbe, ki ne spodbujajo hitrega izvajanja instrumentov finančnega inženiringa;
– neustrezne določbe o zahtevah za vzvode in obnavljanje instrumentov finančnega inženiringa;
– neustrezne določbe o preprečevanju prevelikih subvencij;
– neustrezne določbe o uvedbi struktur za upravljavske provizije, ki bi lahko spodbudile učinkovitejšo uporabo instrumentov finančnega inženiringa;
– neustrezne določbe o usodi skladov po izteku programskega obdobja;
– nejasni pogoji glede upravičenosti za obratna sredstva;
– možnost neupravičenega zatekanja k preferencialni obravnavi zasebnega sektorja;
18. se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da sredstva, vrnjena v finančne instrumente, in njihovi zasluženi prihodki ne bi smeli biti preusmerjeni drugam pred zaključkom operativnega programa, temveč bi se morala takšna sredstva vrniti v zadevne finančne instrumente (Računsko sodišče, mnenje 7/2011[77], str. 11); pričakuje, da bo to priporočilo resno upoštevano v zakonodajnem postopku o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o strukturnih instrumentih ( COM(2011)0615 – 2011/0276(COD) );
19. je zadovoljen, da bosta člena 130 in 131 predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije ( COM(2010)0815 – 2010/0395(COD) ), omogočila, da se opredeli trajanje finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj posreduje povzetek ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili tveganja, povezana z instrumenti finančnega inženiringa, za splošni proračun Evropske unije;
20. ugotavlja, da se instrumenti finančnega inženiringa uporabljajo tudi na drugih področjih politik; meni, da brez ustreznega usklajevanja obstaja tveganje prekrivanja in nedoslednega izvajanja teh instrumentov; zato poziva računsko sodišče, naj instrumente finančnega inženiringa revidira horizontalno, na vseh področjih politik;
21. poziva Komisijo, naj razmisli o prednostnem ukrepu za pozorno spremljanje uporabe instrumentov finančnega inženiringa, med drugim z:
– objektivnim in kritičnim ocenjevanjem dosedanjih odhodkov v okviru teh instrumentov za kohezijsko politiko v programskem obdobju 2007–2013, zlasti v povezavi z ugotovitvami Računskega sodišča, vključno s pridobljenimi izkušnjami in sklepi ter poročanjem Parlamentu o rezultatih ocenjevanja;
– zagotovitvijo ocene tveganja ob ločeni obravnavi različnih instrumentov finančnega inženiringa ter z upoštevanjem strukture tveganja upravičencev do teh instrumentov;
– dokončanjem procesa zbiranja informacij držav članic o vprašanjih, ki še niso povsem obdelana, na primer točnem številu in velikosti posebnih skladov ter relevantnih kazalnikih uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti teh instrumentov; razvojem mehanizmov za uresničevanje obveznosti poročanja držav članic;
– letnim poročanjem Parlamentu v okviru postopka razrešnice o uporabi instrumentov finančnega inženiringa v državah članicah, vključno s kazalniki njihove uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti ter načini, kako Komisija usklajuje, zagotavlja doslednost in blaži tveganje prekrivanja na področjih politik;
Odgovornost Komisije in njene poslovodske predstavitve
22. spominja, da Komisija v skladu s členom 317 PDEU izvršuje proračun „na lastno odgovornost”; poudarja, da se v primerih, ko Komisija proračun izvaja z deljenim upravljanjem, naloge izvrševanja prenesejo na države članice v skladu s členom 53(b) finančne uredbe;
23. znova poudarja[78], da ima torej Komisija primarno odgovornost za izvrševanje zadevnih sredstev Unije in da je zato dolžna sprejemati ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti, pa tudi dobrega finančnega poslovodenja;
24. poudarja, da Komisija finančne odgovornosti ne more prenesti na države članice, niti v primerih, ko so bile na ravni države članice ugotovljene pomanjkljivosti pri upravljanju ali nepravilnosti;
25. meni, da mora smiselna uporaba izraza „deljeno upravljanje“ sloneti na temeljnem načelu, da Unija nekatera pooblastila prenese na države članice in da so te dolžne opraviti svoj delež nalog v skladu s pravnimi akti Unije; poziva k polnemu izvajanju točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[79]; meni, da morajo biti letni povzetki razpoložljivih revizij in izjav javni, da bo mogoče prispevati k izboljšanju upravljanja proračuna Unije;
26. ugotavlja, da obstaja tesna povezava med končno odgovornostjo Komisije za izvrševanje proračuna in pomenom postopka razrešnice; poudarja, da končna odgovornost Komisije za izvrševanje proračuna zajema tudi pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzornih sistemih v državah članicah;
27. opozarja, da finančna odgovornost je in bo ostala nedeljiva, in spominja na člen 53(b)(4) finančne uredbe, ki navaja, da Komisija, „da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, [...] uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna“ (poudarek dodal avtor);
28. v zvezi s tem opozarja na pomen poslovodskih predstavitev Komisije; kljub vsemu na podlagi splošnih pripomb Računskega sodišča o letnih poročilih o dejavnostih Komisije ugotavlja, da smernice za izračun stopnje preostalih napak oziroma preostalega tveganja niso bile na voljo; prav tako ugotavlja, da so ti elementi vse bolj pomembni pri odločitvi, ali je pridržek potreben (letno poročilo, točki 1.19 in 1.20); je zaskrbljen, saj je to povzročilo neskladje med uporabo v posameznih generalnih direktoratih;
29. prav tako se je seznanil z ugotovitvami Računskega sodišča o naslednjih letnih poročilih o dejavnostih:
– pridržek glede ukrepov za razvoj podeželja iz osi 2 ne bi smel biti umaknjen (letno poročilo, točka 3.53), pri izračunu stopnje preostalih napak za sheme pomoči je prišlo do več pomanjkljivosti (letno poročilo, točka 3.54);
– znesek, pri katerem obstaja tveganje, predstavljen v letnem poročilu o dejavnostih generalnega direktorata za regionalno politiko (GD REGIO) in generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost (GD EMPL), je bil morda podcenjen (letno poročilo, priloga 4.3);
– izračun stopnje preostalih napak v letnem poročilu o dejavnostih generalnega direktorata za širitev je bil omejen na 30 % vseh izvedenih plačil (letno poročilo, točka 5.33);
– letno poročilo o dejavnostih urada EuropeAid vsebuje samo delno pošteno oceno pravilnosti finančnega poslovodenja (letno poročilo, točka 5.34);
– pridržek glede šestega okvirnega programa v letnem poročilu o dejavnostih generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije bi bilo treba ohraniti (letno poročilo, točka 6.47);
30. opominja Komisijo, da so vsi pridržki v obliki priloge vključeni v njeno zbirno poročilo, in poudarja, da Komisija s tem, ko zbirno poročilo potrdi, „prevzema splošno politično odgovornost za upravljalne ukrepe svojih generalnih direktorjev in vodij služb, pri čemer se opira na zagotovila in pridržke, ki so jih ti izrazili v letnih poročilih o delu“[80];
31. poudarja, da s tem kolegij in komisarji prevzemajo končno odgovornost za zanesljivost in popolnost pridržkov, ki jih izrazijo generalni direktorji in vodje služb v svoji vlogi „odredbodajalcev na podlagi prenosa“, in poudarja, da ta prenos nikakor ne zmanjšuje končne odgovornosti kolegija in komisarjev;
32. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča v zvezi s splošnim mnenjem notranjega revizorja; meni, da bodo brez temeljite preučitve pomislekov Računskega sodišča koristi splošnega mnenja ostale omejene;
33. je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča o letnih poročilih o dejavnostih in zbirnem poročilu (letno poročilo, točke od 1.17 do 1.25); meni, da je treba te ugotovitve upoštevati nemudoma, da se zavaruje vrednost teh dokumentov kot instrumentov odgovornosti; priznava pa, da je izračun stopnje preostalih napak le ena od metod, s katerimi Komisija ocenjuje znesek tveganja; poziva Komisijo, naj pripravi dosledne smernice, ki bi jih izvajali vsi generalni direktorati;
34. je seznanjen z zeleno knjigo Komisije o okviru EU za upravljanje podjetij[81] za zasebni sektor; ugotavlja še, da je Komisija po dogodkih, ki so privedli do odstopa Santerjeve ekipe leta 1999, dosegla velik napredek na poti k ustreznemu vodenju;
35. je seznanjen z izjavo o upravljanju, ki jo je Komisija sprejela 30. maja 2007 in ki vsebuje ponazoritev notranjega delovanja Komisije, razlago načina, kako poteka vodenje Komisije in nadzor nad njo, ter načina, kako se povezuje z zainteresiranimi stranmi; spodbuja Komisijo, naj še naprej izboljšuje vodenje in obvešča organ za podelitev razrešnice o ukrepih, uvedenih z:
– vključitvijo elementov vodenja podjetij, ki jih zahteva ali priporoča zakonodaja Unije na področju gospodarskih družb in ki zadevajo institucije Unije;
– sprejetjem ukrepov, ki bi predsedniku omogočili, da podpiše računovodske izkaze in skupaj z njimi predloži naslednje:
i. opis tveganj in negotovosti, ki bi lahko vplivale na uresničitev ciljev politik, ter izjavo, v kateri predsednik skupaj s kolegijem komisarjev sprejema odgovornost za upravljanje tveganj; ter
ii. uradno izjavo o vodenju z jasno navedbo, katere mednarodne standarde vodenja podjetij je Komisija spoštovala, pa tudi s cilji in izčrpno razlago v primerih, ko se je bilo treba oddaljiti od priporočil kodeksa o vodenju podjetij (načelo „spoštuj ali pojasni“);
36. poziva Komisijo, naj razmisli o prednostnem ukrepu za izboljšanje in okrepitev verige odgovornosti, med drugim z:
– omogočitvijo popolnega vpogleda Odboru za proračunski nadzor v letne povzetke držav članic; obžaluje, da Komisija doslej še ni posredovala nikakršnih podatkov o letnih povzetkih, saj jih brez poznavanja njihove vsebine ni mogoče obravnavati kot nacionalne izjave o upravljanju;
– objavo politične izjave, v kateri sprejema končno in splošno odgovornost za izvrševanje proračuna, tudi tistega dela, ki se izvršuje z deljenim upravljanjem;
– vključitvijo podpisa odgovornega komisarja v letno poročilo o dejavnostih;
– pripravo letnih poročil o dejavnostih v skladu z načelom nepristranskosti, brez preveč optimističnih ocen;
– zagotavljanjem obveznega, popolnega in primernega svetovanja za generalne direktorate, zlasti o tem, kako se oceni stopnjo preostalih napak in preostala tveganja v skladu z načelom previdnosti;
– vključitvijo popolne in zanesljive razlage razmerja med preostalim tveganjem ali stopnjo preostalih napak in stopnjo napake, ki jo izračuna Računsko sodišče, v vsa letna poročila o dejavnostih; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Računskim sodiščem preuči možnosti uskladitve metodologije izračuna stopnje preostalih napak z metodologijo najverjetnejše stopnje napake, ki jo uporablja Računsko sodišče;
– ponovno preučitvijo metodologije za splošno revizijsko mnenje notranjega revizorja in odpravljanjem pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče;
– preučitvijo, ali bi bilo mogoče mehanizme Komisije za vodenje podjetij še izboljšati ob upoštevanju omenjene zelene knjige o okviru EU za vodenje podjetij za zasebni sektor;
Evropske šole
37. obžaluje, da evropske šole, čeprav so zanje namenjena precejšnja proračunska sredstva, še vedno ne uresničujejo svojih glavnih nalog, ki so predvsem zagotoviti dovolj mest v zahtevanih jezikih in v bližini krajev dela in bivanja uradnikov, temveč so namesto tega razširile svoje dejavnosti na druga področja izobraževanja;
38. priznava, da je osrednja težava v strukturi sprejemanja odločitev in financiranja konvencije o evropskih šolah; zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči možnost revizije te konvencije in do 31. decembra 2012 poroča o doseženem napredku; poziva Komisijo, naj se v vmesnem času zavzema za okrepitev prizadevanj za uresničitev zgoraj navedenih ciljev, in sicer z ustreznejšo uporabo zagotovljenih proračunskih sredstev;
Upravna služba Komisije
39. od Komisije zahteva, naj pojasni svoje načrte za selitev in s tem povezane stroške, koliko pisarniških prostorov se bo izpraznilo in koliko novih pisarniških prostorov bo na voljo, pa tudi število zaposlenih, ki jih selitev zadeva, za vsak generalni direktorat;
40. opozarja, da je Komisija leta 2010 med postopkom uvedbe prožnega delovnega časa in kompenzacijskega dopusta na prostovoljni osnovi odobrila približno 90.000 dodatnih dni dopusta za svoje uslužbence, kar ustreza približno 445 delovnim mestom – čeprav člen 56 kadrovskih predpisov pravi, da se nadure, ki jih opravijo uslužbenci razredov od AD5/AST5 naprej, ne kompenzirajo; prosi za pojasnilo skupnih stroškov, ki so jih davkoplačevalci imeli zaradi kompenzacijskega dopusta;
Odgovornost držav članic
41. spominja, da Komisija v skladu s členom 317 PDEU izvršuje proračun „na lastno odgovornost”, vendar tudi v sodelovanju z državami članicami;
42. poudarja, da se politike na dveh področjih, kjer so stopnje napake ponavadi najvišje (kohezija, energetika in promet ter kmetijstvo in naravni viri), izvajajo z deljenim upravljanjem, in obžaluje dejstvo, da najverjetnejša stopnja napake za ti področji znaša 7,7 % oziroma 2,3 %;
43. v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Komisija analizirala napake, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo v proračunskih letih od 2006 do 2009, in v tej analizi prvič opozorila na dejstvo, da so pri Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu tri države članice (Španija, Italija in Združeno kraljestvo) odgovorne za 59 % vseh količinsko opredeljivih napak, odkritih v tem obdobju, in da so pri Evropskem socialnem skladu štiri države članice (Španija, Portugalska, Združeno kraljestvo in Nemčija) odgovorne kar za 68 % vseh količinsko opredeljivih napak, v tem obdobju odkritih na področju kohezijske politike[82]; ugotavlja, da je bilo pri Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu največ napak v Italiji narejenih v deželah Kalabrija, Kampanja in Apulija, v Španiji pa je majhno število operativnih programov v pokrajinah Andaluzija, Valencia in Kastilja-La Mancha prispevalo kar 75 % odstotkov vseh napak, odkritih v tej državi[83]; prav tako ugotavlja, da sta Španija in Italija pomembno prispevali k stopnji napake v proračunskem letu 2010;
44. je seznanjen z dejstvom, da se težave z Evropskim skladom za regionalni razvoj v Italiji „nanašajo na ugotovljene sistemske pomanjkljivosti na ravni revizijskih in upravljavskih organov“ in na „uporabo pravil za javno naročanje in izbor projektov, vključno z upravičenostjo retrospektivnih projektov“[84]; ugotavlja tudi, da je v Španiji vir težav zelo zapleteni sistem upravljanja in nadzora, ki „lahko vodi k nejasni delitvi odgovornosti, pa tudi k neučinkovitemu nadzoru s strani upravljavskega organa“[85];
45. opominja, da so bili finančni ministri Grčije, Italije in Španije povabljeni na izmenjavo mnenj v parlamentarnem Odboru za proračunski nadzor; obžaluje, da se nobeden od povabljenih ministrov na povabilo ni odzval, da bi s poslanci iz tega odbora razpravljal o ugotovitvah Računskega sodišča z namenom izboljšanja upravljanja strukturnih skladov in morebitnega popravka pravne podlage;
46. opozarja, da je Komisijo večkrat pozval, naj predstavi predlog o uvedbi obvezne priprave in objave nacionalnih izjav o upravljanju ter njihove revizije s strani pristojnega revizijskega organa, in sicer v okviru končne in skupne odgovornosti Komisije za izvrševanje proračuna Unije; meni, da bi morale nacionalne izjave o upravljanju vsebovati vse potrebne informacije o porabi sredstev Unije;
47. predlaga, da mora biti vsebina nacionalnih izjav, podpisanih na ravni generalnih direktoratov, v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in mora koristiti poteku revizije Računskega sodišča, pri čemer naj sledi predvsem izjavam organom, ki so upravičeni do prenosa upravljanja;
48. poudarja, da so med upravnim delovanjem držav članic na področju prihodkov in odhodkov v okviru deljenega upravljanja precejšnje razlike, predvsem v zvezi z odkrivanjem nepravilnosti, goljufij in napak ter z nadaljnjim finančnim spremljanjem na področju carine in porabe sredstev Unije; meni, da bi bilo mogoče v proračunu Unije zgolj na področju carin predvideti dodatne (neto) prihodke v znesku vsaj 100.000.000 milijonov EUR, če bi vse države članice pravilno izvajale svoje naloge; ugotavlja, da je Komisija upravno delovanje doslej spremljala tako, da se je odzivala na spremembe v vsakem primeru posebej, zato ni v zadostni meri analizirala trendov, da bi lahko opredelila področja tveganja; poziva Komisijo, naj uveljavi metodo analize trendov, da bi opredelila finančna tveganja, ter sprejme ukrepe za izboljšanje upravnega delovanja držav članic;
Bolgarija in Romunija
49. se z veliko zaskrbljenostjo seznanja z vmesnim poročilom Komisije o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; je zaskrbljen zaradi tega, ker je bolgarsko pravosodje tako kot prej v žalostnem stanju; ugotavlja, da proti 28 sodnikom poteka 27 kazenskih postopkov; zahteva pojasnilo glede več primerov domnevnih goljufij v povezavi s sredstvi Unije v Bolgariji, zaradi česar so bila plačila v letu 2008 odložena, saj je državni tožilec takrat ustavil preiskavo, čeprav so se v drugi državi članici preiskave podobnih primerov na osnovi enakih dejstev nadaljevale; je začuden, da so v vseh primerih goljufije v povezavi s sredstvi EU, ki so prišli pred sodišče, kazenski pregon nadomestile upravne kazni in da se je v enem pomembnem primeru goljufije v povezavi s sredstvi EU prizivni postopek zavlekel za več kot 18 mesecev; poleg tega obžaluje, da se ni upoštevalo priporočila EU in Komisije, naj se nacionalne Komisije za odkrivanje in zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji (CEPACA), ne pooblasti za izvedbo proaktivnega preverjanja premoženja višjih uradnikov in politikov; je zaskrbljen, ker v Bolgariji ni v običajni uporabi enotno, pravočasno in sistematično objavljanje utemeljenih sodb; poziva Komisijo, naj pritisne na pravosodne organe, da bi jih spodbudila k čimprejšnji reformi in uresničevanju svojih priporočil; v zvezi s tem od Komisije zahteva, naj razkrije, kolikšno so bila denarna sredstva v podporo bolgarskih reformnih prizadevanj in v kakšnem obsegu so se z izplačili dosegli obljubljeni rezultati; pričakuje precejšnje izboljšanje v prihodnjem letu, z nadaljnjim premislekom in ukrepi za ponovno vzpostavitev integritete bolgarskega pravnega sistema, ki jih bo Komisija pripravila v sodelovanju z bolgarsko vlado;
50. se z veliko zaskrbljenostjo seznanja z vmesnim poročilom o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; kljub temu pozdravlja pozitiven trend navzgor v bilanci nacionalne službe za integriteto pri pregonu neupravičenega bogatenja in opredeljevanju navzkrižja interesov; opaža, da so se sredstva nacionalne službe za integriteto povečala s pomočjo denarnih sredstev EU; kljub temu z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v zvezi s primeri nacionalne službe za integriteto ni enotnih spremljevalnih ukrepov in da se z njimi pogosto odlaša; pozdravlja dejstvo, da je nacionalni direktorat za boj proti korupciji še naprej deloval kot učinkovita tožilska služba v primerih korupcije na visoki ravni; je seznanjen s povečanjem števila primerov obtožnic, sodb in obsodb v letu 2011, pa tudi s pospešenim reševanjem zadev na vrhovnem kasacijskem sodišču, kar se kaže v 85-odstotnem povečanju pravnomočnih sodb v zadevah nacionalnega direktorata za boj proti korupciji v letu 2011[86]; je poleg tega zaskrbljen zaradi rezultatov analize sodb sodišča v primerih korupcije na visoki ravni, iz katerih je razvidno, da se sodbe v 60 % primerih omejijo na pogojne kazni ali pa se dosodijo najmanjše kazni, ki jih predvideva zakon; je prav tako začuden nad nezadovoljivo prakso glede pravočasne objave utemeljenih sodb sodišča, ki v nekaterih primerih korupcije na visoki ravni povečuje nevarnost zastaranja zaradi dolgotrajnega dokazovanja, ki je posledica dolgega zavlačevanja pri vložitvi pravnega sredstva; poziva Komisijo, naj razkrije, koliko sredstev je bilo dodeljenih Romuniji za reformo pravosodnega sistema; v naslednjem letu pričakuje nadaljnje izboljšave; zahteva od Komisije, da poveča pritisk na romunsko vlado, da bi slednja uresničila priporočila Komisije; od Komisije pričakuje, da bo od romunske vlade nepopustljivo zahtevala, naj okrepi svoja prizadevanja za oblikovanje dosledne sodne prakse v procesih, povezanih z javnimi naročili; poziva Komisijo, naj od romunske vlade odločno in vztrajno zahteva, da uresniči priporočila Komisije ter oblikuje bolj jasen in celovit načrt za priprave na izvajanje določb kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku; pričakuje, da se bodo okrepila prizadevanja za napredek glede zasega premoženjskih koristi na podlagi kaznivih dejanj; poleg tega pričakuje, da bo Komisija v sodelovanju z romunsko vlado pripravila katalog ukrepov, namenjenih povečanju integritete romunskega sodnega sistema;
Vnaprejšnje financiranje
51. ugotavlja, da vnaprejšnje financiranje velja za potrebno, da lahko upravičenci začnejo izvajati dogovorjene ukrepe;
52. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da je Komisija med letoma 2005 in 2010 občutno povečala obseg vnaprejšnjega financiranja (letno poročilo, točka 1.28); je zaskrbljen, da je obračunavanje predplačil pomanjkljivo (letno poročilo, točka 1.29, in točka 86 mnenja Računskega sodišča št. 6/2010);
53. je zaskrbljen zaradi vpliva, ki ga je imelo vnaprejšnje financiranje, zlasti na področjih zunanje pomoči, razvoja in širitve ter raziskav in drugih notranjih politik; ugotavlja, da se je uporaba predplačil povečala in da je skupna stopnja napake na teh dveh področjih politik manj kot 2-odstotna; je prav tako seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da pri predplačilih ni bilo večjih napak, da pa je za vmesna in končna plačila še naprej značilna pomembna stopnja napake (letno poročilo, točki 5.35 in 6.48);
54. meni, da Komisija z velikimi predplačili prevzema večje finančno tveganje, denimo v primerih plačilne nesposobnosti upravičencev, pa tudi večje tveganje za zakonitost in pravilnost, saj je odobritev stroškov, ki jih prijavijo upravičenci, preložena na poznejši datum;
55. meni, da je veliko bolj učinkovito, da se nepravilnosti preprečijo, kot pa da se neupravičeno izplačani zneski izterjajo naknadno; zato poziva Komisijo, naj kot prednostni ukrep znova pretehta večji obseg predplačil, pa tudi mehanizme za kontrolo in revizijo, in sicer tako da:
– Parlament obvesti o razlogih, zakaj je v obdobju 2005–2010 povečala obseg vnaprejšnjega financiranja;
– raven predplačil v posameznih programih prilagodi tako, da bodo zadostovala za začetek izvajanja projekta, hkrati pa zavaruje finančne interese Unije in o tem ustrezno obvesti Parlament;
Neporavnane proračunske obveznosti
56. spominja, da so neporavnane obveznosti proračunska sredstva za prevzete obveznosti, ki niso bila porabljena (tj. izplačana), in da nastanejo večinoma v večletnih programih (npr. za kohezijo), ker so obveznosti sprejete v začetnih letih programskega obdobja, ustrezajoča plačila pa se izvajajo postopoma skozi celotno programsko obdobje;
57. ugotavlja, da visoka raven neporavnanih obveznosti lahko kaže na težave držav članic pri črpanju dodeljenih sredstev;
58. ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2010 ugotovilo, da so se neporavnane obveznosti povečale za skoraj 10 % na približno 194.000.000.000 EUR (letno poročilo, točka 1.43 in grafikon 1.2), kar ustreza skoraj trem letom porabe pri trenutni stopnji izvrševanja;
59. v zvezi s programskim obdobjem 2007–2013 izraža bojazen, da obstaja tveganje glede naslednjega:
– sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, bo treba porabiti hitreje kot ponavadi, zaradi česar se bo povečalo tveganje napak;
– ob koncu programskega obdobja 2007–2013 bodo skušale države članice izčrpati vsa sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, zato bodo sofinancirale projekte, ki so bili že dokončani z nacionalnimi sredstvi (tako imenovane retrospektivne projekte, ki niso šli skozi sistem upravljanja in nadzora Unije, zato so bolj nagnjeni k napakam);
60. poziva Komisijo, naj posreduje podatke o količini neporavnanih obveznosti, razvrščene po državah članicah, ter o sodelovanju z državami članicami pri odkrivanju in obravnavanju področij tveganja glede na črpanje in pravilnost;
Proračunski prispevek decentraliziranim agencijam in skupnim podjetjem
61. ugotavlja, da je prispevek Unije v letu 2010 znašal več kot 620.000.000 EUR za decentralizirane agencije in več kot 500.000.000 EUR za skupna podjetja; je naletel na nekatere težave pri iskanju informacij o prispevku Unije za agencije; poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice vsako leto zagotovi konsolidirane podatke o skupnem letnem financiranju posamezne agencije/skupnega podjetja iz splošnega proračuna Unije, na primer:
– o prvotnem prispevku Unije, ki je bil vnesen v proračun agencije/skupnega podjetja;
– o znesku sredstev, pridobljenim z izterjavo presežka;
– o skupnem prispevku Unije za agencijo/skupno podjetje;
– o znesku prispevka Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), če je to ustrezno;
62. pričakuje, da Komisija v času finančne krize ne bo povečevala proračunov agencij ter bo na podlagi ocene prednostnih nalog razmislila celo o zmanjšanju prispevka Unije zanje;
63. poziva Komisijo, naj oblikuje smernice za predloge, s katerimi bi lahko vse agencije in skupna podjetja pripravila letne delovne programe in letna poročila o dejavnostih, da bi zagotovili smiselno primerjavo rezultatov z načrtovanimi cilji;
64. poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotovi podroben pregled meril in mehanizmov preverjanja, ki se uporabljajo, da bi v agencijah/skupnih podjetjih preprečili navzkrižje interesov in primere „vrtljivih vrat“;
Proračun Unije ter finančna in proračunska kriza
65. je zaskrbljen zaradi nadaljnje finančne in proračunske krize v državah članicah; meni, da ta kriza prinaša dodatne oblike tveganja za proračun Unije na naslednji način:
– finančna tveganja v povezavi s posojili, odobrenimi državam članicam;
– finančna tveganja v povezavi s prihodki;
66. opominja, da za šest držav članic (Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Portugalska in Romunija) trenutno velja, da so „v težavah“, saj prejemajo pomoč v obliki plačilnobilančnih posojil iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) ali pomoč iz posojilnega sklada za Grčijo;
67. ugotavlja, da proračun Unije jamči za plačilnobilančna posojila (izplačana posojila so na dan 31. decembra 2010 znašala približno 12.000.000.000 EUR) in pomoč iz evropskega mehanizma za stabilizacijo (na dan 31. decembra 2010 še ni bilo izplačil)[87]; prav tako ugotavlja, da so terjatve iz plačilnobilančnih posojil oziroma pomoči iz evropskega mehanizma za stabilizacijo, ki se lahko odobrijo, načeloma omejene na 50.000.000.000 EUR (drugi pododstavek člena 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002[88]) oziroma 60.000.000.000 EUR[89]; poudarja, da je ta vsota (110.000.000.000 EUR) skoraj enaka letnemu proračunu Unije, saj so v letu 2010 vsa plačila iz proračuna Unije znašala približno 122.000.000.000 EUR[90];
68. je zaskrbljen zaradi dejstva, da Računsko sodišče v letnem poročilu 2010 ni bilo dovolj pozorno na nove izzive v Uniji; zlasti obžaluje, da ni dovolj opozorilo na tveganja za proračun Unije; poudarja, da mora Računsko sodišče evropskemu mehanizmu za stabilnost pri delu v prihodnje pripisati večji pomen;
69. opozarja, da ne obstaja jamstveni sklad, ki bi proračun varoval v primeru, da se hkrati uveljavljajo vsa omenjena jamstva; zato poziva Komisijo, naj oceni, ali je morda treba ustanoviti jamstveni sklad za kritje morebitnih izgub, podoben jamstvenemu skladu za zunanje ukrepe, da se zavaruje proračun Unije;
70. poudarja, da je bilo v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo do 30. septembra 2011 podpisanih za 48.500.000.000 od skupaj 60.000.000.000 EUR posojil; spodbuja Računsko sodišče, naj do konca leta 2012 pripravi poročilo o delovanju evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, zlasti o nadzornih mehanizmih, ki jih je vzpostavila Komisija;
71. opozarja, da se prihodki proračuna Unije stekajo iz različnih virov; poudarja, da bi se moral brez vpliva na druge prihodke proračun v celoti financirati iz lastnih sredstev; ugotavlja, da zlasti bruto nacionalni dohodek (BND), ki predstavlja 73 % vseh proračunskih prihodkov, izvira iz nacionalnih proračunov držav članic[91];
72. je prepričan, da slabša ko bo finančna situacija v nekaterih državah članicah, težje bodo te države članice prispevale v proračun Unije; meni, da bodo tako ogroženi prihodki proračuna Unije iz držav članic „v težavah“, ki se utegnejo še dodatno zadolžiti, da bi lahko prispevale v proračun Unije ali sofinancirale določene programe pomoči;
73. ugotavlja, da so prihodki iz BND držav članic v težavah v proračunskem letu 2010 v grobem predstavljali 6 % vseh prihodkov iz BND[92];
74. prav tako ugotavlja, da so se stopnje sofinanciranja držav članic v težavah povečale za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, strukturne sklade, Kohezijski sklad in Evropski sklad za ribištvo; pričakuje višje stopnje sofinanciranja, ki bodo omogočile višje naložbe, predvsem v državah, ki so se znašle v težavah; v zvezi s tem poudarja večje pristojnosti Komisije na področju kontrole in nadzora;
Evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) in evropski mehanizem za stabilnost (ESM)
75. graja dejstvo, da je Svet leta 2010 uporabil člen 122 PDEU za vzpostavitev evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), saj se ta člen uporablja samo za naravne, ne pa tudi za gospodarske katastrofe; je zaskrbljen, ker EFSF ne predvideva demokratičnega nadzora Parlamenta, pa tudi Računskemu sodišču ne daje revizijske pravice; je ogorčen nad tem, da EFSF ne vsebuje niti določbe o javni zunanji reviziji;
76. je seznanjen s tem, da so države članice pred kratkim podpisale sporazum o evropskem mehanizmu za stabilnost (ESM); spominja na svojo resolucijo z dne 23. marca 2011[93], v kateri je opozoril na ustanovitev stalnega ESM zunaj institucionalnega okvira Unije, saj ta odločitev pomeni težave za kontrolni mehanizem institucij Unije; deli pomisleke nekaterih vrhovnih revizijskih institucij, da omenjena pogodba ne vsebuje ustreznih določb za zagotavljanje učinkovite zunanje revizije;
77. znova vabi Svet in države članice, naj temeljito premislijo o naslednjih vprašanjih glede uvedbe stalnega kriznega mehanizma:
– zagotoviti je treba ustrezno ureditev v dodatnih predpisih ESM za javno zunanjo revizijo zakonitosti, pravilnosti, pa tudi uspešnosti v skladu z mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi, ki bo upoštevala naslednja dokumenta:
I. resolucijo odbora za stike vrhovnih revizijskih institucij Evropske unije z dne 14. oktobra 2011 o izjavi vrhovnih revizijskih institucij evroobmočja o zunanji reviziji evropskega mehanizma za stabilnost (CC-R-2011-01) [94],
II. izjavo odbora za stike vrhovnih revizijskih institucij Evropske unije, naslovljeno na Evropski parlament, Evropski svet, Evropsko komisijo ter parlamente in vlade držav članic EU, z dne 14. oktobra 2011 o vplivu evropskega semestra in drugih najnovejših razvojnih tokov v ekonomskem upravljanju EU na vrhovne revizijske institucije držav članic Evropske unije in Evropsko računsko sodišče[95],
III. pismo predsednika nizozemskega računskega sodišča [96] o vprašanjih, ki jih je treba obravnavati v dodatnih predpisih ESM v zvezi s členom 30 pogodbe o ESM,
– vzpostaviti je treba ustrezno ureditev za odgovornost in popolno preglednost ESM,
– poskrbeti je treba za zanesljivost informacij in statističnih podatkov,
– – pojasniti je treba odgovornost in mehanizme za poročanje vseh akterjev, katerih obveznosti bodo uporabljene za vzpostavitev mehanizma,
– Komisijo je treba pozvati, naj Parlamentu in Svetu dvakrat letno poroča o tveganjih za proračun Unije zaradi jamstva za EFSM ter pojasni, kako bo v primeru stečaja ta denar prenesen v proračun Unije in nato v EFSM;
78. poziva Svet in države članice, naj opredelijo politični nadzor Evropskega parlamenta nad izdajo vseh evroobveznic nasploh, še zlasti pa v zvezi s stalnim kriznim mehanizmom; se strinja, da bi moral Parlament v tem mehanizmu sodelovati na enakopravni osnovi;
Preglednost
79. poudarja bistveno vlogo preglednosti pri zagotavljanju odgovornosti za porabo javnih sredstev in opominja, da je med glavnimi instrumenti za doseganje zakonitih in pravilnih odhodkov; ponovno poziva, naj se vse donacije iz sredstev Unije vnesejo v uporabnikom prijazno spletno zbirko podatkov, ob ustreznem upoštevanju zakonodaje o varstvu podatkov; meni, da bi se morala sredstva Unije izplačati samo pod pogojem, da se upravičenci strinjajo s tem, da se osnovni podatki, vključno z zneskom, imenom prejemnika in namenom, javno objavijo;
80. ugotavlja, da trenutni sistem na področju kohezije ne omogoča popolne preglednosti upravičencev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada; ugotavlja, da v sedanjem okviru Komisija zagotavlja portal z dostopom do seznama upravičencev, ki je na voljo na nacionalnih spletnih mestih, vendar samo v jeziku zadevnih držav in brez upoštevanja skupnih meril; pričakuje, da bo nova uredba o splošnih določbah o strukturnih instrumentih ( COM(2011)0615 – 2011/0276 (COD) ) zagotavljala, da bodo države članice posredovale podatke o končnih upravičencih do sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ki bodo objavljeni na uradnem spletnem mestu Komisije v enem od treh delovnih jezikov, in da bodo ti podatki temeljili na sklopu skupnih meril ter tako omogočali primerjavo in odkrivanje napak; znova poziva Komisijo, naj se zgleduje po ameriški službi za odgovornost in preglednost pri obnovi gospodarstva ter po njenem spletnem mestu www.recovery.gov;
81. znova opozarja na sodbo Sodišča Evropske unije v združenih zadevah Volker in Markus Schecke GbR (C-92/09) ter Hartmut Eifert (C-93/09), ki zadeva področje kmetijstva in naravnih virov; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog nove uredbe, ki bo državam članicam nalagala, naj objavijo informacije o pravnih in fizičnih osebah, ki prejemajo evropska sredstva za kmetijstvo, pri tem pa upošteva omenjeno sodbo; meni, da bi morale biti informacije o upravičencih na voljo na uradnem spletnem mestu Komisije v enem od treh delovnih jezikov in da bi ti podatki morali temeljiti na sklopu skupnih meril ter tako omogočati primerjavo in odkrivanje napak;
Metodologija izjave o zanesljivosti
82. se zaveda, da namerava Računsko sodišče Parlamentu posredovati več informacij o področjih kmetijstva in naravnih virov ter kohezije, energetike in prometa; pozdravlja to namero, saj bo vodila k večji preglednosti in natančnejši opredelitvi problematičnih proračunskih področij; meni, da bo to Komisiji, Računskemu sodišču, Parlamentu in drugim interesnim skupinam omogočilo, da svojo pozornost bolje usmerijo in da dajo priporočila glede področij, kjer je treba izboljšati upravljanje; kljub temu želi poudariti, da je treba zagotoviti primerljivost med posameznimi leti;
83. pozdravlja bolj poglobljeno oceno zanesljivosti poslovodskih predstavitev Komisije, ki jo je Računsko sodišče vključilo v prvo poglavje, pa tudi v druga posamezna poglavja letnega poročila za leto 2010; opominja, da poslovodske predstavitve potrebujejo odločno drugo mnenje Računskega sodišča; spodbuja Računsko sodišče, naj še najprej poglablja svojo analizo poslovodskih predstavitev Komisije in naj poroča o njej na opisni način;
84. je seznanjen z večjim obsegom vnaprejšnjega financiranja; je prepričan, da je vnaprejšnje financiranje izpostavljeno manjšemu tveganju za zakonitost in pravilnost kot vmesna in končna plačila, saj zanj ni potrebna utemeljitev stroškov; poziva Računsko sodišče, naj razmisli o prilagoditvi svojega pristopa k reviziji, da bi upoštevalo obsežnejšo uporabo predplačil in tako Parlamentu posredovalo še več koristnih informacij o transakcijah, kjer je bilo tveganje največje;
85. je seznanjen z dejstvom, da Računsko sodišče uporablja skupno metodologijo za količinsko opredelitev napak pri javnih naročilih za dve področji politike, in sicer kmetijstvo in naravni viri ter kohezija, energetika in promet; obžaluje dejstvo, da Komisija za ti dve področji uporablja različni metodologiji, ki poleg tega nista v skladu z metodologijo Računskega sodišča; je zaskrbljen, ker bi lahko različni pristopi k tema področjema spodkopali verodostojnost kontrole in revizije odhodkov na področju deljenega upravljanja; zato poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj nujno uskladita obravnavo napak pri javnih naročilih na vseh področjih politik, kjer se uporablja deljeno upravljanje, in naj do konca leta 2012 o doseženem napredku poročata pristojnemu parlamentarnemu odboru;
Posebna vprašanja
Vloga komisarja, pristojnega za vprašanja proračunskega nadzora
86. ugotavlja, da je v sestavi Komisije v obdobju 2004–2009 eden od komisarjev skrbel izključno za proračunski nadzor, kot je to že prej zahteval Parlament; obžaluje, da so bila v sedanji sestavi Komisija vprašanja proračunskega nadzora združena z drugimi nalogami (obdavčenje in carinska unija); predlaga, da se v obdobju 2014–2019 ponovno uvede vloga komisarja za proračunski nadzor, ki bo odgovoren izključno za zadeve, med drugim povezane s področji:
– notranje revizije;
– boja proti goljufijam;
– stikov z Računskim sodiščem in pristojnim parlamentarnim odborom;
– stikov s pristojnimi proračunskimi in revizorskimi organi v državah članicah in oblikovanja celostnega okvira notranjega nadzora;
– izboljšanja uporabnosti letnega zbirnega poročila in nadzora nad njim, vključno s pregledom upravljavskih in nadzornih sistemov držav članic;
– naročanja in vrednotenja neodvisnih ocen programov in razvoja ocenjevalnega poročila, ki ga predvideva člen 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v koristno orodje za večjo uspešnost;
Uspešnost: doseganje rezultatov s proračunom EU
87. pozdravlja novo poglavje 8 z naslovom „Doseganje rezultatov proračuna EU“ v letnem poročilu, ki vsebuje ugotovitve Računskega sodišča o lastni oceni uspešnosti, ki jo je Komisija predstavila v letnih poročilih o dejavnostih;
88. ugotavlja, da ugotovitve Računskega sodišča zadevajo kakovost poročanja Komisije o uspešnosti, na primer:
– „Zaenkrat v načrtu upravljanja niso predvideni cilji in kazalniki za merjenje gospodarnosti in učinkovitosti“ (letno poročilo, naslov pred točko 8.17);
– „Na nekaterih področjih ožji cilji niso dovolj količinsko opredeljeni ali specifični“ (letno poročilo, naslov pred točko 8.18);
– „Na nekaterih področjih niso bili opredeljeni vmesni mejniki pri večletnih ožjih ciljih“ (letno poročilo, naslov pred točko 8.20);
– „Opis dosežkov politike je vseboval omejene informacije o rezultatih in učinkih“ (letno poročilo, naslov pred točko 8.22);
89. meni, da te pomembne ugotovitve kažejo, da se Parlament ne more povsem zanesti na poročanje Komisije o uspešnosti; je prepričan, da so zanesljivi podatki osnova za dobro upravljanje, razvoj politik in parlamentarni nadzor; bi bil zelo hvaležen, če bi Računsko sodišče še nadalje razvilo svoje dejavnosti na tem področju in začelo redno „certificirati“ podatke o uspešnosti, o katerih poroča Komisija;
90. je prepričan, da je uspešnost prav tako pomembna kot zakonitost in pravilnost, in poziva Računsko sodišče, naj razmisli o tem, ali bi bilo mogoče nove poglede na uspešnost v posameznih skupinah politik vključiti v ustrezna poglavja letnega poročila;
91. ugotavlja, da so cilji, kazalniki in ožji cilji, predstavljeni v načrtih upravljanja, osredotočeni predvsem na uspešnost (letno poročilo, točka 8.15); poziva Komisijo, naj izboljša poročanje o uspešnosti, vključno s kazalniki za gospodarnost in učinkovitost, ter opredeli ustrezne ožje cilje za ocenjevanje napredka pri doseganju večletnih ciljev;
92. Komisijo še poziva, naj na področjih deljenega upravljanja skupaj z državami članicami opredeli ustrezne kazalnike uspešnosti, ki se bodo uporabljali dosledno, in zagotovi, da bo poročanje držav članic o doseženih rezultatih obvezno, popolno in točno;
93. je seznanjen z večkrat izraženim mnenjem Računskega sodišča in Komisije, da se kakovost sistemov upravljanja in nadzora med državami članicami in posameznimi programi zelo razlikuje;
94. poziva Komisijo, naj te razlike sistematično upošteva pri uspešnosti sistemov kontrole in poskrbi za jasne ocene prizadevanj – oziroma nezadostnih prizadevanj – držav članic pri odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti, da se zagotovi, da države članice z dobro delujočimi sistemi nadzora in kontrole ne bodo očrnjene;
95. poziva Komisijo, naj ocenjevalno poročilo, predvideno v členu 318 PDEU, predloži pristojnemu odboru in na plenarnem zasedanju ob istem času, kot je predstavljeno letno poročilo Računskega sodišča, Računsko sodišče pa vabi, naj ob teh priložnostih predloži svoje pripombe o ocenjevalnem poročilu; poudarja, da je treba ocenjevalno poročilo objaviti takrat, ko ga lahko ustrezno ocenita tako Računsko sodišče kot Parlament;
96. spominja, da člen 318 PDEU od Komisije zahteva, da predloži „finančno poročilo Unije glede na dosežene rezultate”; ugotavlja, da je Komisija 17. februarja 2012 sprejela prvo ocenjevalno poročilo, ki ga predvideva člen 318 PDEU, ki se nanaša na proračunsko leto 2010;
97. poleg tega opozarja, da je Parlament v resoluciji o podelitvi razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2009[97] predlagal naslednje:
– Komisija naj imenuje ocenjevalca uspešnosti, da bi vzpostavili jasno lastništvo poročila (točka 199);
– vzpostaviti je treba jasno in pregledno razmerje med kazalniki uspešnosti, pravno/politično podlago, odhodki in doseženimi rezultati (točka 200);
– služba za notranjo revizijo mora revidirati metodologijo, uporabljeno pri pripravi poročila, prav tako pa oceniti opravljeno delo (točka 200);
– ključni kazalniki uspešnosti, ki jih uporabljajo službe Komisije, morajo biti javno dostopni (točka 200);
98. obžaluje, da Komisija v prvem ocenjevalnem poročilu po členu 318 PDEU teh predlogov ni mogla v celoti upoštevati; poleg tega ugotavlja, da je prvo ocenjevalno poročilo za dve področji politike (izobraževanje in kultura ter raziskave) povzetek obstoječih ocenjevalnih poročil; meni, da obseg in vsebina prvega ocenjevalnega poročila ne izpolnjujeta pričakovanj, ki bi jih lahko imeli od ocenjevalnega poročila, predvidenega v PDEU;
99. poziva Komisijo, naj nadgradi vsebino ocenjevalnega poročila po členu 318 PDEU, pri čemer naj zlasti opredeli dodano vrednost tega poročila v primerjavi z “običajnimi” ocenami, ki se izvajajo v skladu s finančno uredbo (člen 27) in njenimi izvedbenimi pravili (Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002[98], člen 21);
100. v celoti podpira namero Komisije, da „si bo prizadevala za zagotovitev večje usklajenosti, izmenjave informacij ter doslednosti pri načrtovanju, organizaciji in uporabi spremljanja in ocenjevanja v naslednjem finančnem okviru, in sicer tako znotraj Komisije kot tudi pri delu z državami članicami”[99];
101. pozdravlja dejstvo, da namerava Računsko sodišče predložiti pripombe o prvem ocenjevalnem poročilu, pripravljenem po členu 318 PDEU[100];
102. ponovno poziva Komisijo, naj pregleda informacije in usposabljanje za uslužbence glede naslova II (Pravice in obveznosti uradnikov) kadrovskih predpisov in tako poskrbi za to, da bodo vsi zaposleni v celoti seznanjeni s pogoji, zlasti pa z obveznostjo iz člena 22a kadrovskih predpisov;
Kohezija, energetika in promet – negativne ugotovitve
103. je zaskrbljen zaradi povečanja stopnje napake na 7,7 % na področju kohezije, energetike in prometa kljub številnejšim prekinitvam rokov plačil; je globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da bi bilo mogoče pri 58 % transakcij, kjer so se pojavile napake, nekatere napake odkriti in odpraviti (letno poročilo, točka 4.25);
104. poziva Računsko sodišče, naj stopnjo napake za Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad, energetiko in promet predstavi ločeno, ne skupaj;
105. obžaluje dejstvo, da je nespoštovanje pravil javnega naročanja leto za letom vzrok za velik delež napak; se zaveda širših posledic tega dejstva in meni, da bi utegnilo biti to znamenje, da je ogroženo delovanje notranjega trga; poziva Komisijo, naj nadaljuje potekajočo reformo javnega naročanja in pri tem ustrezno upošteva te skrb zbujajoče rezultate ter se odločno odziva na kršitve, saj je Računsko sodišče odkrilo tudi primere, ko direktive Unije niso bile pravilno prenesene v nacionalno zakonodajo o javnih naročilih (letno poročilo, točka 4.27);
106. je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitve, da so revizijski organi le delno učinkoviti; prav tako je resno zaskrbljen zaradi dejstva, da se revizijski pristopi revizijskih organov razlikujejo tako zelo, da njihovih ugotovitev ni mogoče združiti v splošno mnenje za posamezen sklad na nacionalni ravni (letno poročilo, točka 4.41); poziva Komisijo, naj razkrije, kako združuje informacije, ki jih prejme od revizijskih organov, in kako zagotavlja doslednost, da bi v svojih letnih poročilih o dejavnostih posredovala zanesljive informacije Parlamentu;
107. poziva Računsko sodišče, naj v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU pripravi poročilo o neodvisnosti nacionalnih revizijskih organov, kar zadeva deljeno upravljanje;
108. poziva Komisijo, naj Parlament obvesti, kadar se namerava opreti na izbrane revizijske organe v skladu s členom 73 Uredbe (ES) št. 1083/2006 in tako omejiti lastne revizije na kraju samem; poziva Računsko sodišče, naj to dogajanje pozorno spremlja in ga tudi revidira;
109. poziva Računsko sodišče, naj preuči možnost, da bi se odzvalo na trajni problem večletnosti pri izvrševanju sredstev in enoletnosti revizij sodišča; poudarja, da je v obdobju izvrševanja stopnja napak običajno višja kot ob zaključku, ko je poraba že šla skozi vse ravni nadzora;
Nadzorna vloga Komisije na področju kohezijske politike
110. se zaveda, da ima Komisija možnost (vendar ne obveznosti), da države članice, ki ne spoštujejo pravil, kaznuje z različnimi sredstvi:
| Prekinitev | Odložitev | Finančni popravki, ki jih države članice sprejmejo | Finančni popravki, ki jih države članice zavrnejo |
Učinek | Odredbodajalec na podlagi prenosa prekine rok plačila za največ šest mesecev | Kolegij komisarjev plačilo odloži za nedoločen čas | Države članice lahko znova uporabijo „sproščena“ sredstva, če to ne povzroči finančne izgube za državo članico | Celoten prispevek ali del prispevka Unije je preklican (neto zmanjšanje) |
Pogoji | Obstajajo dokazi o pomembnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora | Resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora ali resna nepravilnost prijavljenega odhodka | Država članica upošteva finančne popravke na podlagi revizij Komisije, Računskega sodišča ali drugega revizorja Unije | Država članica se ne strinja s finančnimi popravki na podlagi revizij Komisije, Računskega sodišča ali drugega revizorja Unije |
Pravna podlaga (Uredba (ES) št. 1083/2006) | Člen 91 | Člen 92 | Člen 98 | Člen 99 |
111. pozdravlja pojasnilo Komisije[101] glede razlike med pomembno pomanjkljivostjo in resno pomanjkljivostjo; ugotavlja, da ocena, ki vodi do take oznake, temelji na smernicah COCOF 08/0019/01-EN in uporabi ključnih zahtev iz tega dokumenta;
112. obžaluje, da Komisija nima pooblastil za kaznovanje držav članic ali regij, ki znova in znova nepravilno izvajajo strukturne sklade in kohezijski sklad;
Učinkovitost prekinitev in odlogov
113. opominja, da je Parlament pozval k sistematični uporabi prekinitev in odlogov, ne glede na politične pomisleke (poročilo o razrešnici za leto 2009[102], točke 194–196);
114. ugotavlja, da je Komisija v letu 2010 prekinitve uporabljala pogosteje, saj je GD REGIO prekinil 49 rokov plačil (gl. letno poročilo o dejavnostih GD REGIO, str. 42–44), GD EMPL pa 14 rokov plačil (gl. letno poročilo o dejavnostih GD EMPL, str. 50); ugotavlja tudi, da Komisija v letu 2010 ni prekinila nobenega roka plačil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, odložila pa je šest plačil iz Evropskega socialnega sklada;
115. obžaluje dejstvo, da se je stopnja napake pri kohezijski politiki, zlasti regionalni, povečala kljub pogostejši uporabi prekinitev rokov in kljub dejstvu, da je Komisija poimenovala države članice in regije, ki največ prispevajo k stopnji napake; Komisijo opozarja na njen akcijski načrt za okrepitev svoje nadzorne vloge pri deljenem upravljanju strukturnih ukrepov[103]; poziva Komisijo, naj analizira pomanjkljivosti v državah članicah in regijah, ki jih visoka stopnja napak najbolj zadeva, in naj izpolnjuje svojo nadzorno vlogo z uveljavljanjem ukrepov, kot predvideva akcijski načrt;
116. poziva Komisijo, naj plačila obnovi samo, če zadostni in ustrezni revizijski dokazi, zbrani na kraju samem, pričajo, da so bile pomanjkljivosti odpravljene, saj bo tako ta kazen učinkovitejša, hkrati pa ne bo nevarnosti, da bi se plačila prehitro obnovila;
117. ugotavlja, da je GD REGIO decembra 2010 obnovil 24 % prekinjenih plačil (12 izmed 49 plačil, za katera je bil rok prekinjen v letu 2010, in sicer oktobra 2010[104]); meni, da je obnovitev plačil v decembru še poslabšala neravnovesje plačil skozi vse leto, zaradi česar se je povečalo tveganje napak pri upravljanju plačil in skrajšal čas, ki ga ima Računsko sodišče na voljo za revizijo teh plačil; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti, za katere od teh 12 primerov bi bilo financiranje izgubljeno skladno s pravilom n+2/n+3 , če bi se plačila v letu 2011 obnovila;
Učinkovitost finančnih popravkov
118. želi opozoriti na pomembno razliko med finančnimi popravki, ki jih izvedejo države članice in ki ne vodijo k neto zmanjšanju, in finančnimi popravki, ki jih izvede Komisija z nalogi za izterjavo in ki vodijo k neto zmanjšanju; meni, da so finančni popravki, ki jih izvedejo države članice, bolj „navidezni“, njihov sankcijski učinek pa je majhen; pozdravlja izboljšave pojasnila št. 6 k računovodskim izkazom Evropske unije in poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje predložene informacije, denimo s primerjavo finančnih popravkov in izterjav z ustrezajočimi zneski plačil;
119. je resno zaskrbljen zaradi naslednjih dejstev:
– finančni popravki v letu 2010 so privedli do neto zmanjšanja samo v približno 20 % vseh primerov (gl. zaključni račun Evropske unije, str. 69), saj je bilo mogoče projekte, ki so bili opredeljeni kot neupravičeni, nadomestiti z drugimi projekti, morda tudi „retrospektivnimi“, čeprav ti pomenijo večje tveganje za zakonitost in pravilnost in nimajo dodane vrednosti za Unijo;
– v večini primerov se finančni popravki nanašajo na pomanjkljivosti v nadzornih sistemih držav članic, ne v posameznih projektih, kar pomeni, da finančne posledice slabosti v sistemu ponavadi čutijo davkoplačevalci, ki so že prispevali v proračun Unije;
– stopnja izvrševanja finančnih popravkov za programsko obdobje 2000–2006 se je zmanjšala z 62 % na 58 % (gl. zaključni račun Evropske unije, str. 71), v glavnem zaradi nizkih stopenj izvrševanja Evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada;
120. meni, da ta dejstva resno ogrožajo učinkovitost finančnih popravkov; izraža bojazen, da možnost nadomeščanja neupravičenih odhodkov pomeni pritisk na države članice, naj predstavijo druge, po možnosti retrospektivne projekte, ki bi utegnili imeti škodljive posledice, namreč večje tveganje za zakonitost in pravilnost proračuna Unije;
Ugotovitve o nadzorni vlogi Komisije
121. poziva Komisijo, zlasti GD REGIO, naj v polni meri uporablja obstoječa sredstva za sankcioniranje; kljub temu meni, da zakonodajni okvir 2007–2013 ne ponuja zadostnih spodbud za države članice, naj spoštujejo pravila, prav tako pa Komisiji ne ponuja dovolj učinkovitih sredstev, da bi nagradila tiste, ki pravila spoštujejo, in kaznovala kršitelje;
122. poziva Komisijo, naj razmisli o prednostnem ukrepu, da bi podprla prizadevanja Parlamenta v rednem zakonodajnem postopku v zvezi s predlogom o skupnih določbah o strukturnih instrumentih ( COM(2011)0615 , 2011/0276 (COD) ), da se vzpostavi učinkovite mehanizme sankcij in da bo lahko Komisija končno prevzela dokončno in splošno odgovornost za izvrševanje proračuna, ki bi morala mimogrede zajemati naslednje elemente:
– neto zmanjšanje bi moralo postati bolj pravilo za finančne popravke, ki jih naredi Komisija, možnost prijave retrospektivnih projektov pa bi bilo treba odpraviti;
– državam članicam bi bilo treba naložiti obveznost, naj od končnih upravičencev izterjajo čim več neupravičenih odhodkov, tako da bodo posledice nosili končni upravičenci, ne davkoplačevalci zadevne države, Komisija pa bi morala informacije o teh izterjavah po možnosti posredovati Parlamentu;
– Komisiji bi bilo treba omogočiti, da državam članicam daje spodbude ne samo za spoštovanje pravil, temveč tudi za uspešno, učinkovito in gospodarno izvajanje kohezijske politike;
– zagotoviti bi bilo treba razpoložljivost celotnega spektra sankcij (prekinitve,odložitve plačil, finančni popravki in kazni) za vsa finančna sredstva z minimalnim dopuščanjem diskrecijske pravice, če se odkrijejo kršitve pravil;
– Komisiji bi morali omogočiti, da kaznuje države članice ali ustavi operativne programe v državah članicah ali regijah, ki znova in znova nepravilno izvajajo strukturne sklade in kohezijski sklad;
– če države članice vztrajno ne spoštujejo obveznosti iz člena 258 PDEU, bi bilo treba sprožiti pravni postopek;
– Komisiji bi bilo treba posredovati vse koristne podatke in informacije, ki jih potrebuje pri opravljanju nadzorne vloge glede izvrševanja skladov v državah članicah;
Kmetijstvo in naravni viri – ugotovitve s pridržkom
123. pozdravlja dejstvo, da pri neposrednih plačilih, zajetih v integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu (IACS) – ta so v letu 2010 predstavljala 77 % vseh odhodkov za skupno kmetijsko politiko – ni bilo pomembnih napak (letno poročilo, točka 3.55, in odgovor Komisije na to točko);
124. pozdravlja dejstvo, da je Komisiji uspelo obdržati najverjetnejšo stopnjo napake pri vrednosti 2,3 % (letno poročilo, priloga 3.1), in jo spodbuja, naj si še naprej prizadeva, da bi stopnjo napake zmanjšala;
125. opozarja, da mora IACS kmetom zagotavljati pravilna in sledljiva plačila; vendar ugotavlja, da na uspešnost IACS negativno vplivajo netočni podatki v podatkovnih zbirkah, nepopolno navzkrižno preverjanje ali nepravilno ali nepopolno nadaljnje ukrepanje pri odstopanjih (letno poročilo Računskega sodišča, točka 3.29); poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo vse podatkovne zbirke posodobljene in da se bodo vse nepravilnosti ustrezno spremljale;
126. je seznanjen s primerom napake v zvezi z upravičenostjo so sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada[105], ki ga je Računsko sodišče navedlo v povezavi z mehanizmom blagovne menjave, pri katerem se uporabljajo intervencijske zaloge; nadalje ugotavlja, da je skupni znesek, ki je bremenil proračun Unije za transport 9.894 ton masla v okviru tega mehanizma, približno 900.000 EUR[106]; izraža velik dvom o dobrem finančnem poslovodenju pri takšnih operacijah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bodo mehanizmi blagovne menjave pregledni in stroškovno učinkoviti, če se bodo sploh še uporabljali;
127. ugotavlja, da so odhodki za razvoj podeželja (približno 11.483.000.000 EUR) še posebej nagnjeni k napakam, saj so bile te odkrite pri 40 (50 %) izmed 80 vzorčnih transakcij, medtem ko so bile pri 21 (52 %) izmed teh transakcij odkrite količinsko opredeljive napake (letno poročilo, točka 3.19);
128. ugotavlja, da se je postopek potrditve obračunov v splošnem izkazal za učinkovitega pri zaščiti finančnih interesov proračuna Unije, saj so tako izključeni odhodki, ki niso bili izvedeni v skladu s pravili Unije;
129. spodbuja Komisijo, naj še skrajša postopek potrditve skladnosti obračunov, ob tem pa zagotovi, da bo ohranjena pravica držav članic do obrambe; poziva Komisijo, naj izboljša povezave med naloženimi finančnimi popravki in dejanskim zneskom nepravilnih plačil; poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo in pravočasno posredujejo vse potrebne informacije;
130. pozdravlja ugotovitve Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 8/2011 z naslovom „Izterjave neupravičenih plačil v okviru skupne kmetijske politike“, da so se sistemi za izterjave in finančne popravke v zadnjih letih izboljšali; znova izraža prepričanje, da je treba neupravičeno izplačana sredstva za kmetijstvo v čim večji meri izterjati od končnih upravičencev, da ne bodo davkoplačevalci dvakrat na udaru; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe, da se zmanjša manevrski prostor za interpretacijo in različne prakse v državah članicah, in naj strogo nadzira sisteme izterjave v državah članicah;
131. je trdno prepričan, da bi bilo treba tristranska srečanja med Računskim sodiščem, Komisijo in nacionalnimi organi razširiti tudi na področje kmetijstva in naravnih virov, da se omogoči usklajena razlaga in uporaba pravil glede upravljanja in nadzora odhodkov ter da se v čim večji meri izogne nesporazumom;
Zunanja pomoč, razvoj in širitev – ugotovitve s pridržkom
132. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so bili nadzorni in kontrolni sistemi na področju zunanje pomoči, razvoja in širitve samo delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil (letno poročilo, točka 5.36);
133. ugotavlja, da po oceni Računskega sodišča najverjetnejša skupna stopnja napake znaša 1,7 % (letno poročilo, točka 5.13); kljub temu obžaluje, da je bila pri vmesnih in končnih plačilih ugotovljena pomembna stopnja napake, ki po navedbah komisarja Andrisa Piebalgsa znaša približno 5 %[107] in bi bila še višja, če bi bila proračunska podpora izključena iz izračuna; prav tako ugotavlja, da so bile vse količinsko opredeljive napake najdene pri vmesnih in končnih plačilih (letno poročilo, št. 5.13); obžaluje dejstvo, da sta se dve tretjini napak, odkritih pri končnih plačilih, izmuznili kontrolam Komisije (letno poročilo, točka 5.16);
134. verjame, da najverjetnejša skupna stopnja napake ni dosegla praga pomembnosti v višini 2 % zaradi velikega deleža vnaprejšnjega financiranja in proračunske podpore v skupnih odhodkih za poslovanje; ugotavlja, da se je ta delež povečal s 66 % v proračunskem letu 2008 na 75 % v proračunskem letu 2010[108];
135. opozarja, da ima vnaprejšnje financiranje drugačen profil tveganja, ki ni prikazan v reviziji za izjavo o zanesljivosti; meni, da je veliko bolj učinkovito, da se nepravilnosti preprečijo, kot pa da se neupravičeno izplačani zneski izterjajo naknadno;
136. spominja, da v reviziji za izjavo o zanesljivosti ni prikazanih glavnih tveganj, povezanih s proračunsko podporo (tveganje za uspešnost pomoči, tveganje goljufij in korupcije); poziva Komisijo, naj ta tveganja pozorno spremlja;
137. pozdravlja navedbo Računskega sodišča, da je „EuropeAid vzpostavil celovito strategijo za kontrolo in še naprej uvajal pomembne izboljšave v zasnovi in uporabi svojih nadzornih in kontrolnih sistemov” (letno poročilo, priloga 5.3);
138. ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo, da „izjava generalnega direktorja in letno poročilo o dejavnostih vsebujeta le delno pošteno oceno pravilnosti finančnega poslovodenja za ERS in splošni proračun Evropske unije“ (letno poročilo, točka 5.34, poudarek dodal avtor);
139. poziva Komisijo, naj spodbudi urad EuropeAid, da bo čim prej dokončal metodologijo za izračun stopnje „preostalih napak“, ki lahko ostanejo tudi po izvedbi vseh kontrol, in naj rezultate posreduje še drugim generalnim direktoratom za zunanje odnose, da bo mogoče doseči potrebne izboljšave poslovodskih predstavitev Komisije za zunanjo pomoč, razvoj in širitev;
140. ugotavlja, da vodje delegacij Unije, takrat ko so v delegaciji edini uslužbenci ESZD, kot odredbodajalci med svojo odsotnostjo pooblastil za upravne izdatke delegacij Unije ne smejo delegirati niti začasno; poleg tega ugotavlja, da bi to lahko povzročilo praktične težave za nepretrgano poslovanje in dodatna tveganja v delegacijah Unije; zato poziva Komisijo, naj vodjem delegacij Unije omogoči začasen prenos svojih pooblastil odredbodajalcev;
141. poziva Komisijo, naj namestniku vodje delegacije, če obstaja in ki običajno prihaja iz države članice, omogoči, da v svoji odsotnosti vodjo delegacije nadomešča za vse zadeve, razen za izvrševanje operativnih izdatkov, ki jih upravlja delegacija Unije, saj se ta pooblastila lahko nadalje prenesejo samo na uslužbence Komisije;
142. je seznanjen z ugotovitvami računskega sodišča v primeru 5.3 v letnem poročilu; je zelo zaskrbljen zaradi „prilagodljive razlage upravičenosti pri sofinanciranih ukrepih“ in „hipotetičnega pristopa“ z organizacijami Združenih narodov, ki prinaša tveganje dvojnega financiranja istih stroškov; meni, da je zaradi tega stopnja napake, ki jo izračuna Računsko sodišče, manjša; je močno zaskrbljen tudi zaradi „manj strogih meril za upravičenost“, ki se uporabljajo po okvirnem finančnem in upravnem sporazumu z agencijami Združenih narodov (FAFA) in okvirnem partnerskem sporazumu z izvajalskimi partnerji Komisije, kar prav tako prinaša tveganje dvojnega financiranja istih stroškov; odločno poziva Komisijo, naj obe praksi opusti; od agencij Združenih narodov pričakuje, da bodo medvladnim donatorskim organizacijam zagotovile podobne pravice dostopa do poročil notranje revizije, kot se zagotavljajo državam članicam ZN; v zvezi s tem ugotavlja, da je potreben dodaten napredek za izboljšanje poročanja o uporabi sredstev Unije z zagotavljanjem podatkov o rezultatih namesto o ukrepih;
143. pozdravlja prenovljeni mandat za proračunsko jamstvo EIB za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Unije, ki ga je podelila Komisija; poudarja dejstvo, da jamstvo, ki ga je Unija podelila EIB, nedvomno sodi v nadzor Računskega sodišča;
144. ugotavlja, da podatki o pogodbah, ki jih sklepata EuropeAid1 in GD ECHO2, ne sledijo enaki predlogi; poziva Komisijo, naj uporablja skupno predlogo za zbirke podatkov o pogodbah, ki jih dodeljujeta ta dva generalna direktorata, in da mora ta predloga vsebovati vsaj naslednje podatke: številka pogodbe/sklic, naslov, tema/sektor posredovanja, ime in državljanstvo pogodbenika, država posredovanja, znesek, vrsta pogodbe in trajanje (z navedbo datuma začetka in izteka);
Haiti
145. spominja na potres na Haitiju in na njegove uničujoče posledice; obžaluje, da je prišlo do težav pri združevanju humanitarne in razvojne pomoči (povezovanje pomoči, sanacije in razvoja); meni, da bi morala Komisija omejiti humanitarno pomoč ter prizadevanja in finančna sredstva usmeriti v sanacijo in razvoj;
146. obžaluje, da je usklajevanje med delegacijo Unije in predstavništvom ECHO nezadostno; podpira okrepljeno sodelovanje med vsemi akterji Unije; zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da bosta humanitarna in razvojna pomoč bolj povezani in da se bosta bolj dopolnjevali tako na ravni politike kot v praksi;
147. obžaluje pomanjkanje trajnostnosti projektov in poudarja, da bi morali biti usmerjeni predvsem v ustvarjanje delovnih mest in trajnostne rasti, s čimer bi Haiti lahko povečal lastne prihodke in zmanjšal odvisnost od tuje pomoči; zato od Komisije zahteva, naj Parlamentu predloži seznam projektov, ki so se na Haitiju izvajali v zadnjih 15 letih, s podrobno oceno njihovega trenutnega stanja, kar bo omogočilo vpogled v njihovo trajnostnost od takrat pa do danes;
148. opozarja na premajhno prepoznavnost pomoči Unije na Haitiju; meni, da bi morali biti dokumenti službe za stike z javnostmi opremljeni ne le z zastavo, temveč tudi z imenom Evropske unije, da se poveča prepoznavnost, in ne samo z imenom Komisije ali GD ECHO, ki sta za povprečnega državljana Haitija veliko manj prepoznavna;
Raziskave in druge notranje politike – ugotovitve s pridržkom
149. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so bili nadzorni in kontrolni sistemi na področju raziskav in drugih notranjih politik samo delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil (letno poročilo, točka 6.49);
150. ugotavlja, da je posebna značilnost te skupine politik ta, da se večina odhodkov za poslovanje (72 %, letno poročilo, tabela 6.1) izvršuje z vnaprejšnjim financiranjem – to zahteva skladnost samo z omejenim številom pogojev, v nasprotju z vmesnimi in končnimi plačili – in da je ta posebnost ugodno vplivala na skupno stopnjo napake;
151. je še posebej zaskrbljen zaradi obsega vnaprejšnjega financiranja za program vseživljenjskega učenja, ki omogoča predplačila za 100 % vseh v proračunu predvidenih stroškov projekta (letno poročilo, točka 6.9) in za katerega je bilo 93 % vseh plačil v letu 2010 predplačil (letno poročilo, točka 6.1);
152. ugotavlja, da je bila pri vmesnih in končnih plačilih upravičencem odkrita pomembna stopnja napake in da najverjetnejša stopnja napake po oceni Računskega sodišča zaradi vpliva predplačil znaša samo 1,4 % (letno poročilo, točka 6.12); prav tako ugotavlja, da Računsko sodišče ne objavlja ločene stopnje za vmesna in končna plačila;
153. se zaveda, da je Komisija[109] ocenila, da reprezentativna stopnja napake brez vnaprejšnjega financiranja na večletni osnovi znaša 3,4 % za šesti okvirni program, začasna reprezentativna stopnja napake za sedmi okvirni program na večletni osnovi pa je nekoliko presegla 4 %; prav tako ugotavlja, da stopnja preostalih napak na večletni osnovi – to je stopnja napak, ki ostanejo po popravkih in izterjavah služb Komisije na podlagi revizij, ki jih opravijo – znaša približno 2,4 % za šesti okvirni program, za sedmi okvirni program pa Komisija še ni imela dovolj časa, da bi lahko ocenila vse učinke izterjav in popravkov na večletni ravni;
154. ob upoštevanju trenutne finančne krize poudarja pomembno vlogo sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja; poziva Komisijo, naj poveča podporo, ki jo ta sklad ponuja univerzam in raziskovalnim organizacijam za njihove naložbe v javno-zasebna partnerstva in raziskovalne infrastrukturne projekte, ki so v interesu Evrope, v povezavi z uresničevanjem ciljev pametne javne politike iz strategije Evropa 2020;
155. ugotavlja, da je Komisija poenostavila postopke predhodnih kontrol, kolikor je bilo mogoče, da bi olajšala potek izplačil, zaradi česar je mogoče opraviti samo preverjanje upravnih zahtev in aritmetične kontrole; je zaskrbljen, da je bilo celo v primerih dvoma o upravičenosti prijavljenih stroškov opravljeno samo omejeno predhodno preverjanje (letno poročilo, točka 6.17 in primer 6.2); vztraja, da se izvedejo ukrepi za odpravo teh pomanjkljivosti;
156. meni, da je treba vzpostaviti ravnovesje med omogočanjem plačil in nadzorom upravičenosti prijavljenih stroškov; poziva Komisijo, naj spremeni svojo strategijo predhodnega preverjanja in uporabi pristop, ki temelji na tveganju, da bo bolje reševala posebna tveganja pri izkazu stroškov in v primeru velikega tveganja v postopek predhodne kontrole vključila tudi preverjanje na kraju samem;
157. je resno zaskrbljen zaradi dejstva, da so revizijska potrdila še vedno le delno uspešna (letno poročilo, točka 6.22); opozarja, da so revizijska potrdila eden od najpomembnejših elementov predhodne kontrole Komisije; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo uradno komuniciranje z zunanjimi revizorji postalo splošna praksa, s posredovanjem povratnih informacij in zahtevanjem razlage v primerih nezanesljivih revizijskih potrdil;
158. pozdravlja dejstvo, da se je strategija Komisije za naknadne revizije izkazala za učinkovito pri odkrivanju in odpravljanju napak (letno poročilo, točka 6.30); pozdravlja tudi dejstvo, da so postopki Komisije za izterjavo neupravičeno porabljenih zneskov ustrezni in da je Komisija pogosteje uporabljala korektivne ukrepe, kot so predčasna prekinitev pogodbe in kazni;
159. je zelo zaskrbljen, ker izračun stopnje preostalih napak temelji na domnevah, ki se ne izkažejo vedno za resnične, kot je na primer ekstrapolacija napak, najdenih v enem izkazu stroškov, v druge izkaze stroškov istega upravičenca; se strinja z Računskim sodiščem, da je stopnja preostalih napak le delno zanesljiva (letno poročilo, točka 6.32); je prepričan, da to postavlja pod vprašaj zanesljivost pridržkov generalnih direktorjev, saj je eden glavnih kazalnikov za to, ali bo pridržek izražen ali ne, prav stopnja preostalih napak;
Pogled iz zornega kota posameznih politik
Pogled iz zornega kota razvojne politike
160. meni, da sedanja proračunska in gospodarska kriza, s katero se soočajo številne države članice, zahteva, da Unija bolj kot kdaj prej poveča učinkovitost in vpliv svoje pomoči; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča[110], da so bili nadzorni in kontrolni sistemi Komisije za zunanjo pomoč in razvoj v letu 2010 znova le delno učinkoviti pri zagotavljanju pravilnosti plačil in da je bilo mogoče dve tretjini opredeljivih napak najti pri končnih plačilih, nadzorni sistemi Komisije pa teh napak niso odkrili;
161. kljub temu ceni nenehna prizadevanja Komisije, da bi izboljšala zasnovo in izvajanje nadzornih in kontrolnih sistemov ter povečala kakovost podatkov, vnesenih v poslovni informacijski sistem CRIS; pozdravlja dejstvo, da v splošnem plačila za zunanjo pomoč in razvoj v letu 2010 niso vsebovala bistvenih napak, ocenjena stopnja napak pa je bila nižja kot leta 2009; poziva Komisijo, naj razvije skladno metodologijo, s katero bi direktorati za zunanje odnose izračunavali stopnjo preostalih napak, da bi dodatno izboljšali okvir zunanjih revizij ter ohranili najvišje mogoče standarde kontrole;
162. predvsem poziva Komisijo, naj izboljša kakovost predhodne kontrole, spremljanja in poročanja, nadzora ter funkcij, s katerimi delegacije Unije opravljajo revizijo na podlagi tveganja, kjer je bilo odkritih največ napak, naj okrepi zmogljivost operativnih in finančnih oddelkov delegacij, naj poveča sredstva, ki so delegacijam na voljo za osrednje dejavnosti spremljanja, ter naj sistematizira okvir za spremljanje, kar zajema tudi uvedbo večletnih načrtov za spremljanje in ocenjevanje ter izboljšanje smernic za spremljanje;
163. poziva Komisijo, naj poišče izvedljive rešitve za organizacijske izzive, ki jih je povzročila združitev GD DEV in GD AIDCO konec leta 2010; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, ustanovljeno decembra 2010, naj brez odlašanja dokončno oblikujeta delovni dogovor, tako da bo natančno opredelil njuni vlogi in njune pristojnosti v programskem in izvedbenem ciklu zunanje pomoči, ki zajema tudi delegacije;
164. meni, da morajo novi instrumenti za financiranje v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira 2014–2020 v celoti odražati povečane zakonodajne in nadzorne pravice Parlamenta, ki mu jih daje Lizbonska pogodba, in da mora biti pri postopku načrtovanja programov Parlament udeležen v enaki meri kot Svet;
165. spodbuja Komisijo, naj še izboljša učinkovitost pomoči Unije za osnovno izobraževanje v podsaharski Afriki in južni Aziji[111], zlasti tako, da določi realistične kazalnike in cilje za učinkovito spremljanje rezultatov, zagotovi, da delegacije določijo uslužbence z zadovoljivim strokovnim znanjem in delovnimi izkušnjami za ohranjanje dialoga o sektorski politiki s partnerskimi vladami ter drugimi donatorji, in da se bolj osredotoči na kakovost izobraževanja in sposobnost vlad držav upravičenk za obvladovanje povečanega vpisa v šole;
166. je osupel zaradi obsežnih goljufij, ki jih je konec leta 2010 odkril Svetovni sklad za boj proti HIV/AIDS, tuberkulozi in malariji v Maliju, Mavretaniji, Džibutiju in Zambiji, ter je zaskrbljen zaradi morebitnih odtujitev znatnih denarnih zneskov, denimo od prispevka EU v svetovni sklad za leto 2010; spodbuja Komisijo, naj tesneje sodeluje s svetovnim skladom, da bi podpirala in spremljala njegove ukrepe na ravni držav, da bi se izognili ponavljanju primerov korupcije ter da bi se izboljšala odgovornost in učinkovitost svetovnega sklada;
167. znova poziva k večji vključitvi parlamentov in tesnejšemu posvetovanju s civilno družbo ter lokalnimi oblastmi v partnerskih državah pri oblikovanju in pregledu državnih strateških načrtov in večletnih okvirnih programov instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja.
Pogled iz zornega kota politike zaposlovanja in socialnih zadev
168. opozarja, da se 18 % odhodkov za kohezijsko politiko Unije porabi za zaposlovanje in socialne zadeve, pri čemer se večji del odhodkov za to politično področje (94 %) pokrije iz Evropskega socialnega sklada;
169. zato z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila za sredstva, dodeljena Evropskemu socialnemu skladu, stopnja uporabe za obveznosti 100 % (10,8 milijarde EUR), za plačila pa 87,9 % (7,1 milijarde EUR); priznava, da je bila stopnja pri plačilih nižja zato, ker so bile nekatere obveznosti prevzete šele v zadnjem četrtletju; je seznanjen s prizadevanji Komisije za boljše finančno poslovodenje;
170. je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da je stopnja napake za odhodke na področju kohezije, energetike in prometa v letu 2010 znašala 7,7 %; je začuden nad ugotovitvijo Računskega sodišča, da direktive Unije niso bile pravilno prenesene v nacionalno zakonodajo o javnih naročilih; zato pričakuje, da bo Komisija poostrila nadzor nad prenosom v nacionalno zakonodajo in preverjala dopustnost subvencioniranih projektov; ocenjuje, da se javna naročila pri Evropskem socialnem skladu ne uporabljajo tako pogosto;
171. priznava prizadevanja Komisije, ki želi z dvostranskimi in večstranskimi tečaji zagotoviti, da bodo države članice upravičence in izvajalske organe stalno usposabljale, obveščale in vodile ter jim svetovale, da bi se zmanjšala stopnja napake; obžaluje, da države članice očitno tega niso sposobne izvesti same;
172. ponovno zahteva, da se države članice zaveže k poročanju o izvajanju instrumentov financiranja, ter se pridružuje zahtevi Računskega sodišča, da bi morala Komisija redno preverjati uporabo Evropskega socialnega sklada;
173. znova opozarja, da je treba zagotoviti pravilno uporabo sredstev v državah članicah ter da so prekinitve rokov plačil in odlogi plačil učinkovito sredstvo za to;
174. je zaskrbljen zaradi velikega števila napak, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v povezavi z instrumenti finančnega inženiringa;
175. obžaluje, da je Komisija doslej le delno uresničila priporočila Računskega sodišča o prispevku Evropskega socialnega sklada k preprečevanju zgodnje opustitve šolanja;
176. spominja, da bi moral generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ki upravlja sredstva, sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in korupcije; pozdravlja tesno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF); zahteva zagotovilo, da bodo primere goljufij v zvezi z Evropskim socialnim skladom preganjali in kaznovali tudi nacionalni pravosodni organi;
177. pozdravlja prizadevanja Komisije, ki želi z letnimi poročili o kontrolah revizijskih organov in povzetki letnih poročil zagotoviti polno odgovornost vseh držav članic, in meni, da bi morala svoje nadzorne dejavnosti razširiti ter Parlamentu poročati o dodani vrednosti, ki jo prinaša financiranje EU;
178. opozarja na posebne potrebe ciljnih skupin in organizatorjev projektov v okviru Evropskega socialnega sklada; predlaga, da se med sofinancirane projekte vključijo tudi neplačane dejavnosti v nepridobitnih organizacijah in prispevki v naravi; poziva organizatorje projektov, naj posredujejo novejše podatke o stroških upravljanja Evropskega socialnega sklada, razvrščene po državah članicah in projektih;
179. poudarja, da je sklad za prilagoditev globalizaciji doslej financiral 21 projektov v skupnem znesku 105 milijonov EUR, s prerazporeditvami pa bi bilo mogoče zbrati do 500 milijonov EUR; pozdravlja dejstvo, da države članice vse bolj in bolj razvijajo ustrezne projekte v tem smislu in vlagajo zahtevke zanje; spodbuja Komisijo, naj države članice učinkovito podpre pri razvoju projektov in vlaganju prošenj za sredstva globalizacijskega sklada, da bi delavcem, ki so izgubili službo zaradi spreminjajočih se svetovnih trgovinskih tokov ali svetovne gospodarske in finančne krize, pomagale poiskati novo zaposlitev in pridobiti nove veščine;
180. poziva Računsko sodišče, naj preveri tudi druge proračunske postavke na področju socialne politike in politike zaposlovanja in ugotovi, zakaj razpoložljiva sredstva niso bila v celoti uporabljena;
181. poziva Računsko sodišče, naj stopnjo napake za Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad predstavi ločeno, ne skupaj;
182. pričakuje, da bo Komisija pripravila izčrpna poročila o pilotnih projektih;
Pogled iz zornega kota politike notranjega trga in varstva potrošnikov
183. z zadovoljstvom ugotavlja, da se je stopnja izvrševanja plačil v naslovu 12 povečala; opozarja pa na nizko stopnjo izvrševanja v proračunski vrstici 17 02 04, kar je negativno vplivalo na povprečno stopnjo izvrševanja na področju potrošniške politike; poudarja, da se mora Komisija opreti na učinkovitejše mehanizme za napovedovanje potreb po plačilih, da bi izboljšala izvrševanje proračuna; pozdravlja napredek, ki ga je v letu 2011 na tem področju dosegla Komisija;
184. poudarja, da je treba spodbujati izobraževanje potrošnikov o financah, da bi jih ustrezno seznanili s področjem finančnih storitev; zato kljub predhodno ugotovljenim pomanjkljivostim pri izvrševanju in glede na v zadnjem času pozitiven razvoj na tem področju ponovno izraža podporo pilotnemu projektu o preglednosti in stabilnosti finančnih trgov, ki je bil oblikovan leta 2010; spodbuja Komisijo, naj se zavzema za opredelitev najboljših načinov porabe dodeljenih sredstev;
185. pozdravlja pobudo Komisije za organizacijo delavnic v državah članicah, da bi odpravili težave, s katerimi se državne uprave srečujejo pri uveljavljanju in izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; je prepričan, da bo imelo to pozitiven vpliv na stopnjo izvrševanja;
186. znova poziva Komisijo, naj analizira učinkovitost sedanjih programov financiranja malih in srednjih podjetij ter preuči razvoj novih skupnih finančnih instrumentov;
187. pozdravlja pomen, ki ga Komisija pripisuje promociji sistema SOLVIT in pobude EU Pilot kot alternativnih mehanizmov za reševanje težav, in Komisijo poziva, naj okrepi prizadevanja v zvezi s tem; poudarja, da se je SOLVIT izkazal za učinkovitega pri odpravljanju težav, ki pestijo državljane, na primer priznavanju poklicnih kvalifikacij in pravic iz delovnega razmerja; znova izraža podporo uvedbi ločene proračunske vrstice in ustreznih finančnih sredstev za SOLVIT, portal „Tvoja Evropa“ in vsa druga orodja, s katerimi se na kraju samem zagotavlja delovanje notranjega trga; pozdravlja prenovljeni portal „Tvoja Evropa“, spletno mesto, kjer je mogoče z eno samo prijavo dostopati do informacij o pravicah v različnih sektorjih in tudi do pomoči; meni, da je treba okrepiti zagotavljanje javnih informacij v portalu „Tvoja Evropa“ in da bi ga bilo treba bolj promovirati med državljani in podjetji Unije;
188. pozdravlja nadaljnjo finančno pomoč za mrežo evropskih centrov za varstvo potrošnikov (ECC-Net), kot tudi naročeno študijo za oceno njene učinkovitosti; poziva Komisijo, naj upošteva ugotovitve iz te študije in naj ukrepa, da bi izboljšala kakovost ponujenih storitev in zagotovila stabilno financiranje mreže ECC-Net; poudarja pomen boljše obveščenosti potrošnikov o storitvah, ki jih ponuja ta mreža; toplo pozdravlja ukrepe Komisije na tem področju, na primer medijske kampanje in ukrepe za optimizacijo iskalnikov;
189. poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za to, da bi države članice oddajale bolj točne računovodske izkaze za namene tradicionalnih lastnih sredstev in da bi izboljšale nacionalni carinski nadzor, s čimer bi preprečile napake pri izračunu zneskov tradicionalnih lastnih sredstev v skladu s priporočilom Računskega sodišča (točka 2.21); zato dodatno spodbuja Komisijo, naj si še odločneje prizadeva za poenostavitev pravnega okvira, predvsem da bi odpravili preostale težave v nekaterih kontrolnih sistemih;
190. poudarja, da je zapletenost pravil glavni razlog za napake v poglavju „Raziskave in druge politike“; poziva Komisijo, naj preuči različne možnosti za izboljšanje ravnovesja med poenostavitvijo in nadzorom, da bi zmanjšali upravno obremenitev malih in srednjih podjetij; poudarja, da so pravila o javnih naročilih zapletena, zato priporoča, da se poenostavijo, s čimer bi zmanjšali splošno pogostost napak;
191. je zaskrbljen, ker so nadzorni in kontrolni sistemi Komisije le delno učinkoviti; poudarja, da Komisija ni odkrila nekaterih napak, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, zato poudarja, da si je treba prizadevati za izboljšanje trenutnih kontrolnih sistemov;
192. priznava prizadevanja Komisije za izvajanje posodobljenega carinskega zakonika; je seznanjen z zamudami v procesu in poziva Komisijo, naj določi bolj realističen rok;
193. ponavlja zahtevo, da bi morala Komisija Parlamentu in Svetu vsako leto posredovati podrobnejši opis odhodkov za vsako proračunsko vrstico skupaj z opombami, ki so bile podane za to vrstico;
194. kljub upravičeni kritiki Računskega sodišča[112]1 meni, da je program garancijske sheme za mala in srednja podjetja osrednji finančni instrument za nadaljnje povečevanje potenciala obrtnikov in trgovcev na drobno; poziva Komisijo, naj čim bolj poveča dodano vrednost tega programa, na svetovnem prizorišču pa naj se še bolj zavzema za inovacije in podjetništvo iz Unije;
195. je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 13/2011 o tem, ali se s kontrolo carinskega postopka 42 preprečujejo in ugotovijo utaje DDV; da bi v nacionalnih proračunih preprečili velike izgube zaradi utaje DDV, poziva Komisijo, naj dodatno spremeni regulativni okvir Unije; prav tako poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje in si učinkoviteje izmenjujejo informacije, da bi lahko carinske službe enotno upravljale oprostitev plačila DDV;
196. opozarja na odgovornost držav članic v skladu s členom 317 PDEU in na njihovo dolžnost okrepitve kontrolnih sistemov za preverjanje upravljanja pred potrditvijo odhodkov Komisiji ter smernice za letne povzetke, ki so dragocen vir zagotovil;
197. ob upoštevanju poročila „Proračun za strategijo Evropa 2020“ poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s Parlamentom in Svetom ter naj zagotovi, da bodo prihodnje dejavnosti načrtovanja v Uniji upoštevale načela poenostavitve, dobrega finančnega poslovodenja in odgovornosti; poziva države članice in Komisijo, naj se pri načrtovanju programov porabe Unije osredotočijo na cilje, ki so specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni, obenem pa upoštevajo morebitna tveganja pri izvajanju.
Pogled iz zornega kota politike prometa in turizma
198. ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2010, kakor je bil dokončno sprejet in spremenjen med letom, posebej za politike, ki sodijo na področje dejavnosti Odbora za promet in turizem, predvidenih 2.640.819.360 EUR za prevzem obveznosti in 1.895.014.386 EUR za plačila; ugotavlja tudi, da je bilo od tega:
– za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) na voljo 1.012.440.000 EUR za prevzem obveznosti in 890.594.000 EUR za plačila,
– za varnost v prometu na voljo 16.876.000 EUR za prevzem obveznosti in 15.375.000 EUR za plačila,
– za program Marco Polo na voljo 63.940.000 EUR za prevzem obveznosti in 30.257.000 EUR za plačila,
– za prometne agencije na voljo 165.788.360 EUR za prevzem obveznosti in 128.447.410 EUR za plačila,
– za program Galileo na voljo 896.035.000 EUR za prevzem obveznosti in 455.135.000 EUR za plačila,
– za promet na voljo 427.740.000 EUR za prevzem obveznosti in 346.880.476 EUR za plačila, vključno s prednostnim področjem, namenjenim trajnostni mobilnosti v mestih, ki je del sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj,
– za turizem na voljo 4.600.000 EUR za prevzem obveznosti in 3.520.000 EUR za plačila;
199. ugotavlja, da je Računsko sodišče pri obravnavi izvrševanja proračuna za leto 2010 sklenilo, da se bo namesto na prometno osredotočilo na kohezijsko in energetsko politiko;
200. pozdravlja visoko stopnjo uporabe sredstev za prevzem obveznosti za projekte TEN-T; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo iz državnih proračunov na voljo ustrezna finančna sredstva, ki bodo dopolnjevala ta sredstva Unije; opozarja, da je Parlament podprl višjo stopnjo financiranja Unije; v okviru čezmejnih projektov osrednjega omrežja spodbuja države članice, naj si čim bolj prizadevajo za iskanje uravnoteženih finančnih sporazumov, ki bodo kos visoko zastavljenim ciljem Unije;
201. poziva Komisijo, naj vsako leto predstavi seznam projektov na področju turizma in prometne infrastrukture, ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada in regionalnih skladov, kot počne že v primeru sredstev za TEN-T, in posledično olajša dostop ter poveča preglednost informacij o sofinanciranju Unije za druge institucije in davkoplačevalce;
202. pozdravlja vmesni pregled prednostnih projektov večletnega programa TEN-T 2007–2013, ki ga je leta 2010 izvedel GD za mobilnost in promet (MOVE), da bi ocenil napredek, dosežen pri vzpostavljanju mreže; meni, da se je ta pregled posvetil načelu pogojevanja programiranega financiranja dejanskemu napredku pri projektih, da se optimizira uporaba razpoložljivih finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj to prakso pregleda, ki je odvisna od rezultatov, razširi tudi na druge generalne direktorate in politike Unije, ter poziva preostale odbore Parlamenta, da zahtevajo isto;
203. pozdravlja predloge Komisije za TEN-T in sorodni finančni instrument, imenovan „instrument za povezovanje Evrope“, poudarja evropsko dodano vrednost ene najboljših uporab sredstev ter podpira proračunske obveznosti, ki so skladne z ambicijami tega novega predloga; podpira razvoj inovativnih virov financiranja, ki imajo za namen čimprejšnje dokončanje evropskih projektov za prometno infrastrukturo, ki so neizbežno dolgi in dragi;
204. pozdravlja pobudo za „projektne obveznice“ in poziva Komisijo, naj spremlja učinkovitost tega novega instrumenta in njegovih multiplikativnih učinkov; pozdravlja predlog, da bi 10.000.000.000 EUR iz Kohezijskega sklada namenili za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, da bi povečali učinkovitost ter dodano vrednost strukturne in kohezijske politike; zahteva izboljšanje sistemov za upravljanje in nadzor uporabe sredstev Kohezijskega sklada, da se zagotovi pravilno in učinkovito črpanje teh sredstev;
205. obžaluje nizko stopnjo izkoriščenosti plačil za varnost v prometu (65 %); ugotavlja, da je bil znesek v proračunu za leto 2010 tak, kot ga je Komisija predlagala v predhodnem predlogu proračuna; poziva Komisijo, naj natančno pojasni nezadostno porabo teh odobrenih sredstev in ukrepe, ki jih bo sprejela, da se to v prihodnje ne bi ponovilo;
206. pozdravlja povečanje stopnje uporabe plačil za varnost v prometu in pravice potnikov ter za program Marco Polo II; kljub temu ugotavlja, da je bilo 14 % sredstev iz tega naslova prenesenih v druge proračunske vrstice; ugotavlja, da je bil del proračunske vrstice programa SESAR tudi prerazporejen, in želi spomniti na izreden pomen, ki ga ima ta program za krepitev evropske industrijske politike;
207. pozdravlja stopnjo uporabe plačil za programa EGNOS in Galileo, ki sta utrdila napredek iz leta 2009; poudarja pomen naložb v ta sektor, ki vplivajo na vse politike Unije in zlasti na sektorje logistike, trajnostnega prometa in varnosti v prometu; pozdravlja uspešno izstrelitev prvih dveh operativnih satelitov Galileo 20. oktobra 2011, saj je to bistvena faza za uspeh obeh programov; poziva k zagotovitvi primernega financiranja, razvoja, uporabe in trajnosti inovativnih aplikacij in storitev, ki jih podpirajo ti programi na področju prometa, da se čim bolje izkoristi potencial teh programov;
208. je seznanjen s posebnim poročilom „Ali so bili turistični projekti, sofinancirani iz ESRR, uspešni?“, ki navaja, da je turizem najpomembnejša storitvena panoga v Uniji; pozdravlja sklep Računskega sodišča, da je večina projektov ustvarila rezultate na več ravneh, najsi gre za ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest, vzpostavitev novih turističnih zmogljivosti ali dejavnosti; poziva Komisijo k spremljanju priporočil Računskega sodišča, saj gre za upravljanje in nadzor sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki so namenjena za turistične projekte, in k uporabi določb Lizbonske pogodbe ter predlaganju večletnega programa za turizem z ustrezno financiranimi proračunskimi vrsticami;
209. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo, da so letni računovodski izkazi Izvajalske agencije za vseevropska prometna omrežja z vseh pomembnih vidikov zakoniti in pravilni; je zaskrbljen zaradi zneska prenesenih sredstev za prevzem obveznosti (14,5 %); poziva Komisijo, naj podrobno pojasni, zakaj so bila ta sredstva prenesena v naslednje leto;
210. zahteva, da se k letnim proračunom doda posebno poročilo o neporabljenih sredstvih, prenesenih iz prejšnjih let, s pojasnilom, zakaj ta sredstva niso bila uporabljena ter kako in kdaj bodo uporabljena;
Pogled iz zornega kota politike državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev
211. obžaluje upad stopnje izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev za območje svobode, varnosti in pravice (94,8 % v letu 2010 v primerjavi s 97,7 % v letu 2009) in rahel upad stopnje izvrševanja plačil (88,7 % v letu 2010 v primerjavi z 89,6 % v letu 2009);
212. pozdravlja dejstvo, da je prišlo do velikega napredka pri zmanjšanju stopnje razveljavitev plačil (z 8,5 % v letu 2009 na 2,8 % v letu 2010); obžaluje povečanje stopnje prenosov (z 1,9 % v letu 2009 na 8,5 % v letu 2010), zlasti zaradi prenosov v Skladu za zunanje meje, Evropskem skladu za vračanje in SIS II; spodbuja Komisijo, naj zmanjša stopnjo prenosa plačil v proračunu za območje svobode, varnosti in pravice;
213. pozdravlja visoko stopnjo izvrševanja treh od štirih skladov za solidarnost in upravljanje migracijskih tokov; je seznanjen z utemeljitvijo Komisije glede nižje stopnje izvrševanja v Skladu za zunanje meje, ki pravi, da leta 2010 za pet držav, ki so v letu 2010 prvič sodelovale v tem skladu, letni programi niso bili sprejeti;
Pogled iz zornega kota kulturne in izobraževalne politike
214. pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo poenostavitev postopkov in boljšo dostopnost izobraževalnih in kulturnih programov ter ugotavlja, da je Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) v letu 2010 ponudila elektronske obrazce za večino ukrepov in programov, zlasti za program vseživljenjskega učenja, program „Kultura“ in program „Evropa za državljane“; je zadovoljen z obsežnejšo uporabo pavšalnih zneskov in donacij; poudarja, da je pomembno vzpostaviti pravo ravnovesje med prilagodljivimi postopki in potrebnimi kontrolami;
215. obžaluje, da nacionalne agencije niso v celoti uvedle primarnih kontrol za program vseživljenjskega učenja, kar je privedlo do nezadostnega črpanja programskih sredstev zaradi neskladnih podatkov v poročilih in zamud pri izvedbi minimalnega števila kontrol; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za to, da bodo nacionalne agencije izpolnjevale svoje obveznosti;
216. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija izboljšala svoje sisteme kontrol in da na področju politik za kulturo in izobraževanje, ki sodijo v skupino „Raziskave in druge notranje politike“, ni prihajalo do bistvenih napak;
217. izraža zadovoljstvo z občutnimi izboljšavami, kar zadeva zamude pri plačilih, in z dejstvom, da je EACEA 94 % plačil izvršila v roku; opozarja, da zamude pri plačilih neposredno vplivajo na pravice upravičencev, zlasti malih in srednje velikih podjetij, posledično pa tudi na uspeh programov; kljub vsemu opozarja, da je treba levji delež subvencij izplačati takoj, ko je mogoče, v vsakem primeru pa še v obdobju subvencioniranja, da ne bodo organizacije postale še bolj odvisne od bančnih posojil, saj EACEA obresti ne obravnava kot „upravičene stroške“;
218. ugotavlja, da je Komisija izvedla javni razpis za vseevropsko televizijsko mrežo, kot je bilo predvideno v proračunih za leti 2009 in 2010; je zato zelo zaskrbljen, ker se je Komisija leta 2010 odločila projekt ustaviti in denar preusmeriti drugam, brez soglasja Parlamenta in Sveta; zahteva razkritje vseh pogodb in priporočil v zvezi s televizijsko mrežo ter ocen, ki jih je opravila izbirna komisija.
Pogled iz zornega kota politike varstva okolja, javnega zdravje in varnosti hrane
219. meni, da so splošne stopnje izvrševanja proračunskih postavk za okolje, javno zdravje in varnost hrane zadovoljive; v zvezi s tem opozarja, da je samo 0,76 % proračuna Unije namenjenega za tiste politične instrumente, za katere je pristojen Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane;
Okolje in podnebni ukrepi
220. poudarja, da je splošna stopnja izvrševanja pri ukrepih na področju okolja in podnebnih sprememb dosegla 99,26 %; ugotavlja še, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 84,1 %;
221. pozdravlja dejstvo, da je bila dosežena 99,4-odstotna stopnja izvrševanja operativnega proračuna programa LIFE+; ugotavlja, da je bilo leta 2010 240.000.000 EUR namenjenih subvencijam za projekte, 9.300.000 EUR operativnim dejavnostim nevladnih organizacij, 42.500.000 EUR ukrepom za podporo vlogi Komisije pri zagonu in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje ter 14.500.000 EUR upravni podpori;
222. opozarja na spremembe okvirnih nacionalnih in končnih dodeljenih zneskov po državah članicah za sredstva LIFE+, pa tudi na razlike v številu predlogov, ki jih pošljejo različne države članice; spodbuja nadaljnja prizadevanja Komisije za vsakoletno usposabljanje za nacionalne organe in organizacijo seminarjev v državah članicah z namenom posredovanja splošnih informacij o ciljih programa LIFE+ in o tem, kako pripraviti uspešne predloge;
223. priznava, da ne obstaja pravna podlaga za izvajanje akcijskega programa EU za boj proti podnebnim spremembam; pozdravlja prerazporeditev celotnega zneska 15.000.000 EUR za finančni instrument v okviru pobude za financiranje trajnostne energije, in sicer za razvoj primernih finančnih instrumentov, ki bi lahko spodbudili energetsko učinkovite projekte in projekte za izkoriščanje obnovljivih virov energije;
224. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča glede naknadnih revizij, ki jih je od leta 2006 izvedla Komisija na podlagi meril, ki upoštevajo tveganja; pozdravlja dejstvo, da je GD ENV leta 2011 sklenil spremeniti metodologijo vzorčenja, da bi imel rezultate tudi na podlagi naključnih vzorcev, ki jih je mogoče bolje posplošiti za celoten projekt;
225. pozdravlja akcijski načrt GD CLIMA za izboljšanje nacionalnih varnostnih ukrepov, ki se je izkazal za potrebnega, potem ko so bile odkrite precejšnje varnostne pomanjkljivosti v nacionalnih registrih sistema EU za trgovanje z emisijami;
226. ugotavlja, da je bilo v okviru proračuna za leto 2010 izvedenih sedem pilotnih projektov in en pripravljalni ukrep;
227. poudarja dejstvo, da se stopnja izvrševanja prispevkov za mednarodne okoljske dejavnosti, s katerimi naj bi bili pokriti obvezni in prostovoljni prispevki po mednarodnih konvencijah, protokolih in sporazumih, spreminja zaradi tečajnih nihanj, saj se večina prispevkov plačuje v ameriških dolarjih;
Javno zdravje in varnost hrane
228. pozdravlja 99,7-odstotno stopnjo izvrševanja sredstev za obveznosti na področju javnega zdravja (brez sredstev, predvidenih za Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropsko agencijo za zdravila); je seznanjen s 95,3-odstotno stopnjo izvrševanja obveznosti na področju varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter zdravja rastlin;
229. poudarja pomen programa za javno zdravje; zato pozdravlja zadovoljivo stopnjo izvrševanja obveznosti, ki je dosegla skoraj 100 %; se zaveda nižje stopnje izvrševanja plačil (95,1 %) zaradi zamud upravičencev do subvencij pri oddajanju zahtevkov za izplačila ali zaradi podaljšanih pogodb;
230. poudarja, da je treba še naprej ozaveščati javnost o škodljivih učinkih uživanja tobaka; ocenjuje, da je poraba celotnega zneska, ki je bil na voljo v letu 2010, uspeh za kampanjo HELP;
231. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o Izvajalski agenciji za zdravje in potrošnike, upravnem subjektu Komisije; poziva izvajalsko agencijo, naj občutno zmanjša zneske, ki se prenašajo v naslednje proračunsko leto, tako da revidira proračunsko načrtovanje in instrumente poročanja, da bo lahko spoštovala načelo enoletnosti proračuna Unije; je seznanjen z letnim poročilom Komisije o internih revizijah, izvedenih v letu 2010, in spodbuja izvajalsko agencijo, naj v sodelovanju s partnerskim generalnim direktoratom reši ugotovljene težave, kot sta na primer vodenje in sestava IT;
232. je seznanjen s 95,3–odstotno stopnjo izvrševanja v proračunskem poglavju 17 04 – Varnost hrane in krme, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin; se zaveda, da polno izvrševanje ni bilo mogoče zaradi manjšega števila epidemij živalskih bolezni, zato sredstva za nujne primere niso bila porabljena v celoti, kot je bilo predvideno, prav tako pa ni bilo potrebe po nakupu cepiva za izredne razmere;
233. v zvezi z ukrepi za izkoreninjenje bolezni ugotavlja, da so bili končni stroški, ki so jih predložile države članice za povračilo, pogosto nižji kot prvotna predvidevanja; prav tako ugotavlja, da so bile zaradi visoke stopnje napak v preteklosti potrebne številnejše revizije, kar je prav tako upočasnilo izvrševanje plačil na tem področju;
234. obžaluje slabše izvrševanje plačil za ukrepe za zdravje rastlin, ker so države članice zahtevano dokumentacijo posredovale z zamudo ali ker ta ni bila popolna; poziva države članice, naj izboljšajo postopke v zvezi s tem;
Pogled iz zornega kota politike za zunanje zadeve
235. poleg tega ugotavlja, da je večina količinsko neopredeljivih napak, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, povezanih z napakami v postopkih javnih naročil in podaljšanja pogodb; podobno kot v prejšnjih postopkih podelitve razrešnice izraža zaskrbljenost nad tem, da sta ti dve področji zelo podvrženi goljufijam in nepravilnemu upravljanju;
236. je seznanjen z dejstvom, da nadzorni in kontrolni sistemi za politična področja, povezana z zunanjim delovanjem, razvojem in širitvijo, veljajo le za delno učinkovite, ter poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmeta in izvedeta vse potrebne ukrepe za izboljšanje rednosti plačil;
237. spominja, da v reviziji izjave o zanesljivosti ni omenjenih glavnih tveganj, povezanih s proračunsko podporo (namreč tveganje, povezano s tem, kako učinkovita je pomoč, in tveganje goljufij in korupcije); poziva Komisijo, naj strogo spremlja ta tveganja;
238. meni, da bi morala Komisija poleg prizadevanj, potrebnih za izboljšanje rednosti plačil, za vse intervencije izvesti sistematične analize stroškov in koristi, kot je priporočilo Računsko sodišče v posebnem poročilu[113]; vztraja, da se Parlament kot eno od vej proračunskega organa obvesti o ugotovitvah teh analiz, vključno s tistimi, ki se nanašajo na dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike;
239. vendar poudarja, da razmerje med stroški in koristmi samo po sebi ne more vedno veljati kot zadostno merilo za ocenjevanje ustreznosti pomoči Unije v tretji državi; je pravzaprav prepričan, da bi bilo treba sistematično oceniti učinkovitost pomoči glede na cilje zunanjepolitične cilje Unije in vključiti tudi dodatna merila, kot so na primer strateški interesi Unije, potreba po navzočnosti Unije na terenu ali izvedba projektov in dejavnosti, ki spodbujajo vrednote in temeljna načela Unije;
240. se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da bi lahko različna področja pomoči Unije v nekaterih primerih bolje izkoristili in povečali učinek pomoči z boljšim usklajevanjem z državami članicami, katerih zunanje delovanje ne bi smelo šteti za tekmovanje, ampak kot dopolnjevanje; zato poziva k večjim prizadevanjem pri usklajevanju donatorskih držav znotraj Unije, s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;
Pogled iz zornega kota politike razvoja podeželja
241. ugotavlja, da je bilo izvrševanje proračuna za regionalno politiko dobro, saj je bilo izplačanih 30.557.000.000 EUR, in da je bila večina izplačil v letu 2010 prvič namenjena izvajanju programov za obdobje 2007–2013 (25.550.000.000 EUR vmesnih plačil v primerjavi z 9.420.000.000 EUR v letu 2009);
242. obžaluje, da je bila regionalna politika del skupine, v kateri je prihajalo do napak, pri odhodkih Unije za politična področja, pri čemer so bile napake ugotovljene pri 49 % od 243 plačil, ki jih je revidiralo Računsko sodišče; ugotavlja pa, da bodo imele le nekatere napake finančne posledice in da je 49-odstotni delež manjši kot v obdobju 2000–2006; poudarja, da se stopnja napak v primerjavi s stopnjo, ugotovljeno za programsko obdobje 2000–2006, zmanjšuje; poziva Komisijo in države članice, naj z deljenim upravljanjem zagotovijo, da se bo stopnja napak še naprej dosledno zmanjševala;
243. opominja, da do napake pride, kadar transakcija ni izvedena v skladu z zakonskimi določbami in predpisi, zaradi česar so prijavljeni (in povrnjeni) odhodki nepravilni; ugotavlja tudi, da napaka ne pomeni nujno, da so sredstva „poniknila“, bila izgubljena ali zapravljena oziroma da je prišlo do goljufije;
244. ugotavlja, da je velik del ocenjene stopnje napak posledica neupoštevanja pravil javnih naročil in pravil glede upravičenosti (31 % oziroma 43 %); v povezavi s tem ugotavlja, da je Računsko sodišče priporočilo, naj se opredelijo področja, ki bi jih lahko še bolj poenostavili; zato poziva k preučitvi, ali je treba okrepiti vidike tehnične pomoči oziroma ali je treba v vsakem primeru ohraniti polno operativno zmogljivost elementov finančne kontrole; poudarja, da mora Komisija poenostaviti pravila, da bo zagotovila uporabniku prijaznejše postopke in da ne bo morebitnih upravičencev odvrnila od sodelovanja v projektih; poziva države članice, naj poenostavijo nacionalne določbe, saj zelo pogosto nalagajo upravno breme, ki ga pravila Unije sploh ne zahtevajo; zato meni, da si je treba nenehno prizadevati za dodatno zmanjšanje te stopnje napake;
245. obžaluje pomanjkljivosti pri izvajanju instrumentov finančnega inženiringa, namreč glede neupoštevanja predpisanih zahtev, v skladu s katerimi je treba iz operativnih programov prispevati k sredstvom za izvajanje teh instrumentov, in glede pomanjkljivih veljavnih zahtev v zvezi s poročanjem in preverjanjem; ugotavlja, da je treba dodatno razviti potencial instrumentov finančnega inženiringa, da se omogoči razvoj kvalitativnih strateških projektov, udeležba zasebnih akterjev, zlasti malih in srednjih podjetij, ter uporaba kapitala v evropskih projektih; poziva Komisijo, naj poenostavi pravila za te instrumente, saj njihova zapletenost omejuje njihovo uporabo; priporoča izvedbo podrobnejših analiz, ki bodo ocenile dejanski učinek teh instrumentov in smernic za izboljšavo na njihovo izvajanje; poziva države članice, naj izpolnjujejo obveznosti poročanja;
246. ugotavlja, da so pri številnih transakcijah z napakami organi držav članic imeli dovolj informacij, da bi te napake pred potrditvijo lahko odkrili in izvedli korektivne ukrepe; poziva Komisijo, naj glede na to, da do večine napak pride na prvi nadzorni ravni, poveča pomoč organom upravljanja, in sicer s ciljno usmerjenimi delavnicami, smernicami, izmenjavo praktičnih zgledov in usposabljanjem uradnikov, odgovornih za upravljanje; ugotavlja, da je treba nenehno spremljati izvajanje ukrepov usposabljanja za organe upravljanja, da se preveri, ali se znanje dejansko posreduje, pri tem pa biti posebej pozoren na dogajanje na lokalni ravni; poziva k vzpostavitvi korektivnih mehanizmov, vključno z izvajanjem kazenskih ukrepov v primerih očitne malomarnosti;
247. pozdravlja pojasnilo Komisije, ki je prvič navedla, da je večina napak nastala samo v treh državah članicah in samo v nekaterih operativnih programih;
Pogled iz zornega kota politike pravic žensk in enakosti spolov
248. opozarja Računsko sodišče in Komisijo, da je v skladu s členom 8 PDEU spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami temeljno načelo Evropske unije pri vseh njenih dejavnostih; zato poziva Računsko sodišče, naj izvrševanje proračuna, kjer je ustrezno, oceni z vidika enakosti spolov;
249. obžaluje, da letno poročilo ne vsebuje niti ugotovitev Računskega sodišča niti odgovorov Komisije glede porabe sredstev v zvezi z enakostjo spolov;
250. poudarja, da je revizija proračuna, ki vključuje vidik spola, pogoj za pripravo proračuna ob upoštevanju enakosti spolov, saj lahko razkrije učinke porabe na doseganje enakosti spolov, zlasti pa to, ali imajo moški in ženske sorazmerne koristi od izdatkov in ali je treba prilagoditi proračun, da bi bolje izpolnjeval različne potrebe moških in žensk;
Pogled iz zornega kota politike mednarodne trgovine
251. opozarja, da je zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije povezano z makrofinančno pomočjo; meni, da bi morala Komisija zagotoviti primerne kontrole, Računsko sodišče pa ustrezne revizije v zvezi s tem instrumentom;
252. poudarja, da je treba sredstva Unije v povezavi s strategijo pomoči za trgovino uporabljati učinkovito in v skladu z veljavnimi pravili in predpisi, z namenom boljšega vključevanja prejemnikov v svetovni trgovinski sistem, temelječ na pravilih, in boja za izkoreninjenje revščine;
253. poudarja, da bi bilo treba podpreti poslovna središča Unije na Kitajskem, Tajskem in v Indiji; hkrati meni, da je treba uvesti zadostne kontrole, da bi zagotovili dobro in učinkovito delovanje teh središč;
Pogled iz zornega kota ribiške politike
254. je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o zaključnem računu Evropske unije za proračunsko leto 2010[114], kot tudi z letnim poročilom Računskega sodišča o izvrševanju proračuna[115] za proračunsko leto 2010; poudarja, da ti poročili vsebujeta malo pripomb glede področja pomorskih zadev in ribištva;
255. se zahvaljuje GD MARE za posredovanje dodatnih dokumentov in meni, da ja splošna stopnja izvrševanja proračunskih postavk za pomorske zadeve in ribištvo za leto 2010 zadovoljiva;
256. poudarja, da je splošna stopnja izvrševanja proračunskih sredstev za prevzem obveznosti 97,20 %, splošna stopnja izvrševanja plačil pa 79,23 %; vendar ugotavlja, da je stopnja izvrševanja v poglavju 11.02 (Trg z ribiškimi proizvodi) zelo nizka, in je seznanjen s pojasnili Komisije, ki zadevajo predvsem izvajanje programov za ribištvo za najbolj oddaljene regije;
257. z zadovoljstvom ugotavlja, da namerava GD MARE izboljšati izvrševanje obveznosti za ukrepe, ki jih sofinancirajo države članice, in spodbuja zadevne službe Komisije, naj nadaljujejo po tej poti;
258. je seznanjen s prizadevanji GD MARE na področju notranje revizije in zahteva, naj Komisija še naprej čim bolj učinkovito in hitro upravlja vse projekte in dosjeje;
259. ugotavlja , da je bila rezerva GD MARE za sisteme upravljanja in nadzora za operativne programe finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR) v Nemčiji – pakirnica ohranjena; ugotavlja, da gre za star in zapleten program, ki se je začel izvajati leta 2001, in poziva Komisijo, naj ga čim prej zaključi, pri tem pa zaščiti interese Unije;
260. pozdravlja dejstvo, da je GD MARE okrepil učinkovitost nadzora na področju mednarodnih sporazumov in se dogovoril o ločevanju plačil, ki zadevajo zgolj trgovinski vidik (104.017.795 EUR oziroma 72 % celote), od plačil, ki zadevajo sektorsko podporo (40.211.849 EUR oziroma 28 % celote);
261. poudarja, da je treba uspešno spremljati ukrepe, ki jih financira Unija, za sektorsko podporo mednarodnim sporazumom prek matričnih tabel, določenih čim bolj podrobno, in da je treba spodbuditi razvoj na strani sektorske podpore; je prepričan, da bo trgovinski del sporazumov prej ali slej pogojevan z učinkovito sektorsko podporo, ki bo redno spremljana in obsežna;
262. zahteva, da se ga bolj vključi v ribiško politiko zaradi njegove zakonodajne in proračunske vloge, zlasti glede mednarodnih sporazumov o ribolovu in z njimi povezanih različnih srečanj (na primer skupni odbori ali dvostranska pogajanja s tretjimi državami);
263. prosi Računsko sodišče, naj pripravi posebna poročila glede prednostnih področij skupne ribiške politike po različnih zakonodajnih predlogih in sporočilih, ki so zajeti v svežnju reform te politike, vključno z njeno zunanjo razsežnostjo.
7.2.2012
MNENJE Odbora za zunanje zadeve
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 - C7-0256/2011 - 2011/2201(DEC) )
Pripravljavka mnenja: Annemie Neyts-Uyttebroeck
POBUDE
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem letnem poročilu meni, da v plačilih, izvršenih v letu 2010, ni pomembnih napak, vendar je kljub temu odkrilo količinsko opredeljive napake, povezane z upravičenostjo vmesnih in končnih odhodkov;
2. poleg tega ugotavlja, da je večina količinsko neopredeljivih napak, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, povezana z napakami v postopkih javnih naročil in podaljšanja pogodb; ponovno izraža – podobno kot v prejšnjih postopkih podelitve razrešnice – zaskrbljenost nad tem, da sta ti dve področji zelo podvrženi goljufijam in nepravilnemu upravljanju;
3. je seznanjen z dejstvom, da nadzorni in kontrolni sistemi za politična področja, povezana z zunanjim delovanjem, razvojem in širitvijo, veljajo le za delno učinkovite, in poziva Komisijo, naj sprejme in izvede vse potrebne ukrepe za izboljšanje rednosti plačil;
4. spominja, da v reviziji izjave o zanesljivosti ni omenjenih glavnih tveganj, povezanih s proračunsko podporo (namreč tveganje, povezano s tem, kako učinkovita je pomoč, in tveganje goljufij in korupcije); poziva Komisijo, naj strogo spremlja ta tveganja;
5. kljub temu meni, da v nasprotju z notranjo politiko Unije njeno zunanje delovanje prinaša določeno tveganje in da okolje, kjer se pomoč ponuja, v nekaterih primerih samo po sebi pojasnjuje nastale pomanjkljivosti, kar je treba rešiti s posebnimi strategijami odgovornosti;
6. pozdravlja navedbo Računskega sodišča[116], da je „EuropeAid vzpostavil celovito strategijo za kontrolo in še naprej uvajal pomembne izboljšave v zasnovi in uporabi svojih nadzornih in kontrolnih sistemov”;
7. meni, da bi morala Komisija poleg prizadevanj, potrebnih za izboljšanje rednosti plačil, za vse intervencije izvesti sistematične analize stroškov in koristi, kot je priporočilo Računsko sodišče v posebnem poročilu[117]; vztraja, da se Parlament kot eno od vej proračunskega organa obvesti o ugotovitvah teh analiz, vključno s tistimi, ki se nanašajo na dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike;
8. vendar poudarja, da razmerje med stroški in koristmi samo po sebi ne more vedno veljati kot zadostno merilo za ocenjevanje ustreznosti pomoči Unije v tretji državi; je pravzaprav prepričan, da bi bilo treba sistematično oceniti učinkovitost pomoči glede na cilje zunanjepolitične cilje Unije in vključiti tudi dodatna merila, kot so na primer strateški interesi Unije, potreba po navzočnosti Unije na terenu ali izvedba projektov in dejavnosti, ki spodbujajo vrednote in temeljna načela Unije;
9. se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da bi lahko različna področja pomoči Unije v nekaterih primerih bolje izkoristili in povečali učinek pomoči z boljšim usklajevanjem z državami članicami, katerih zunanje delovanje ne bi smelo šteti za tekmovanje, ampak kot dopolnjevanje; zato poziva k večjim prizadevanjem pri usklajevanju donatorskih držav znotraj Unije, s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;
10. poudarja, da bi bilo lahko zunanje delovanje Unije še učinkovitejše in uspešnejše, če bi zaposleni delegacij Unije tesno in prilagodljivo sodelovali ne glede na to, iz katere institucije prihajajo; zato poziva Komisijo in visoko predstavnico/podpredsednico, naj brez odlašanja izvedeta vse potrebne upravne in regulativne ukrepe za lažje in boljše sodelovanje vseh uslužbencev Unije, ki v delegacijah Unije delajo za Komisijo ali Evropsko službo za zunanje delovanje.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 6.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 45 1 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Bastiaan Belder, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Ulrike Lunacek, Barry Madlener, Mario Mauro, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Charles Tannock, Boris Zala | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Elena Băsescu, Véronique De Keyser, Tanja Fajon, Elisabeth Jeggle, Doris Pack, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Indrek Tarand, Traian Ungureanu, Ivo Vajgl | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Marije Cornelissen, Rui Tavares | |||
1.3.2012
MNENJE Odbora za razvoj
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 - C7-0256/2011- 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Thijs Berman
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. meni, da sedanja proračunska in gospodarska kriza, s katero se soočajo številne države članice, zahteva, da Unija bolj kot kdaj koli prej poveča učinkovitost in vpliv svoje pomoči; je v zvezi s tem zaskrbljen nad ugotovitvijo Računskega sodišča[118], da so nadzorni in kontrolni sistemi Komisije za zunanjo pomoč in razvoj v letu 2010 bili znova le delno učinkoviti pri zagotavljanju pravilnosti plačil in da je bilo mogoče dve tretjini opredeljivih napak najti pri končnih plačilih, nadzorni sistemi Komisije pa teh napak niso odkrili;
2. kljub temu ceni nenehna prizadevanja Komisije, da bi izboljšala zasnovo in izvajanje nadzornih in kontrolnih sistemov ter povečala kakovost podatkov, vnesenih v poslovni informacijski sistem CRIS; pozdravlja dejstvo, da v splošnem plačila za zunanjo pomoč in razvoj v letu 2010 niso vsebovala bistvenih napak, ocenjena stopnja napak pa je bila nižja kot leta 2009; poziva Komisijo, naj razvije skladno metodologijo, s katero bi direktorati za zunanje odnose izračunavali stopnjo preostalih napak, da bi dodatno izboljšali okvir zunanjih revizij ter ohranili najvišje mogoče standarde kontrole;
3. predvsem poziva Komisijo, naj izboljša kakovost predhodne kontrole, spremljanja in poročanja, nadzora ter funkcij, s katerimi delegacije Unije opravljajo revizijo na podlagi tveganja, kjer je bilo odkritih največ napak, naj okrepi zmogljivost operativnih in finančnih oddelkov delegacij, naj poveča sredstva, ki so delegacijam na voljo za osrednje dejavnosti spremljanja, ter naj sistematizira okvir za spremljanje, kar zajema tudi uvedbo večletnih načrtov za spremljanje in ocenjevanje ter izboljšanje smernic za spremljanje;
4. poziva Komisijo, naj poišče izvedljive rešitve za organizacijske izzive, ki jih je povzročila združitev GD DEV in GD AIDCO konec leta 2010; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, ustanovljeno decembra 2010, naj brez odlašanja dokončno oblikujeta delovni dogovor, tako da bo natančno opredelil njuni vlogi in njune pristojnosti v programskem in izvedbenem ciklusu zunanje pomoči, ki zajema tudi delegacije;
5. meni, da morajo novi instrumenti za financiranje v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira 2014–2020 v celoti odražati povečane zakonodajne in nadzorne pravice Parlamenta, ki mu jih daje Lizbonska pogodba, in da mora biti pri postopku načrtovanja programov Parlament udeležen v enaki meri kot Svet;
6. spodbuja Komisijo, naj še izboljša učinkovitost pomoči Unije za osnovno
izobraževanje v podsaharski Afriki in južni Aziji[119], zlasti tako, da določi realistične kazalnike in cilje za učinkovito spremljanje rezultatov, zagotovi, da delegacije dodelijo osebje z zadovoljivim strokovnim znanjem in delovnimi izkušnjami za ohranjanje dialoga o sektorski politiki s partnerskimi vladami ter drugimi donatorji in da se bolj osredotoči na kakovost izobraževanja in sposobnost vlad držav upravičenk za obvladovanje povečanega vpisa v šole;
7. je osupel zaradi primerov obsežne goljufije, ki jih je konec leta 2010 odkril Svetovni sklad za boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji v Maliju, Mavretaniji, Džibutiju in Zambiji, ter je zaskrbljen zaradi morebitnih odtujitev znatnih denarnih zneskov, kot recimo od prispevka EU v svetovni sklad za leto 2010; spodbuja Komisijo, naj tesneje sodeluje s svetovnim skladom, da bi podpirala in spremljala njegove ukrepe na ravni držav, da bi se izognili ponavljanju primerov korupcije ter da bi se izboljšala odgovornost in učinkovitost svetovnega sklada;
8. ponavlja svoj poziv k večji vključitvi parlamentov in večjemu posvetovanju s civilno družbo ter lokalnimi oblastmi v partnerskih državah pri oblikovanju in pregledu državnih strateških načrtov in večletnih okvirnih programov instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 29.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 27 0 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Ricardo Cortés Lastra, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Daniël van der Stoep, Anna Záborská, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Enrique Guerrero Salom, Isabella Lövin, Gesine Meissner, Cristian Dan Preda, Bart Staes, Patrizia Toia | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Joseph Cuschieri, Zita Gurmai, Claudiu Ciprian Tănăsescu | |||
31.1.2012
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 - C7-0256/2011 - 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Peter Šťastný
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. je zelo zaskrbljen, da po ocenah Računskega sodišča nadzorni in kontrolni sistemi Komisije na splošno niso učinkoviti, in sicer do te mere, da je Računsko sodišče zaključilo, da so na plačila, povezana z računovodskimi izkazi za leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, pomembno vplivale napake;
2. obžaluje, da se je po ocenah Računskega sodišča število najverjetnejših napak v zvezi z vsemi plačili v letu 2010 povečalo, v primerjavi s pozitivnimi trendi na tem področju od leta 2006;
3. je zelo zaskrbljen, ker gre pri večini količinsko neopredeljivih napak, ugotovljenih v zvezi z zunanjo pomočjo, razvojem in širitvijo, za napake Komisije v postopkih javnih naročil in podaljšanja pogodb; je prav tako zelo zaskrbljen, da sta bili dve tretjini napak na teh področjih politik najdeni pri končnih plačilih in nista bili odkriti med kontrolami Komisije;
4. opozarja, da je zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije povezano z makrofinančno pomočjo; meni, da bi morala Komisija zagotoviti primerne kontrole, Računsko sodišče pa ustrezne revizije v zvezi s tem instrumentom;
5. poudarja, da je treba sredstva Unije v povezavi s strategijo pomoč za trgovino uporabljati učinkovito in v skladu z veljavnimi pravili in predpisi, z namenom zagotavljanja boljšega vključevanja prejemnikov v svetovni trgovinski sistem, temelječ na pravilih, in spodbujanja boja za izkoreninjenje revščine;
6. poudarja, da bi bilo treba podpreti poslovna središča Unije na Kitajskem, Tajskem in v Indiji; hkrati meni, da je treba uvesti zadostne kontrole, da bi zagotovili dobro in učinkovito delovanje teh središč.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 26.1.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 25 0 3 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Keith Taylor, Jan Zahradil, Paweł Zalewski | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Mário David, Albert Deß, Syed Kamall, Silvana Koch-Mehrin, Inese Vaidere | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Jutta Haug, Jean Roatta | |||
15.2.2012
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III, Komisija
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Csaba Őry
POBUDE
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. opozarja, da se 18 % odhodkov za kohezijsko politiko Unije porabi za zaposlovanje in socialne zadeve, pri čemer se večji del odhodkov za to politično področje (94 %) pokrije iz Evropskega socialnega sklada;
2. zato z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila za sredstva, dodeljena Evropskemu socialnemu skladu, stopnja uporabe za obveznosti 100 % (10,8 milijarde EUR), za plačila pa 87,9 % (7,1 milijarde EUR); priznava, da je bila stopnja pri plačilih nižja zato, ker so bile nekatere obveznosti prevzete šele v zadnjem četrtletju; je seznanjen s prizadevanji Komisije za boljše finančno poslovodenje;
3. je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da je stopnja napake za odhodke na področju kohezije, energetike in prometa v letu 2010 znašala 7,7 %; je začuden nad ugotovitvijo Računskega sodišča, da direktive Unije niso bile pravilno prenesene v nacionalno zakonodajo o javnih naročilih; zato pričakuje, da bo Komisija poostrila nadzor nad prenosom v nacionalno zakonodajo in preverjala dopustnost subvencioniranih projektov; ocenjuje, da se javna naročila pri Evropskem socialnem skladu ne uporabljajo tako pogosto;
4. priznava prizadevanja Komisije, ki želi z dvostranskimi in večstranskimi tečaji zagotoviti, da bodo države članice upravičence in izvajalske organe stalno usposabljale, obveščale in vodile ter jim svetovale, da bi se zmanjšala stopnja napake; obžaluje, da države članice očitno tega niso sposobne izvesti same;
5. ponovno zahteva, da se države članice zaveže k poročanju o izvajanju instrumentov financiranja, ter se pridružuje zahtevi Računskega sodišča, da bi morala Komisija redno preverjati uporabo Evropskega socialnega sklada;
6. znova opozarja, da je treba zagotoviti pravilno uporabo sredstev v državah članicah ter da so prekinitve rokov plačil in odlogi plačil učinkovito sredstvo za to;
7. je zaskrbljen zaradi velikega števila napak, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v povezavi z instrumenti finančnega inženiringa;
8. obžaluje, da je Komisija doslej le delno uresničila priporočila Računskega sodišča o prispevku Evropskega socialnega sklada k preprečevanju zgodnje opustitve šolanja;
9. spominja, da bi moral generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ki upravlja sredstva, sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in korupcije; pozdravlja tesno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF); zahteva zagotovilo, da bodo primere goljufij v zvezi z Evropskim socialnim skladom preganjali in kaznovali tudi nacionalni pravosodni organi;
10. pozdravlja prizadevanja Komisije, ki želi z letnimi poročili o kontrolah revizijskih organov in povzetki letnih poročil zagotoviti polno odgovornost vseh držav članic, in meni, da bi morala svoje nadzorne dejavnosti razširiti ter Parlamentu poročati o dodani vrednosti, ki jo prinaša financiranje EU;
11. opozarja na posebne potrebe ciljnih skupin in organizatorjev projektov v okviru Evropskega socialnega sklada; predlaga, da se med sofinancirane projekte vključijo tudi neplačane dejavnosti v nepridobitnih organizacijah in prispevki v naravi; poziva organizatorje projektov, naj posredujejo novejše podatke o stroških upravljanja Evropskega socialnega sklada, razvrščene po državah članicah in projektih;
12. poudarja, da je sklad za prilagoditev globalizaciji doslej financiral 21 projektov v skupnem znesku 105 milijonov EUR, s prerazporeditvami pa bi bilo mogoče zbrati do 500 milijonov EUR; pozdravlja dejstvo, da države članice vse bolj in bolj razvijajo ustrezne projekte v tem smislu in vlagajo zahtevke zanje; spodbuja Komisijo, naj države članice učinkovito podpre pri razvoju projektov in vlaganju prošenj za sredstva globalizacijskega sklada, da bi delavcem, ki so izgubili službo zaradi spreminjajočih se svetovnih trgovinskih tokov ali svetovne gospodarske in finančne krize, pomagale poiskati novo zaposlitev in pridobiti nove veščine;
13. poziva Računsko sodišče, naj preveri tudi druge proračunske postavke na področju socialne politike in politike zaposlovanja in ugotovi, zakaj razpoložljiva sredstva niso bila v celoti uporabljena;
14. poziva Računsko sodišče, naj stopnjo napake za Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad predstavi ločeno, ne skupaj;
15. pričakuje, da bo Komisija pripravila izčrpna poročila o pilotnih projektih.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 13.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 35 5 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Regina Bastos, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni, Inês Cristina Zuber | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Georges Bach, Tamás Deutsch, Sergio Gutiérrez Prieto, Anthea McIntyre, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Phil Bennion, Zuzana Brzobohatá, Anna Záborská | |||
24.1.2012
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III, Komisija
( COM(2011)0473 - C7-0256/2011 - 2011/2201(DEC) )
Pripravljavka mnenja: Jutta Haug
POBUDE
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. meni, da so splošne stopnje izvrševanja proračunskih postavk za okolje, javno zdravje in varnost hrane zadovoljive; v zvezi s tem opozarja, da je samo 0,76 % proračuna Unije namenjenega za tiste politične instrumente, za katere je pristojen Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane;
Ukrepi na področju okolja in podnebnih sprememb
2. poudarja, da je splošna stopnja izvrševanja pri ukrepih na področju okolja in podnebnih sprememb dosegla 99,26 %; ugotavlja še, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 84,1 %;
3. pozdravlja, da je bila dosežena 99,4-odstotna stopnja izvrševanja operativnega proračuna programa LIFE+; ugotavlja, da je bilo leta 2010 240.000.000 EUR namenjenih subvencijam za projekte, 9.300.000 EUR operativnim dejavnostim nevladnih organizacij, 42.500.000 EUR ukrepom za podporo vlogi Komisije pri zagonu in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje ter 14.500.000 EUR upravni podpori;
4. opozarja na spremembe okvirnih nacionalnih in končnih dodeljenih zneskov po državah članicah za sredstva LIFE+, pa tudi na razlike v številu predlogov, ki jih pošljejo različne države članice; spodbuja nadaljnja prizadevanja Komisije za vsakoletno usposabljanje za nacionalne organe in organizacijo seminarjev v državah članicah z namenom posredovanja splošnih informacij o ciljih programa LIFE+ in o tem, kako pripraviti uspešne predloge;
5. priznava, da ne obstaja pravna podlaga za izvajanje akcijskega programa EU za boj proti podnebnim spremembam; pozdravlja prerazporeditev celotnega zneska 15.000.000 EUR za finančni instrument v okviru pobude za financiranje trajnostne energije, in sicer za razvoj primernih finančnih instrumentov, ki bi lahko spodbudili energetsko učinkovite projekte in projekte za izkoriščanje obnovljivih virov energije;
6. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča glede naknadnih revizij, ki jih je od leta 2006 izvedla Komisija na podlagi meril, ki upoštevajo tveganja; pozdravlja dejstvo, da je GD ENV leta 2011 sklenil spremeniti metodologijo vzorčenja, da bi imel rezultate tudi na podlagi naključnih vzorcev, ki jih je mogoče bolje posplošiti za celoten projekt;
7. pozdravlja akcijski načrt GD CLIMA za izboljšanje nacionalnih varnostnih ukrepov, ki se je izkazal za potrebnega, potem ko so bile odkrite precejšnje varnostne pomanjkljivosti v nacionalnih registrih sistema EU za trgovanje z emisijami;
8. ugotavlja, da je bilo v okviru proračuna za leto 2010 izvedenih sedem pilotnih projektov in en pripravljalni ukrep;
9. poudarja dejstvo, da se stopnja izvrševanja prispevkov za mednarodne okoljske dejavnosti, s katerimi naj bi bili pokriti obvezni in prostovoljni prispevki po mednarodnih konvencijah, protokolih in sporazumih, spreminja zaradi tečajnih nihanj, saj se večina prispevkov plačuje v ameriških dolarjih;
Javno zdravje in varnost hrane
10. pozdravlja 99,7-odstotno stopnjo izvrševanja sredstev za obveznosti na področju javnega zdravja (brez sredstev, predvidenih za Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropsko agencijo za zdravila); je seznanjen s 95,3-odstotno stopnjo izvrševanja obveznosti na področju varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter zdravja rastlin;
11. poudarja pomen programa za javno zdravje; zato pozdravlja zadovoljivo stopnjo izvrševanja obveznosti, ki je dosegla skoraj 100 %; se zaveda nižje stopnje izvrševanja plačil (95,1 %) zaradi zamud upravičencev do subvencij pri oddajanju zahtevkov za izplačila ali zaradi podaljšanih pogodb;
12. poudarja, da je treba še naprej osveščati javnost o škodljivih učinkih uživanja tobaka; ocenjuje, da je poraba celotnega zneska, ki je bil na voljo v letu 2010, uspeh za kampanjo HELP;
13. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o Izvajalski agenciji za zdravje in potrošnike, upravnem subjektu Komisije; poziva izvajalsko agencijo, naj občutno zmanjša zneske, ki se prenašajo v naslednje proračunsko leto, tako da revidira proračunsko načrtovanje in instrumente poročanja, da bo lahko spoštovala načelo enoletnosti proračuna Unije; je seznanjen z letnim poročilom Komisije o internih revizijah, izvedenih v letu 2010, in spodbuja izvajalsko agencijo, naj v sodelovanju s partnerskim generalnim direktoratom reši ugotovljene težave, kot sta na primer vodenje in sestava IT;
14. je seznanjen s 95,3–odstotno stopnjo izvrševanja v proračunskem poglavju 17 04 – Varnost hrane in krme, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin; se zaveda, da polno izvrševanje ni bilo mogoče zaradi manjšega števila epidemij živalskih bolezni, zato sredstva za nujne primere niso bila porabljena v celoti, kot je bilo predvideno, prav tako pa ni bilo potrebe po nakupu cepiva za izredne razmere;
15. v zvezi z ukrepi za izkoreninjenje bolezni ugotavlja, da so bili končni stroški, ki so jih predložile države članice za povračilo, pogosto nižji kot prvotna predvidevanja; prav tako ugotavlja, da so bile zaradi visoke stopnje napak v preteklosti potrebne številnejše revizije, kar je prav tako upočasnilo izvrševanje plačil na tem področju;
16. obžaluje slabše izvrševanje plačil za ukrepe za zdravje rastlin, ker so države članice zahtevano dokumentacijo posredovale z zamudo ali ker ta ni bila popolna; poziva države članice, naj izboljšajo postopke v zvezi s tem;
17. na osnovi razpoložljivih podatkov meni, da se Komisiji lahko podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju okoljske politike, javnega zdravja in varnosti hrane za proračunsko leto 2010.IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 24.1.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 55 1 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Paolo Bartolozzi, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Yves Cochet, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Daciana Octavia Sârbu, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Jutta Haug, Bill Newton Dunn, Rovana Plumb, Michèle Rivasi, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Anna Záborská, Andrea Zanoni | |||
1.3.2012
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III, Komisija
( COM(2011)0473 - C7-0256/2011 - ( 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Cristian Silviu Buşoi
POBUDE
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. z zadovoljstvom ugotavlja, da se je stopnja izvrševanja plačil v naslovu 12 povečala; opozarja pa na nizko stopnjo izvrševanja v proračunski vrstici 17 02 04, kar je negativno vplivalo na povprečno stopnjo izvrševanja na področju potrošniške politike; poudarja, da se mora Komisija opreti na učinkovitejše mehanizme za napovedovanje potreb po plačilih, da bi izboljšala izvrševanje proračuna; pozdravlja napredek, ki ga je v letu 2011 na tem področju dosegla Komisija;
2. poudarja, da je treba spodbujati izobraževanje potrošnikov o financah, da bi jih ustrezno seznanili s področjem finančnih storitev; zato kljub predhodno ugotovljenim pomanjkljivostim pri izvrševanju in upoštevajoč v zadnjem času pozitiven razvoj na tem področju ponovno izraža podporo pilotnemu projektu o preglednosti in stabilnosti finančnih trgov, ki je bil oblikovan leta 2010; spodbuja Komisijo, naj se zavzema za opredelitev najboljših načinov porabe dodeljenih sredstev;
3. pozdravlja pobudo Komisije za organizacijo delavnic v državah članicah, da bi odpravili težave, s katerimi se državne uprave srečujejo pri uveljavljanju in izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; je prepričan, da bo imelo to pozitiven vpliv na stopnjo izvrševanja;
4. ponovno poziva Komisijo, naj analizira učinkovitost sedanjih programov financiranja malih in srednjih podjetij ter preuči razvoj novih skupnih finančnih instrumentov;
5. pozdravlja pomen, ki ga Komisija pripisuje promociji sistema SOLVIT in pobude EU Pilot kot alternativnih mehanizmov za reševanje težav, in Komisijo poziva, naj okrepi prizadevanja v zvezi s tem; poudarja, da se je SOLVIT izkazal za učinkovitega pri odpravljanju težav, ki pestijo državljane, na primer priznavanju poklicnih kvalifikacij in pravic iz delovnega razmerja; znova izraža podporo uvedbi ločene proračunske vrstice in ustreznih finančnih sredstev za SOLVIT, portal Tvoja Evropa in vsa druga orodja, s katerimi se na kraju samem zagotavlja delovanje notranjega trga; pozdravlja prenovljeni portal Tvoja Evropa, spletno mesto, kjer je mogoče z eno samo prijavo dostopati do informacij o pravicah v različnih sektorjih in tudi do pomoči; meni, da je treba okrepiti zagotavljanje javnih informacij na portalu Tvoja Evropa in da bi ga bilo treba bolj promovirati med državljani in podjetji Unije;
6. pozdravlja nadaljnjo finančno pomoč za mrežo evropskih centrov za varstvo potrošnikov (ECC-Net), kot tudi naročeno študijo za oceno njene učinkovitosti; poziva Komisijo, naj upošteva ugotovitve iz te študije in naj ukrepa, da bi izboljšala kakovost ponujenih storitev in zagotovila stabilno financiranje mreže ECC-Net; poudarja pomen povečanja obveščenosti potrošnikov o storitvah, ki jih ponuja ta mreža; toplo pozdravlja ukrepe Komisije na tem področju, na primer medijske kampanje in ukrepe za optimizacijo iskalnikov;
7. poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za to, da bi države članice oddajale bolj točne računovodske izkaze za namene tradicionalnih lastnih sredstev in da bi izboljšale nacionalni carinski nadzor, s čimer bi preprečile napake pri izračunu zneskov tradicionalnih lastnih sredstev v skladu s priporočilom Računskega sodišča (točka 2.21); zato dodatno spodbuja Komisijo, naj si še močneje prizadeva za poenostavitev pravnega okvira, predvsem da bi odpravili preostale težave v nekaterih kontrolnih sistemih;
8. poudarja, da je zapletenost pravil glavni razlog za napake v poglavju "Raziskave in druge politike"; poziva Komisijo, naj preuči različne možnosti za izboljšanje ravnovesja med poenostavitvijo in nadzorom, da bi zmanjšali upravno obremenitev malih in srednjih podjetij; poudarja, da so pravila o javnih naročilih zapletena, zato priporoča, da se poenostavijo, s čimer bi zmanjšali splošno pogostost napak;
9. je zaskrbljen, ker so nadzorni in kontrolni sistemi Komisije le delno učinkoviti; poudarja, da Komisija ni odkrila nekaterih napak, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, zato poudarja, da si je treba prizadevati za izboljšanje trenutnih kontrolnih sistemov;
10. priznava prizadevanja Komisije za izvajanje posodobljenega carinskega zakonika; je seznanjen z zamudami v procesu in poziva Komisijo, naj določi bolj realistični rok;
11. ponavlja zahtevo, da bi morala Komisija Parlamentu in Svetu vsako leto posredovati podrobnejši opis odhodkov za vsako proračunsko vrstico skupaj z opombami, ki so bile podane za to vrstico;
12. kljub upravičeni kritiki Računskega sodišča[120]1 meni, da je program garancijske sheme za MSP osrednji finančni instrument za nadaljnje povečevanje potenciala obrtnikov in trgovcev na drobno; poziva Komisijo, naj kar najbolj poveča dodano vrednost tega programa, na svetovnem prizorišču pa naj se še bolj zavzema za inovacije in podjetništvo iz Unije;
13. je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 13/2011 o tem, ali se s kontrolo carinskega postopka 42 preprečujejo in ugotovijo utaje DDV; da bi v nacionalnih proračunih preprečili velike izgube zaradi utaje DDV, poziva Komisijo, naj dodatno spremeni regulativni okvir Unije; prav tako poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje in si učinkoviteje izmenjujejo informacije, da bi lahko carinske službe enotno upravljale oprostitev plačila DDV;
14. opozarja na odgovornost držav članic v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije in na njihovo dolžnost okrepitve kontrolnih sistemov za preverjanje upravljanja pred potrditvijo odhodkov Komisiji ter smernice za letne povzetke, ki so dragocen vir zagotovil;
15. ob upoštevanju poročila "Proračun za strategijo Evropa 2020" poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s Parlamentom in Svetom ter naj zagotovi, da bodo prihodnje dejavnosti načrtovanja v Uniji upoštevale načela poenostavitve, dobrega finančnega poslovodenja in odgovornosti; poziva države članice in Komisijo, naj se pri načrtovanju programov porabe Unije osredotočijo na cilje, ki so specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni, obenem pa upoštevajo morebitna tveganja pri izvajanju.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 29.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 38 1 1 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Cornelis de Jong, Christian Engström, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Phil Prendergast, Mitro Repo, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Róża grofica von Thun und Hohenstein, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Raffaele Baldassarre, Simon Busuttil, Jürgen Creutzmann, Frank Engel, Marielle Gallo, Anna Hedh, María Irigoyen Pérez, Olle Schmidt, Laurence J.A.J. Stassen, Marc Tarabella, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp | |||
7.2.2012
MNENJE Odbora za promet in turizem
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Pripravljavka mnenja: Inés Ayala Sender
POBUDE
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2010, kakor je bil dokončno sprejet in spremenjen med letom, posebej za politike, ki sodijo na področje dejavnosti Odbora za promet in turizem, predvidenih skupaj 2.640.819.360 EUR za prevzem obveznosti in 1.895.014.386 EUR za plačila; ugotavlja tudi, da je bilo od tega:
– za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) na voljo 1.012.440.000 EUR za prevzem obveznosti in 890.594.000 EUR za plačila,
– za varnost v prometu na voljo 16.876.000 EUR za prevzem obveznosti in 15.375.000 EUR za plačila,
– za program Marco Polo na voljo 63.940.000 EUR za prevzem obveznosti in 30.257.000 EUR za plačila,
– za prometne agencije na voljo 165.788.360 EUR za prevzem obveznosti in 128.447.410 EUR za plačila,
– za program Galileo na voljo 896.035.000 EUR za prevzem obveznosti in 455.135.000 EUR za plačila,
– za promet na voljo 427.740.000 EUR za prevzem obveznosti in 346.880.476 EUR za plačila, vključno s prednostnim področjem, namenjenim trajnostni mobilnosti v mestih, ki je del sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj,,
– za turizem na voljo 4.600.000 EUR za prevzem obveznosti in 3.520.000 EUR za plačila;
2. ugotavlja, da je Računsko sodišče pri obravnavi izvrševanja proračuna za leto 2010 sklenilo, da se bo namesto na prometno osredotočilo na kohezijsko in energetsko politiko;
3. pozdravlja visoko stopnjo uporabe sredstev za prevzem obveznosti za projekte TEN-T; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo iz državnih proračunov na voljo ustrezna finančna sredstva, ki bodo dopolnjevala ta sredstva Unije; opozarja, da je Parlament podprl višjo stopnjo financiranja Unije; v okviru čezmejnih projektov osrednjega omrežja spodbuja države članice, da si čim bolj prizadevajo za iskanje uravnoteženih finančnih sporazumov, ki bodo kos visoko zastavljenim ciljem Unije;
4. poziva Komisijo, naj vsako leto predstavi seznam projektov na področju turizma in prometne infrastrukture, ki se sofinancirajo iz kohezijskega sklada in regionalnih skladov, kot počne že v primeru sredstev za TEN-T, in posledično olajša dostop ter poveča preglednost informacij o sofinanciranju Unije za druge institucije in davkoplačevalce;
5. pozdravlja vmesni pregled prednostnih projektov večletnega programa TEN-T 2007–2013, ki ga je leta 2010 izvedel GD za mobilnost in promet (MOVE), da bi ocenil napredek, dosežen pri vzpostavljanju mreže; meni, da se je ta pregled posvetil načelu pogojevanja programiranega financiranja dejanskemu napredku pri projektih, da se optimizira uporaba razpoložljivih finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj to prakso pregleda, ki je odvisna od rezultatov, razširi tudi na druge generalne direktorate in politike Unije, ter poziva tudi ostale odbore Parlamenta, da zahtevajo isto;
6. pozdravlja predloge Komisije za TEN-T in sorodni finančni instrument, imenovan „instrument za povezovanje Evrope“, poudarja evropsko dodano vrednost ene najboljših uporab sredstev ter podpira proračunske obveznosti, ki so skladne z ambicijami tega novega predloga; podpira razvoj inovativnih virov financiranja, ki imajo za namen čimprejšnje dokončanje evropskih projektov za prometno infrastrukturo, ki so neizbežno dolgi in dragi;
7. pozdravlja pobudo za „projektne obveznice“ in poziva Komisijo, naj spremlja učinkovitost tega novega instrumenta in njegovih multiplikativnih učinkov; pozdravlja predlog, da bi 10.000.000.000 EUR iz kohezijskega sklada namenili za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, da bi povečali učinkovitost ter dodano vrednost strukturne in kohezijske politike; zahteva izboljšanje sistemov za upravljanje in nadzor uporabe sredstev kohezijskega sklada, da se zagotovi pravilno in učinkovito črpanje teh sredstev;
8. obžaluje nizko stopnjo izkoriščenosti plačil za varnost v prometu (65 %); ugotavlja, da je bil znesek v proračunu za leto 2010 tak, kot ga je Komisija predlagala v predhodnem predlogu proračuna; poziva Komisijo, naj natančno pojasni nezadostno porabo teh odobrenih sredstev in ukrepe, ki jih bo sprejela, da se to v prihodnje ne bi ponovilo;
9. pozdravlja povečanje stopnje uporabe plačil za varnost v prometu in pravice potnikov ter za program Marco Polo II; kljub temu ugotavlja, da je bilo 14 % sredstev iz tega naslova prenesenih v druge proračunske vrstice; ugotavlja, da je bil del proračunske vrstice programa SESAR tudi prerazporejen, in želi spomniti na izreden pomen, ki ga ima ta program za krepitev evropske industrijske politike;
10. pozdravlja stopnjo uporabe plačil za programa EGNOS in Galileo, ki sta utrdila napredek iz leta 2009; poudarja pomen naložb v ta sektor, ki vplivajo na vse politike Unije in zlasti na sektorje logistike, trajnostnega prometa in varnosti v prometu; pozdravlja uspešno izstrelitev prvih dveh operativnih satelitov Galileo 20. oktobra 2011, saj je to bistvena faza za uspeh obeh programov; poziva k zagotovitvi primernega financiranja, razvoja, uporabe in trajnosti inovativnih aplikacij in storitev, ki jih podpirajo ti programi na področju prometa, da se kar čim bolj izkoristi potencial teh programov;
11. je seznanjen s posebnim poročilom „Ali so bili turistični projekti, sofinancirani iz ESRR, uspešni?“, ki navaja, da je turizem najpomembnejša storitvena panoga v Uniji; pozdravlja sklep Računskega sodišča, da je večina projektov ustvarila rezultate na več ravneh, najsi gre za ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest, vzpostavitev novih turističnih zmogljivosti ali dejavnosti; poziva Komisijo k spremljanju priporočil Računskega sodišča, saj gre za upravljanje in nadzor sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki so namenjena za turistične projekte, in k uporabi določb Lizbonske pogodbe ter predlaganju večletnega programa za turizem z ustrezno financiranimi proračunskimi vrsticami;
12. z veseljem ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče ocenilo, da so letni računovodski izkazi izvajalske agencije za vseevropska prometna omrežja v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni; je zaskrbljen zaradi zneska prenesenih sredstev za prevzem obveznosti (14,5 %); poziva Komisijo, naj podrobno pojasni, zakaj so bila ta sredstva prenesena v naslednje leto;
13. zahteva, da se k letnim proračunom doda posebno poročilo o neporabljenih sredstvih, prenesenih iz prejšnjih let, s pojasnilom, zakaj ta sredstva niso bila uporabljena ter kako in kdaj bodo uporabljena;
14. predlaga, da Parlament v zvezi s sektorji, za katere je pristojen Odbor za promet in turizem, potem ko bo Komisija pojasnila, zakaj je bila uporaba odobrenih sredstev premajhna, Komisiji podeli razrešnico glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 6.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 26 4 1 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Inés Ayala Sender, Georges Bach, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Laurence J.A.J. Stassen, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Artur Zasada, Roberts Zīle | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Burkhard Balz, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Michel Dantin, Dominique Riquet, Anna Rosbach | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Ioan Enciu | |||
29.2.2012
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III, Komisija
( COM(2011)0473 - (C7-0256/2011 - 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Tamás Deutsch
POBUDE
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. ugotavlja, da je bilo izvrševanje proračuna za regionalno politiko dobro, saj je bilo izplačanih 30.557.000.000 EUR, in da je bila večina izplačil v letu 2010 prvič namenjena izvajanju programov za obdobje 2007–2013 (25.550.000.000 vmesnih plačil v primerjavi z 9.420.000.000 v letu 2009);
2. obžaluje, da je bila regionalna politika del skupine, v kateri je prihajalo do napak, pri odhodkih Unije za politična področja, pri čemer so bile napake ugotovljene pri 49 % od 243 plačil, ki jih je revidiralo Računsko sodišče; ugotavlja pa, da bodo imele le nekatere napake finančne posledice in da je 49-odstotni delež manjši kot v obdobju 2000–2006; poudarja, da se stopnja napak v primerjavi s stopnjo, ugotovljeno za programsko obdobje 2000–2006, zmanjšuje; poziva Komisijo in države članice, naj z deljenim upravljanjem zagotovijo, da se bo stopnja napak še naprej dosledno zmanjševala;
3. opominja, da do napake pride, kadar transakcija ni izvedena v skladu z zakonskimi določbami in predpisi, zaradi česar so prijavljeni (in povrnjeni) odhodki nepravilni; ugotavlja tudi, da napaka ne pomeni nujno, da so sredstva „poniknila“, bila izgubljena ali zapravljena oziroma da je prišlo do goljufije;
4. ugotavlja, da imata Računsko sodišče in Komisija različen pristop h količinski opredelitvi napak; poziva k uskladitvi metodologije, da se zagotovi preglednost;
5. ugotavlja, da Računsko sodišče v sporočilu o najverjetnejši stopnji napak v zadnjih letih ter pri navedbah spodnje meje napak oziroma povprečne stopnje napak pri izračunih ni bilo dovolj natančno; zahteva, da se v tem primeru uporabi jasna in dosledna metodologija, da se zagotovita primerljivost in zanesljiva analiza gibanja podatkov skozi določeno obdobje;
6. ugotavlja, da je velik del ocenjene stopnje napak posledica neupoštevanja pravil javnih naročil in pravil glede upravičenosti (31 % oziroma 43 %); v povezavi s tem ugotavlja, da je Računsko sodišče priporočilo, naj se opredelijo področja, ki bi jih lahko še bolj poenostavili; zato poziva, naj se analizira potreba za okrepitev vidikov tehnične pomoči in v vsakem primeru potreba po ohranjanju polne operativne zmogljivosti elementov finančne kontrole; poudarja, da mora Komisija poenostaviti pravila, da bo zagotovila uporabniku prijaznejše postopke in da ne bo morebitnih upravičencev odvrnila od sodelovanja v projektih; poziva države članice, naj poenostavijo nacionalne določbe, saj zelo pogosto nalagajo upravno breme, ki ga pravila Unije sploh ne zahtevajo; zato meni, da si je treba nenehno prizadevati za dodatno zmanjšanje te stopnje napake;
7. obžaluje pomanjkljivosti pri izvajanju instrumentov finančnega inženiringa, namreč glede neupoštevanja predpisanih zahtev, v skladu s katerimi je treba iz operativnih programov prispevati k sredstvom za izvajanje teh instrumentov, in glede pomanjkljivih veljavnih zahtev v zvezi s poročanjem in preverjanjem; ugotavlja, da je treba dodatno razviti potencial instrumentov finančnega inženiringa, da se omogoči razvoj kvalitativnih strateških projektov, udeležba zasebnih akterjev, zlasti malih in srednjih podjetij, ter uporaba kapitala v evropskih projektih; poziva Komisijo, naj poenostavi pravila za te instrumente, saj njihova zapletenost omejuje njihovo uporabo; priporoča izvedbo bolj podrobnih analiz, ki bodo ocenile dejanski učinek teh instrumentov in smernic za izboljšavo na njihovo izvajanje; poziva države članice, naj izpolnjujejo svoje obveznosti poročanja;
8. ugotavlja, da so pri številnih transakcijah z napakami organi držav članic imeli dovolj informacij, da bi te napake pred potrditvijo lahko odkrili in izvedli korektivne ukrepe; poziva Komisijo, naj glede na to, da do večine napak pride na prvi nadzorni ravni, poveča pomoč organom upravljanja, in sicer s ciljno usmerjenimi delavnicami, smernicami, izmenjavo praktičnih zgledov in usposabljanjem uradnikov, odgovornih za upravljanje; ugotavlja, da je treba nenehno spremljati izvajanje ukrepov usposabljanja za organe upravljanja, da se preveri, ali se znanje dejansko posreduje, pri tem pa biti posebej pozoren na dogajanje na lokalni ravni; poziva k vzpostavitvi korektivnih mehanizmov, vključno z izvajanjem kazenskih ukrepov v primerih očitne malomarnosti;
9. pozdravlja pojasnilo Komisije, ki je prvič navedla, da je večina napak nastala samo v treh državah članicah in samo v nekaterih operativnih programih.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 28.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 38 2 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Luís Paulo Alves, Catherine Bearder, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, John Bufton, Salvatore Caronna, Nikos Chrysogelos, Ryszard Czarnecki, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Monika Smolková, Ewald Stadler, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Vasilica Viorica Dăncilă, Ivars Godmanis, James Nicholson, Elisabeth Schroedter, László Surján, Michael Theurer, Patrice Tirolien | |||
1.3.2012
MNENJE Odbora za ribištvo
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III, Komisija
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 - 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Guido Milana
POBUDE
Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o zaključnem računu Evropske unije za proračunsko leto 2010[121], kot tudi z letnim poročilom Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2010[122]; poudarja, da ti poročili vsebujeta malo pripomb glede področja pomorskih zadev in ribištva;
2. se zahvaljuje GD MARE za posredovanje dodatnih dokumentov in meni, da ja splošna stopnja izvrševanja proračunskih postavk za pomorske zadeve in ribištvo za leto 2010 zadovoljiva;
3. poudarja, da je splošna stopnja izvrševanja proračuna za odobritve za prevzem obveznosti 97,20 %, splošna stopnja izvrševanja odobritev za plačila pa 79,23 %; vendar pa ugotavlja zelo nizko izvrševanje za poglavje 11.02 (Trg z ribiškimi proizvodi) in je seznanjen s pojasnili Komisije, ki zadevajo predvsem izvajanje programov za ribištvo za najbolj oddaljene regije;
4. z zadovoljstvom ugotavlja, da ima GD MARE namen izboljšati izvrševanje sredstev, na voljo za ukrepe, ki jih sofinancirajo države članice, in spodbuja zadevne službe Komisije, naj nadaljujejo po tej poti;
5. je seznanjen s prizadevanji GD MARE na področju notranje revizije in zahteva, da Komisija še naprej kar najbolj učinkovito in hitro upravlja vse projekte in dosjeje;
6. ugotavlja ohranitev rezerve GD MARE za sisteme upravljanja in nadzora za operativne programe finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR) v Nemčiji – pakirnica; ugotavlja, da gre za star in zapleten program, ki se je začel izvajati leta 2001, in poziva Komisijo, naj hitro zaključi dosje, pri tem pa zaščiti interese Unije;
7. pozdravlja dejstvo, da je GD MARE okrepil učinkovitost nadzora na področju mednarodnih sporazumov in se dogovoril o ločevanju plačil, ki zadevajo zgolj trgovinski vidik (104.017.795 EUR oziroma 72 % celote), od plačil, ki zadevajo sektorsko podporo (40.211.849 EUR oziroma 28 % celote);
8. poudarja, da je treba uspešno spremljati ukrepe, ki jih financira Unija, za sektorsko podporo mednarodnim sporazumom prek matričnih tabel, določenih kar najbolj podrobno, in da je treba spodbuditi razvoj na strani sektorske podpore; prepričan je, da bo prej ali slej trgovinski del sporazumov pogojevan z učinkovito sektorsko podporo, ki bo redno spremljana in obsežna;
9. zahteva, da se ga bolj vključi v ribiško politiko zaradi njegove zakonodajne in proračunske vloge, zlasti glede mednarodnih sporazumov o ribolovu in z njimi povezanih različnih srečanj (na primer skupni odbori ali dvostranska pogajanja s tretjimi državami);
10. prosi Računsko sodišče, naj pripravi posebna poročila glede prednostnih področij skupne ribiške politike po različnih zakonodajnih predlogih in sporočilih, ki so zajeti v svežnju reform te politike, vključno z njeno zunanjo razsežnostjo;
11. na osnovi razpoložljivih podatkov meni, da se Komisiji lahko podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju pomorskih zadev in ribištva za proračunsko leto 2010.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 29.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 16 0 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Antonello Antinoro, Alain Cadec, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Marek Józef Gróbarczyk, Ian Hudghton, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Struan Stevenson | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Jean-Paul Besset, Izaskun Bilbao Barandica, Jens Nilsson, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas) | |||
1.3.2012
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III, Komisija
( COM(2011)0473 – C7-0256/2011 – 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard
POBUDE
Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo poenostavitev postopkov in boljšo dostopnost izobraževalnih in kulturnih programov ter ugotavlja, da je Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) v letu 2010 ponudila elektronske obrazce za večino ukrepov in programov, zlasti za program vseživljenjskega učenja, program „Kultura“ in program „Evropa za državljane“; je zadovoljen z obsežnejšo uporabo pavšalnih zneskov in donacij; poudarja, da je pomembno vzpostaviti pravo ravnovesje med prilagodljivimi postopki in potrebnimi kontrolami;
2. obžaluje, da nacionalne agencije niso v celoti uvedle primarnih kontrol za program vseživljenjskega učenja, kar je privedlo do nezadostnega črpanja programskih sredstev zaradi neskladnih podatkov v poročilih in zamud pri izvedbi minimalnega števila kontrol; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za to, da bodo nacionalne agencije izpolnjevale svoje obveznosti;
3. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija izboljšala svoje sisteme kontrol in da na področju politik za kulturo in izobraževanje, ki sodijo v skupino „Raziskave in druge notranje politike“, ni prihajalo do bistvenih napak;
4. izraža zadovoljstvo z občutnimi izboljšavami, kar zadeva zamude pri plačilih, in z dejstvom, da je EACEA 94 % plačil izvršila v roku; opozarja, da zamude pri plačilih neposredno vplivajo na pravice upravičencev, zlasti malih in srednje velikih podjetij, posledično pa tudi na uspeh programov; kljub vsemu opozarja, da je treba levji delež subvencij izplačati takoj, ko je mogoče, v vsakem primeru pa še v obdobju subvencioniranja, da ne bodo organizacije postale še bolj odvisne od bančnih posojil, saj EACEA obresti ne obravnava kot „upravičene stroške“;
5. ugotavlja, da je Komisija izvedla javni razpis za vseevropsko televizijsko mrežo, kot je bilo predvideno v proračunih za leti 2009 in 2010; je zato zelo zaskrbljen, ker se je Komisija leta 2010 odločila projekt ustaviti in denar preusmeriti drugam, brez soglasja Parlamenta in Sveta; zahteva razkritje vseh pogodb in priporočil v zvezi s televizijsko mrežo ter ocen, ki jih je opravila izbirna komisija.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 29.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 25 2 1 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Gianni Pittella, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Marie-Christine Vergiat, Milan Zver | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Heinz K. Becker, Nadja Hirsch, Seán Kelly, Iosif Matula, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Olga Sehnalová, Rui Tavares | |||
10.2.2012
MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 - C7-0256/2011 - 2011/2201(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Wim van de Camp
POBUDE
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. obžaluje upad stopnje izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev za območje svobode, varnosti in pravice (94,8 % v letu 2010 v primerjavi s 97,7 % v letu 2009) in rahel upad stopnje izvrševanja plačil (88,7 % v letu 2010 v primerjavi z 89,6 % v letu 2009);
2. pozdravlja dejstvo, da je prišlo do velikega napredka pri zmanjšanju stopnje razveljavitve plačil (z 8,5 % v letu 2009 na 2,8 % v letu 2010); obžaluje povečanje stopnje prenosov (z 1,9 % v letu 2009 na 8,5 % v letu 2010), zlasti zaradi prenosov v Skladu za zunanje meje, Evropskem skladu za vračanje in SIS II; spodbuja Komisijo, naj zmanjša stopnjo prenosa plačil v proračunu za območje svobode, varnosti in pravice;
3. pozdravlja visoko stopnjo izvrševanja v treh od štirih skladov za solidarnost in upravljanje migracijskih tokov; je seznanjen z utemeljitvijo Komisije glede nižje stopnje izvrševanja v Skladu za zunanje meje, ki pravi, da leta 2010 za pet držav, ki so v letu 2010 prvič sodelovale v tem skladu, letni programi niso bili sprejeti.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 9.2.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 49 1 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Emine Bozkurt, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Ioan Enciu, Frank Engel, Cornelia Ernst, Monika Flašíková Beňová, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu, Anthea McIntyre, Nuno Melo, Louis Michel, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Jacek Protasiewicz, Carmen Romero López, Csaba Sógor, Axel Voss, Renate Weber, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Auke Zijlstra | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Alexander Alvaro, Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Ana Gomes, Petru Constantin Luhan, Ulrike Lunacek, Hubert Pirker, Raül Romeva i Rueda, Kārlis Šadurskis | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Elisabeth Morin-Chartier, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova) | |||
30.1.2012
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija
( COM(2011)0473 - C7-0256/2011 - 2011/2201(DEC) )
Pripravljavka mnenja: Barbara Matera
POBUDE
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. opozarja Računsko sodišče in Komisijo, da je v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami temeljno načelo Evropske unije pri vseh njenih dejavnostih; zato poziva Računsko sodišče, naj izvrševanje proračuna, kjer je ustrezno, oceni z vidika enakosti spolov;
2. obžaluje, da letno poročilo ne vsebuje niti opažanj Računskega sodišča niti odgovorov Komisije glede porabe sredstev v zvezi z enakostjo spolov;
3. poudarja, da je revizija proračuna, ki vključuje vidik spola, pogoj za pripravo proračuna z razsežnostjo enakosti spolov, saj lahko razkrije učinke porabe za doseganje enakosti spolov in zlasti, ali imajo moški in ženske sorazmerne koristi od izdatkov, ter ali je treba prilagoditi proračun, da bi bolje izpolnjeval različne potrebe moških in žensk.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 25.1.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 27 3 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Regina Bastos, Emine Bozkurt, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Iratxe García Pérez, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Silvana Koch-Mehrin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Constance Le Grip, Astrid Lulling, Barbara Matera, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Raül Romeva i Rueda, Joanna Senyszyn, Marc Tarabella, Angelika Werthmann, Marina Yannakoudakis | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Izaskun Bilbao Barandica, Anne Delvaux, Christa Klaß, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Katarína Neveďalová, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Sirpa Pietikäinen, Rovana Plumb | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | William (grof) Dartmouthski | |||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja | 26.3.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 19 6 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Marta Andreasen, Inés Ayala Sender, Andrea Češková, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Aldo Patriciello, Crescenzio Rivellini, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard, Michael Theurer | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Amelia Andersdotter, Zuzana Brzobohatá, Christofer Fjellner, Edit Herczog, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Marian-Jean Marinescu, Véronique Mathieu, Olle Schmidt, Barbara Weiler | |||