Dokument zasedanja
2.5.2012
***I
POROČILO
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij
( COM(2011)0659 – C7‑0372/2011 – 2011/0301(COD) )
Odbor za proračun
Poročevalec: Göran Färm
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.) |
Spremembe osnutka akta |
Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.
Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
OBRAZLOŽITEV 22
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko 27
MNENJE Odbora za promet in turizem 43
POSTOPEK 54
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij
( COM(2011)0659 – C7‑0372/2011 – 2011/0301(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0659 ),
– ob upoštevanju člena 294(2) in členov 172 in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0372/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1] ,
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2] ,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem ( A7-0150/2012 ),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) V naslednjem desetletju bodo potrebne neprimerljivo večje naložbe v prometna, energetska ter informacijska in telekomunikacijska omrežja v Evropi za podporo vodilnim ukrepom strategije Evropa 2020 ter za razvoj pametne, nadgrajene in medsebojno povsem povezane infrastrukture, da se spodbudi dokončna vzpostavitev notranjega trga. Predvideva se, da bo treba v omrežje TEN-T vložiti 500 milijard EUR. V zvezi z energetskimi infrastrukturnimi projekti evropskega pomena obstaja tveganje, da naložbe v znesku približno100 milijard EUR ne bodo izvedene zaradi ovir v zvezi s podeljevanjem dovoljenj, zakonodajo in financiranjem, pri čemer bo moral dodatnih 100 milijard EUR zagotoviti sektor sam. Za dosego cilja digitalne agende, v skladu s katerim naj bi vsi evropski državljani in podjetja imeli dostop do hitre internetne povezave, bodo predvidoma potrebne naložbe med 181 in 273 milijardami EUR, pri čemer naj bi od 30 do 100 milijard EUR zagotovil zasebni sektor. | (3) V naslednjem desetletju bodo potrebne neprimerljivo večje naložbe v prometna, energetska ter informacijska in telekomunikacijska omrežja v Evropi za podporo vodilnim ukrepom strategije Evropa 2020 ter za razvoj pametne, nadgrajene in medsebojno povsem povezane infrastrukture, da se spodbudi dokončna vzpostavitev notranjega trga. Predvideva se, da bo treba v omrežje TEN-T vložiti 500 milijard EUR. V zvezi z energetskimi infrastrukturnimi projekti evropskega pomena obstaja tveganje, da naložbe v znesku približno100 milijard EUR ne bodo izvedene zaradi ovir v zvezi s podeljevanjem dovoljenj, zakonodajo in financiranjem, pri čemer bo moral dodatnih 100 milijard EUR zagotoviti sektor sam. Za dosego cilja digitalne agende, v skladu s katerim naj bi vsi evropski državljani in podjetja imeli dostop do hitre internetne povezave, bodo predvidoma potrebne naložbe med 181 in 273 milijardami EUR, pri čemer naj bi od 30 do 100 milijard EUR zagotovil zasebni sektor. Vendar pa bi bilo treba zagotoviti, da se bodo pri prometni infrastrukturi, ki se financira s sredstvi EU, upoštevale potrebe po energetski učinkovitosti, zmanjšanje hrupa pri izvoru, biotska raznovrstnost in izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Finančni instrumenti lahko povečajo učinkovitost proračunske porabe in dosežejo visoke multiplikacijske učinke pri spodbujanju financiranja zasebnega sektorja ter doseženem obsegu naložb. Pričakovani multiplikacijski učinek pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je 15–20. | (5) Finančni instrumenti, ki jih ureja finančna uredba1, lahko v nekaterih primerih povečajo učinkovitost proračunske porabe in dosežejo visoke multiplikacijske učinke pri spodbujanju financiranja zasebnega sektorja, zlasti glede na težak dostop do kreditov in trenutne omejitve javnih financ. Komisija bi morala poskrbeti zlasti za to, da bo pilotna faza za projektne obveznice Evropa 2020 z večjim obsegom naložb nudila dodatno vrednost. Pričakovani multiplikacijski učinek pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je 15–20. |
| _________________ |
| 1Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1). |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (5a) Glede na obseg potreb po naložbah in cilje, zastavljene v okviru strategije Evropa 2020 za naslednje desetletje, bi morala Komisija, če se pobuda za projektne obveznice Evropa 2020 izkaže za uspešno, okrepiti prizadevanja Unije za spodbujanje in privabljanje dodatnega financiranja. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020 ima dva cilja: prvi je pomoč pri financiranju projektov prednostnih nalog evropske politike, drugi pa spodbujanje večje udeležbe zasebnega sektorja v dolgoročnem financiranju infrastrukturnih projektov s sredstvi kapitalskih trgov. Del porabe proračunskih sredstev EU bo preusmerila v področja, ki spodbujajo rast, ob upoštevanju proračunske discipline Unije ter zgornjih mej v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom. | (7) Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020 ima dva cilja: prvi je pomoč pri financiranju projektov prednostnih nalog evropske politike, drugi pa spodbujanje večje udeležbe zasebnega sektorja v dolgoročnem financiranju infrastrukturnih projektov s sredstvi kapitalskih trgov, zlasti z izboljšanjem kreditne kvalitete, ki je potrebna za pridobivanje vlagateljev na kapitalskih trgih. Del porabe proračunskih sredstev EU bo preusmerila v področja, ki spodbujajo rast, zlasti v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, ob upoštevanju proračunske discipline Unije ter zgornjih mej v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Pobuda bo prvi finančni instrument, ki se bo uporabljal za infrastrukturne projekte v več sektorjih s podobnimi potrebami po financiranju ter bo zato ugodneje vplival na trg, upravno učinkovitost in uporabo virov. Zainteresiranim stranem na področju infrastrukture, kot so ponudniki financiranja, organi javnega sektorja, gradbena podjetja in upravljavci, bo zagotovil usklajen instrument. | (8) Pobuda bo prvi finančni instrument, ki se bo uporabljal za infrastrukturne projekte v več sektorjih s podobnimi potrebami po financiranju ter bo zato po zaslugi možnih sinergij med prometnim, energetskim sektorjem in sektorjem IKT ugodneje vplival na trg, upravno učinkovitost in uporabo virov. Zainteresiranim stranem na področju infrastrukture, kot so ponudniki financiranja, organi javnega sektorja, gradbena podjetja in upravljavci, bo zagotovil usklajen instrument. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) V skladu s pobudo za projektne obveznice Evropa 2020 bodo obveznice izdajale projektne družbe, s proračunom Unije in finančnimi sredstvi finančnega partnerja pa bi se izboljšala kreditna kvaliteta obveznic, kar bi privabilo vlagatelje na trgih dolžniškega kapitala, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice. | (9) V skladu s pobudo za projektne obveznice Evropa 2020 bodo obveznice izdajale projektne družbe, s proračunom Unije in finančnimi sredstvi finančnega partnerja pa bi se izboljšala kreditna kvaliteta obveznic, kar bi privabilo vlagatelje na trgih dolžniškega kapitala, kot so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge zainteresirane strani. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Podpora Unije mora ublažiti tveganje, povezano s projektnimi obveznicami, da bodo udeleženci na kapitalskih trgih pripravljeni vlagati v večji obseg infrastrukturnih projektnih obveznic, kakor bi bilo možno brez podpore Unije. | (10) Podpora Unije, zagotovljena s sredstvi na podlagi te uredbe, bi morala ublažiti tveganje, povezano s projektnimi obveznicami, da bodo udeleženci na kapitalskih trgih pripravljeni vlagati v večji obseg infrastrukturnih projektnih obveznic, kakor bi bilo možno brez podpore Unije. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Zaradi težav pri dostopu do dolgoročnega zasebnega ali javnega financiranja infrastrukturnih projektov ne sme priti do vse večjih prometnih zastojev, manjkajočih energetskih povezav in upočasnitve pri širjenju širokopasovne povezave, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje evropskega gospodarstva. | (11) Zaradi težav pri dostopu do dolgoročnega zasebnega ali javnega financiranja infrastrukturnih projektov ne bi smelo priti do poslabšanja učinkovitosti prometa, manjkajočih energetskih povezav, zastarelih energetskih sistemov, pomanjkljivosti pri oskrbi z energijo in upočasnitve pri širjenju širokopasovne povezave ter onesposobitve telekomunikacijskih storitev, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje evropskega gospodarstva. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Ponovna ocena programov infrastrukturnih naložb držav članic glede na njihovo resno javnofinančno stanje in strukturne reforme ne bo prispevala k nujnim hitrejšim naložbam v infrastrukturo. Poleg tega so dolgoročna bančna posojila za infrastrukturne projekte še vedno nezadostna in cenovno neugodna, zato je treba poiskati alternativne ter konkurenčne vire dolžniškega financiranja. | (12) Ponovna ocena programov infrastrukturnih naložb držav članic glede na njihovo resno javnofinančno stanje in strukturne reforme ne bo prispevala k hitrejšim naložbam v infrastrukturo, potrebnim za uresničevanje političnih ciljev strategije Evropa 2020, predvsem prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri, da bi tako dosegli trajnostno rast, kot je določeno v vodilni pobudi strategije Evropa 2020 o učinkoviti rabi virov. Poleg tega so dolgoročna bančna posojila za infrastrukturne projekte še vedno nezadostna in cenovno neugodna, zato je treba poiskati alternativne ter konkurenčne vire dolžniškega financiranja. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Zato je treba pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 začeti izvajati med sedanjim finančnim okvirom, da se bolj splošno razvije financiranje na trgu dolžniškega kapitala na področju infrastrukture in poveča obseg finančnih instrumentov, ki so zdaj na voljo za prometne projekte. | (14) Zato bi bilo treba pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 začeti izvajati med sedanjim finančnim okvirom, da bi ugotovili, ali in v kolikšnem obsegu tovrstni finančni instrumenti za delitev tveganja prinašajo dodane koristi na področju financiranja infrastrukture. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Za izvajanje pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je treba spremeniti Sklep št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007. Pilotna faza je namenjena podpiranju infrastrukturnih projektov s komercialnim potencialom v prometnem in energetskem sektorju ter sektorju IKT, pri čemer se lahko pobuda po letu 2013 razširi tudi na druge sektorje. | (15) Za izvajanje pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je treba spremeniti Sklep št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007. Pilotna faza je namenjena podpiranju infrastrukturnih projektov z jasno evropsko dodano vrednostjo in komercialnim potencialom v prometnem in energetskem sektorju ter sektorju IKT, ki kljub svojemu komercialnemu potencialu ne prejemajo ustreznega financiranja s trga. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Glede na dolgoletne izkušnje EIB, ki zagotavlja znatna finančna sredstva za infrastrukturne projekte, in glede na njen status finančnega organa EU, ustanovljenega s Pogodbo, mora Komisija EIB vključiti v izvajanje te pilotne faze. Posebne pogoje sodelovanja, vključno z delitvijo tveganja in plačilom EIB, je treba določiti v sporazumu, sklenjenem med Komisijo in EIB. | (16) Glede na dolgoletne izkušnje EIB, ki zagotavlja znatna finančna sredstva za infrastrukturne projekte, in glede na njen status finančnega organa EU, ustanovljenega s Pogodbo, mora Komisija EIB vključiti v izvajanje te pilotne faze. Posebne pogoje sodelovanja, vključno z delitvijo tveganja in plačilom EIB, je treba določiti v sporazumu, sklenjenem med Komisijo in EIB. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je treba začeti izvajati v okviru priprav na predlagani instrument za povezovanje Evrope. Pilotna faza bo prispevala k delovanju finančnega instrumenta delitve tveganja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. | (17) Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020 ne vpliva na sklep o večletnem finančnem okviru Unije (VFO) po letu 2013 in bi jo bilo treba začeti izvajati najkasneje 31. julija 2012 v okviru priprav na predlagani instrument za povezovanje Evrope. Pilotna faza bo, če se izkaže za uspešno ter po ustrezni analizi in neodvisni oceni, prispevala k delovanju finančnega instrumenta delitve tveganja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) EIB bo proračunska sredstva zahtevala na podlagi obsega projektov, za katere bo menila, da so primerni in bodo verjetno izvedeni. Rok za oddajo zahtevkov je 31. december 2013. Zaradi zapletenosti velikih infrastrukturnih projektov se lahko zahtevki odobrijo pozneje, vendar najpozneje 31. decembra 2014. | (20) EIB naj bi proračunska sredstva zahtevala na podlagi obsega projektov, za katere bo skupaj s Komisijo menila, da so v skladu z dolgoročnimi političnimi cilji Unije primerni in bodo verjetno izvedeni. Rok za oddajo zahtevkov je 31. december 2013. Zaradi zapletenosti velikih infrastrukturnih projektov se lahko zahtevki odobrijo pozneje, vendar najpozneje 31. decembra 2014. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (20a) Zaželeno je, da bi Komisija izvedla neodvisno in poglobljeno oceno pilotne faze instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice. To oceno morajo po potrebi spremljati zakonodajni predlogi o inovativnih finančnih instrumentih v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (20b) Ker je bil v sklepih Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012 kot rok za dosego sporazuma o pilotni fazi pobude za projektne obveznice Evropa 2020 določen junij 2012, mora Komisija brez odlašanja začeti izvajati to pilotno fazo. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 1 – točka -1 (novo)
Sklep št. 1639/2006/ES
Člen 8 – odstavka 5 a in 5 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| -1. v členu 8 se dodajo naslednji odstavki: |
| „5a. Izvesti je treba izčrpno neodvisno oceno pilotne faze instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice iz odstavkov 2a do 2db člena 31, ki bo med drugim zajemala njegovo dodano vrednost, vključno z vplivom na finančno vzdržnost projekta, dodatnost v primerjavi z drugimi instrumenti Unije ali držav članic in drugimi dolgoročnimi financiranji dolga ter dosežen multiplikacijski učinek. V njej bodo tudi splošne ugotovitve o tržnih gibanjih, vključno z nastankom ali odpravo morebitnih učinkov izkrivljanja, ter presoja povezanih tveganj, vključno s tveganji projektov in partnerjev. Prav tako mora preučiti, ali bi bila najvišja stopnja donosa primerna za vlagatelje iz zasebnega sektorja, ki financirajo javne projekte, in zagotoviti primerjavo stroškov med drugimi načini financiranja projektov, vključno z bančnimi posojili in lastniškim kapitalom. |
| 5b. Poleg tega Komisija na podlagi te ocene ovrednoti, katere korake je treba narediti v prihodnje, da bi povečali učinkovitost porabe Unije ter obseg naložb za prednostne projekte. To ovrednotenje med drugim preuči, kako bi se z instrumentom projektnih obveznic še bolj približali širšemu krogu dolgoročnih vlagateljev, vključno z vlagatelji javnega sektorja. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka a
Sklep št. 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Poleg tega lahko Unija EIB zagotovi finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz odstavkov od 2a do 2d.“ | Poleg tega lahko Unija EIB med pilotno fazo v letih 2012 in 2013 zagotovi finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz odstavkov od 2a do 2db. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka b – uvodno besedilo
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) Vstavijo se naslednji odstavki od 2a do 2d: | (b) Vstavijo se naslednji odstavki od 2a do 2db: |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka b
Sklep št. 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2a. Instrument delitve tveganje za projektne obveznice pomeni izboljšanje kreditne kvalitete, ki izpolnjuje naslednja merila: | 2a. Instrument delitve tveganje za projektne obveznice pomeni skupni instrument Komisije in EIB, ki zagotavlja izboljšanje kreditne kvalitete, ki izpolnjuje naslednja merila: |
(a) je v obliki posojila ali garancije EIB za financiranje projektov na področjih IKT in širokopasovnih povezav; | (a) je v obliki posojila ali garancije EIB ob podpori prispevka iz proračuna Unije za financiranje projektov v skupnem evropskem interesu na področjih IKT in širokopasovnih povezav in dopolnjuje financiranje iz držav članic ali zasebnih vlagateljev ter se uporablja pri nezadostnih naložbah, ko projekti ne dobijo ustreznega financiranja na trgu; |
(b) zajema tveganje dolžniške obveznosti projekta in zmanjšuje kreditno tveganje imetnikov obveznic; | (b) zajema tveganje dolžniške obveznosti projekta in zmanjšuje kreditno tveganje imetnikov obveznic; |
(c) uporablja se le za projekte, katerih finančna zmogljivost temelji na prihodkih projekta. | (c) uporablja se le za projekte, katerih finančna zmogljivost temelji na prihodkih projekta. |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka b
Sklep št. 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2b. Dostopnost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice in s tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. | 2b. Dostopnost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, v nobenem primeru ne presega višine prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice. S tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila vedno prevzame EIB. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka b
Sklep št. 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2c. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB. | 2c. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB. Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma seznani z osnovnimi deli sporazuma. |
| EIB opravi oceno tveganja v skladu s smernicami za kreditno tveganje, prav tako pa se ustrezno upoštevajo izbirna merila EIB na socialnem, okoljskem in podnebnem področju. |
| Glavne zahteve, pogoji in postopki instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice so določeni v prilogi k temu sklepu. |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka b
Sklep št. 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 d a (novo) in 2 d b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2da. Poleg poročanja, ki ga zahteva točka 49 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ter brez poseganja v druge zahteve po regulativnem poročanju Komisija v pilotni fazi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev. Poročanje vsebuje tudi zagotavljanje informacij o uspešnosti instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice in priporočila za izboljšanje njegove učinkovitosti. |
| 2db. Na podlagi ocene iz člena 8(5a) tega sklepa Komisija predlaga ustrezne regulativne spremembe, tudi zakonodajne, zlasti če predvideni vstop na tržišče ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga. |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
14. ,instrument delitve tveganja za projektne obveznice‘ pomeni izboljšanje kreditne kvalitete za projekte skupnega interesa. Instrument delitve tveganja za projektne obveznice zajema tveganje dolžniške obveznosti projekta in zmanjšuje kreditno tveganje imetnikov obveznic. Uporablja se le za projekte, katerih finančna zmogljivost temelji na prihodkih projekta; | 14. ,instrument delitve tveganja za projektne obveznice‘ pomeni skupni instrument Komisije in EIB, ki zagotavlja izboljšanje kreditne kvalitete za projekte skupnega interesa z evropsko dodano vrednostjo in dopolnjuje financiranje iz držav članic ali zasebnih vlagateljev ter se uporablja pri nezadostnih naložbah, ko projekti ne dobijo ustreznega financiranja na trgu. Instrument delitve tveganja za projektne obveznice zajema tveganje dolžniške obveznosti projekta in zmanjšuje kreditno tveganje imetnikov obveznic. Uporablja se le za projekte, katerih finančna zmogljivost temelji na prihodkih projekta; |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
15. ,izboljšava kreditne kvalitete‘ pomeni uporabo posojila EIB ali garancije EIB za izboljšanje kreditne kvalitete projektnega dolga.“ | 15. ,izboljšava kreditne kvalitete‘ pomeni uporabo posojila EIB ali garancije EIB ob podpori prispevka iz proračuna EU za izboljšanje kreditne kvalitete projektnega dolga.“ |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3 – točka a
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka d – zadnji stavek
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„V letih 2012 in 2013 se lahko prerazporedi največ 200 milijonov EUR za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v prometnem sektorju.“ | „V letih 2012 in 2013 se lahko prerazporedi največ 200 milijonov EUR za pilotno fazo instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice v prometnem sektorju.“ |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka g
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(g) finančni prispevek za EIB k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice na področjih TEN-T in TEN-E. Izpostavljenost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice, s čimer se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB. V letih 2012 in 2013 se iz proračunskih vrstic za TEN-T (LGTT) in TEN-E prerazporedi največ 210 milijonov EUR, od tega največ 200 milijonov EUR za prometne projekte in največ 10 milijonov EUR za energetske projekte, za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v skladu s postopkom iz člena 15(2). Vsi prihodki, ustvarjeni v naložbenem obdobju, se lahko v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice uporabijo za nova posojila in garancije.“ | (g) med pilotno fazo v letih 2012 in 2013 finančni prispevek za EIB k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice na področjih TEN-T in TEN-E. Izpostavljenost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, v nobenem primeru ne presega višine prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice in traja samo za čas veljavnosti obveznic. S tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila vedno prevzame EIB. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB. Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma seznani z osnovnimi deli sporazuma. EIB oceni tveganje v skladu z njenimi smernicami za kreditno tveganje, prav tako pa se ustrezno upoštevajo izbirna merila EIB na socialnem, okoljskem in podnebnem področju. |
| V letih 2012 in 2013 se iz proračunskih vrstic za TEN-T (LGTT) in TEN-E prerazporedi največ 210 milijonov EUR, od tega največ 200 milijonov EUR za prometne projekte in največ 10 milijonov EUR za energetske projekte, za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v skladu s postopkom iz člena 15(2). Poleg poročanja, ki ga zahteva točka 49 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ter brez poseganja v druge zahteve po regulativnem poročanju Komisija v pilotni fazi Evropskemu parlamentu in Svetu poroča vsakih šest mesecev. Poročanje vsebuje tudi zagotavljanje informacij o uspešnosti instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice in priporočila za izboljšanje njegove učinkovitosti. |
| Na podlagi ocene iz člena 16(2a) te uredbe Komisija predlaga ustrezne regulativne spremembe, tudi zakonodajne, zlasti če predvideni vstop na tržišče ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga. |
| Obresti in drugi prihodki, ustvarjeni z instrumentom delitve tveganja za projektne obveznice, v obliki provizije, ki jo plačajo prejemniki in je prejeta pred 31. decembrom 2013, se lahko uporabijo za nova posojila in garancije. Če se veljavnost instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice ne podaljša v naslednji finančni okvir, se po 1. januarju 2014 vsa preostala sredstva vrnejo v prihodkovni del splošnega proračuna Unije. |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3 a (novo)
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 16 – odstavka 2 a in 2 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3a) v členu 16 se dodajo naslednji odstavki: |
| "2a. Izvesti je treba izčrpno neodvisno oceno pilotne faze instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice iz točke (g) člena 6(1), ki bo med drugim zajemala njegovo dodano vrednost, vključno z vplivom na finančno vzdržnost projekta, dodatnost v primerjavi z drugimi instrumenti Unije ali držav članic in drugimi dolgoročnimi financiranji dolga ter dosežen multiplikacijski učinek. V njej bodo tudi splošne ugotovitve o tržnih gibanjih, vključno z nastankom ali odpravo morebitnih učinkov izkrivljanja, ter presoja povezanih tveganj, vključno s tveganji projektov in partnerjev. Prav tako mora preučiti, ali bi bila najvišja stopnja donosa primerna za vlagatelje iz zasebnega sektorja, ki financirajo javne projekte, in zagotoviti primerjavo stroškov med drugimi načini financiranja projektov, vključno z bančnimi posojili in lastniškim kapitalom. |
| 2b. Poleg tega Komisija na podlagi te ocene ovrednoti, katere korake je treba narediti v prihodnje, da bi povečali učinkovitost porabe Unije ter obseg naložb za prednostne projekte. To ovrednotenje med drugim preuči, kako bi se z instrumentom projektnih obveznic še bolj približali širšemu krogu dolgoročnih vlagateljev, vključno z vlagatelji javnega sektorja. |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3 b (novo)
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 17 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3b) V členu 17(1) se doda naslednji pododstavek: |
| Komisija do 30. junija 2013 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje seznam projektov, izbranih za finančno pomoč iz člena 6(1)(g), in določa prispevek, finančne institucije in udeležene vlagatelje. Komisija v poročilo vključi vodič dobre prakse in seznam vlagateljev, ki bi se utegnili zanimati za inovativne finančne instrumente. |
Obrazložitev
Da bi določili morebitne spremembe instrumenta za povezovanje Evrope, so potrebne natančne informacije iz pilotne faze projektnih obveznic. Komisija bi morala Parlament obvestiti o udeleženih vlagateljih in možnostih za izboljšanje projektov.
OBRAZLOŽITEV
Uvod: Čemu pilotna faza za projektne obveznice?
Sodobna in učinkovita infrastruktura je bistvenega pomena za izpolnitev ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti iz strategije Evropa 2020 ter za zmanjšanje brezposelnosti z dokončno vzpostavitvijo notranjega trga. Predvideva se, da bi bilo treba v Evropi v obdobju med 2010 in 2020 vložiti 1,5 bilijona EUR v infrastrukturo na področju prometa, energetike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Medtem ko bi glavni del teh večinoma dobičkonosnih naložb moral financirati zasebni sektor, bo za izpolnitev zgoraj navedenih ciljev odločilna vloga javnega sektorja v Evropi.
V ta namen je Evropska komisija za naslednji finančni okvir predlagala instrument za povezovanje Evrope, da bi pospešila razvoj infrastrukture na področju prometa, energetike in omrežij IKT, s posebnim poudarkom na strateških čezmejnih delih.
Instrument za povezovanje Evrope poleg lastniških instrumentov in donacij vključuje projektne obveznice kot nov finančni instrument za pritegnitev večjega deleža financiranja iz zasebnega sektorja. Komisija za obdobje 2012–2013 predlaga pilotno fazo, da bi projektne obveznice leta 2014 v celoti zaživele v praksi. Namen te faze je zlasti:
– preizkusiti, kako bo pobuda sprejeta na finančnih trgih in kakšni bodo odzivi nanjo, saj je potreben čas, preden novi instrumenti v zasebnem sektorju postanejo del naložbenih odločitev;
– preizkusiti delovanje in najboljši izkoristek projektnih obveznic v praksi, da bi pobudo izpopolnili.
S spremembo sedanjih pravil okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP) in vseevropskega prometnega omrežja predlog pomeni razširitev in nadgradnjo sedanjega instrumenta za posojila za projekte vseevropskega prometnega omrežja (LGTT). Instrument je bil nadgrajen tako, da poleg prometa pokriva tudi druge sektorje, vključno z energetskimi projekti in projekti IKT, obenem pa je razširjen, tako da zdaj ne zajema samo tveganj, povezanih s prometom, ampak tudi vsa tveganja, ki bi lahko privedla do pomanjkanja prihodkov v življenjskem ciklu projekta. Časovno obdobje instrumenta se je z obdobja 3 do 7 let razširilo na do 30 let. Poleg tega novi instrument odpravlja nekatere pomanjkljivosti, povezane s privabljanjem naložb, ki jih instrument LGTT ni mogel rešiti. Glede na to, da je bil instrument LGTT vzpostavljen pred krizo, ni ne zasnovan ne prilagojen tako, da bi ustrezal sedanjim gospodarskim razmeram.
Evropski parlament je že večkrat odločno pozval, naj se vzpostavi ta novi instrument, zlasti v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[3], z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020[4] in nazadnje v svoji resoluciji z dne 2. februarja 2012 o Evropskem svetu z dne 30. januarja 2012[5] in v svojem prispevku k Letnem pregledu rasti 2012[6] z dne 15. februarja 2012.
Poleg tega je Evropski svet v svojih sklepih z dne 1. in 2. marca 2012 za pilotno fazo določil naslednji ambiciozni načrt: Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju zasebnega financiranja ključnih infrastrukturnih projektov bi bilo treba okrepiti delo v okviru pilotne faze pobude za projektne obveznice strategije Evropa 2020, da bi do junija dosegli dogovor.
Tehnično ozadje: Kako delujejo projektne obveznice?
Projektne obveznice so dolžniški instrument, ki ga izdajo zasebne projektne družbe ob podpori prispevka EU/EIB, zaradi česar bodo obveznice varnejše in privlačnejše za tiste vlagatelje v trg kapitala, ki običajno ne vlagajo v infrastrukturo, kot so na primer pokojninski skladi. Zmanjšanje tveganja za vlagatelje bi moralo spodbuditi stekanje zasebnih finančnih sredstev v prednostne infrastrukturne naložbe, pri katerih je pretok financ zaradi negotovosti glede stopnje tveganja omejen. To je zlasti pomembno zato, ker je zaradi krize in novih regulativnih zahtev bančno financiranje omejeno.
Njihovo delovanje je mogoče povzeti na naslednji način:
Projektna družba (Instrument za posebne namene) Projektne obveznice Ciljna ocena > A- Dividende in kvazi dividende Jamstvo EIB za podrejeni dolg Vlagatelj v projektne obveznice Izdaja obveznic in jamstvo Instrument EIB prispevek EU do 20 % vseh izdanih obveznic Stroški projekta
Z uporabo instrumenta EIB, ki ga podpira prispevek EU, kot sekundarnega dolga ali jamstva[7], se bo bonitetna ocena zasebnega prednostnega dolga (obveznic) infrastrukturnih projektov povečala do ciljne ocene A, kar je dovolj za to, da obveznice postanejo privlačne za kapitalske trge. Sekundarna tranša, ki ne presega 20 % skupnega dolga projekta[8], bo v financirani obliki (posojilo) ali nefinancirani obliki (jamstvo).
Projektne obveznice je treba obravnavati kot eno od številnih različic finančnih instrumentov in se lahko združujejo s preostalimi javnimi in zasebnimi instrumenti, od javnih donacij (evropskih in nacionalnih), posojil (banka, obveznice) do jamstev in dividend. Omeniti pa je treba, da se projektne obveznice lahko uporabljajo le za projekte, od katerih se pričakuje zadostne prihodke. Obveznice ne bodo nadomestile običajnih donacij, ki se lahko tako namenjajo projektom, ki jih najbolj potrebujejo. Projektne obveznice dopolnjujejo obstoječe financiranje in ne smejo izkrivljati konkurenčnosti na notranjem trgu niti nadomestiti zasebnega financiranja ali katerega koli drugega nacionalnega ali javnega posredovanja EU.
Vpliv predloga na proračun
Komisija za pilotno fazo predlaga prispevek iz proračuna EU v višini 230 milijonov, ki se financira s prerazporeditvijo v okviru obstoječih programov. Od 500 milijonov EUR, na voljo za instrument LGTT v obdobju 2012–2013, se bo do 200 milijonov prerazporedilo za podporo projektnih obveznic na področju prometa. To ne bo vplivalo na financiranje drugih donacij EU, namenjenih pomoči. Za naložbe v energetiko in IKT se bo iz proračunskih vrstic TEN-E in CIP prerazporedilo 10 in 20 milijonov EUR.
|
| Proračun 2012 | 2012 | 2013 | 2014 | Skupaj |
06 03 03 – Finančna podpora za projekte skupnega interesa v vseevropskem prometnem omrežju (iz proračunskih odobritev LGTT) | obveznosti | 1.275 | 100 | 100 |
| 200 |
plačila | 714 | 40 | 60 | 100 | 200 | |
32 03 02 – Finančna podpora za projekte skupnega interesa v vseevropskem energetskem omrežju | obveznosti | 21 |
| 10 |
| 10 |
plačila | 12 |
| 10 |
| 10 | |
09 03 01 Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost –Podporni program za politiko informacijskih in komunikacijskih tehnologij | obveznosti | 133 |
| 20 |
| 20 |
plačila | 109 |
| 20 |
| 20 | |
Odobritve za GD MOVE, ENER in INFSO SKUPAJ | obveznosti |
| 100 | 130 |
| 230 |
plačila |
| 40 | 90 | 100 | 230 | |
V primerjavi z infrastrukturnimi potrebami je 230 milijonov EUR majhen znesek, vendar pa bi s pričakovanim 15- do 20-kratnim multiplikacijskim učinkom lahko dosegli naložbe v vrednosti do 4,6 milijarde EUR.
EU bo nudila podporo v obliki posojil/jamstev, ki bodo pokrili morebitni primanjkljaj prihodkov, na primer zaradi nižje porabe, kot je bilo predvideno, zamud pri gradbenih delih, itd. Če bi bila po začetnem pomanjkanju prihodka potrebna podpora EU, se bo pretvorila v sekundarni dolg, ki se bo znova odplačal po prednostnem dolgu, vendar pred dividendami, kar pomeni, da bi proračun EU končno izgubo utrpel le v primeru, da projekt propade.
Kot je izrecno navedeno v zakonodajnem predlogu, je tveganje za proračun EU strogo omejeno in brez pogojnih obveznosti, saj je prispevek EU omejen na 230 milijonov EUR. Kar zadeva prihodke iz instrumenta, predlog Komisije predvideva, da se bodo morebitni prihodki ponovno vložili v instrument, da bi čim bolj povečali število podprtih projektov. Poročevalec se s tem strinja.
Vprašanja v razmislek
Z vidika proračunskega organa je bistvenega pomena poiskati ustrezno ravnovesje med delegiranimi pooblastili, podeljenimi Komisiji in EIB, ter zahtevami glede poročanja in mehanizmi odgovornosti. Poročevalec meni, da predlagana ureditev terja določena pojasnila, vendar pa je za pilotno fazo ustrezna, saj:
– izbor projektov že omejujejo številna obvezujoča merila, ki jih bo EIB morala upoštevati pri dajanju predlogov za projekte (cilji gospodarske politike EU, merila iz osnovnih aktov o TEN in CIP, politične smernice EU, standardna merila EIB za upravičenost in okoljevarstvene vidike, politike kreditnega tveganja, itd.),
– se bodo projekti za CIP in TEN odobravali po istem postopku kot običajne donacije, namreč prek odborov (glej člen 15(2) v temeljnih aktih za TEN in člen 46 za CIP),
– bo instrument deloval manj kot dve leti, financirati pa bi moral le majhno število projektov.
Nadaljnje razprave o tem se lahko prepustijo predlogu o instrumentu za povezovanje Evrope, Komisija in EIB pa medtem lahko izpopolnita zasnovo pobude. Poleg tega bo glede na obdobje, ki je potrebno, da se pričakovan obseg projektov finančno zaključi in začne zoreti, preteklo veliko časa, preden bo možno pobudo ustrezno oceniti.
Ker se gospodarske in finančne razmere spreminjajo, ne smemo določiti preveč dodatnih meril in izvedbenih ureditev, da bi se ta novi trg lažje razvijal na prožen način. Kar pa zadeva poročanje in ob upoštevanju tega, da finančna uredba, ki se trenutno revidira, najverjetneje še ne bo začela veljati pred začetkom pilotne faze, poročevalec meni, da bi bilo treba prilagoditi predlagane določbe in s tem zagotoviti zadostno odgovornost in ustrezno spremljanje s strani zakonodajalca. Zato podaja konkretne predloge sprememb, katerih cilj je pogostejše (vsakih 6 mesecev) in podrobnejše poročanje.
Čeprav je pomembno, da se poskrbi za ustrezno poročanje, kar bo omogočalo sprejetje utemeljenih zaključkov pred oblikovanjem instrumenta za povezovanje Evrope, poročevalec poudarja, da je glavni cilj pilotne faze preizkusiti, ali bo ta nova pobuda dobro sprejeta na finančnih trgih. Glede na to in ker je pilotna faza že omejena na 18 mesecev, poročevalec meni, da izhodna strategija za to fazo ni potrebna, saj njeno izvajanje in dogovori, povezani z njo, nikakor ne smejo vplivati na prihodnja pogajanja o instrumentu za povezovanje Evrope.
Časovni načrt in prihajajoča pogajanja
Poročevalec si tako kot Evropski svet želi, da bi soglasje s Svetom dosegli pri prvi obravnavi najkasneje do junija in v zvezi s tem predlaga naslednji potek dogodkov:
Predložitev osnutka poročila | 29. marec |
Roki za predloge sprememb | 3. april |
Glasovanje v odboru BUDG | 25. april |
Pogajalsko obdobje | 25/04 - 24/05 |
Glasovanje v odboru BUDG o političnem soglasju | 31. maj (bo potrjeno) |
Glasovanje na plenarnem zasedanju | julij |
27.3.2012
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
za Odbor za proračun
o Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij
( COM(2011)0659 – C7‑0372/2011 – 2011/0301(COD) )
Pripravljavec mnenja: Werner Langen
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020 naj bi se začela izvajati v letih 2012–2013 s pilotno fazo, da bi pri financiranju infrastrukturnih ukrepov na področjih prometa, energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije/širokopasovnih omrežij izboljšali udeležbo zasebnega sektorja. Države EU so infrastrukturnim ukrepom doslej namenjale med 0,5 in 2 % BDP[9].
V prihodnje naj bi bili s pomočjo javno-zasebnih partnerstev udeleženi tudi zasebni vlagatelji. Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020 bo dopolnjevala sedanje vire financiranja.
Splošne ugotovitve
S prerazporeditvijo iz sedanjih proračunskih vrstic 06 03 03 TEN-T do zneska 200 milijonov EUR, 32 03 02 TEN-E do zneska 10 milijonov EUR za projekte TEN-E ter 09 03 01 PKI do zneska 20 milijonov EUR za projekte IKT in širokopasovne projekte je financiranje projektnih obveznic v poizkusnem obdobju 2012–2013 zagotovljeno in omejeno.
EIB bo izbrala med 5 in 14 različnih projektov, pri izbiri pa se bo oprla na smernice TEN in PKI. Pri tem je treba preprečiti izkrivljanje na trgu in lažne subvencije. Pilotna faza je namenjena tržnemu preskušanju in preučevanju možnosti izvedbe. Zaradi tega so pomembna prva poročila o izkušnjah pri uporabi in tržni sprejemljivosti projektnih obveznic, ki jih EIB posreduje Komisiji in Evropskemu parlamentu. V skladu z medinstitucionalnim sporazumom mora EIB poročati Komisiji, ta pa mora letna poročila posredovati Svetu in Evropskemu parlamentu. Uporaba finančnih sredstev v znesku največ 230 milijonov EUR lahko opravlja vlogo katalizatorja pri uresničevanju infrastrukturnih ukrepov ter z multiplikacijskim učinkom iz vsakega eura, ki se porabi iz proračunskih sredstev, naredi 15-20 EUR.
EIB mora zagotoviti, da bodo financirani izključno tisti projekti, ki resnično potrebujejo finančno pomoč. Pri tem je treba izbrati projekte, ki se niso sposobni sami komercialno financirati, zato za uresničitev potrebujejo finančno pomoč. Ob tem velja kritično pripomniti, da je treba v pilotni fazi s projektnimi obveznicami sofinancirati zgolj že zaključene projekte, ki potrebujejo naknadno financiranje, ali projekte, ki so tik pred izvajanjem, saj so imeli ti že pred začetkom veljavnosti pobude za projektne obveznice daljnosežno finančno konstrukcijo.
Obseg delovanja projektnih obveznic je ponazorjen v naslednji shemi:
Lastniški kapital
INSTRUMENT GARANCIJ ZA PROJEKTNE OBVEZNICE Največ 20% vseh izdanih obveznic EU EIB
VLAGATELJ PROJEKTNE OBVEZNICE Prednostni dolg (projektna obveznica)
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Podpora Unije mora ublažiti tveganje, povezano s projektnimi obveznicami, da bodo udeleženci na kapitalskih trgih pripravljeni vlagati v večji obseg infrastrukturnih projektnih obveznic, kakor bi bilo možno brez podpore Unije. | (10) Podpora Unije naj bi ublažila tveganje, povezano s projektnimi obveznicami, da bodo udeleženci na kapitalskih trgih pripravljeni vlagati v večji obseg infrastrukturnih projektnih obveznic, kakor bi bilo možno brez podpore Unije. Projektne obveznice bi bilo treba začeti uporabljati tudi za inovacijske in predstavitvene projekte. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Zaradi težav pri dostopu do dolgoročnega zasebnega ali javnega financiranja infrastrukturnih projektov ne sme priti do vse večjih prometnih zastojev, manjkajočih energetskih povezav in upočasnitve pri širjenju širokopasovne povezave, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje evropskega gospodarstva. | (11) Zaradi težav pri dostopu do dolgoročnega zasebnega ali javnega financiranja infrastrukturnih projektov ne bi smelo priti do vse večjih prometnih zastojev, manjkajočih energetskih povezav, zastarelih energetskih sistemov, pomanjkljivosti pri oskrbi z energijo in upočasnitve pri širjenju širokopasovne povezave ali neprimernosti telekomunikacijskih storitev, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje evropskega gospodarstva. Pobuda za projektne obveznice v okviru sporazuma o partnerstvu EU 2020 bi morala zagotoviti jasen okvir upravičenosti, za katerega velja povečan demokratični nadzor, ki je ustrezno sredstvo za dosego trajnostnih in proticikličnih naložbenih programov, je v skladu s socialnimi, podnebnimi in okoljskimi cilji EU ter ima pospeševalno vlogo, saj privablja zasebni kapital za dolgoročne projekte. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Ponovna ocena programov infrastrukturnih naložb držav članic glede na njihovo resno javnofinančno stanje in strukturne reforme ne bo prispevala k nujnim hitrejšim naložbam v infrastrukturo. Poleg tega so dolgoročna bančna posojila za infrastrukturne projekte še vedno nezadostna in cenovno neugodna, zato je treba poiskati alternativne ter konkurenčne vire dolžniškega financiranja. | (12) Ponovna ocena programov infrastrukturnih naložb držav članic glede na njihovo resno javnofinančno stanje in strukturne reforme ne bi smela prispevati k nujnim hitrejšim naložbam v infrastrukturo, potrebnim za uresničitev političnih ciljev strategije Evropa 2020, predvsem premiku proti z vidika virov učinkovitejšemu nizkoogljičnemu gospodarstvu, s katerim bi dosegli trajnostno rast, kot je v strategiji Evropa 2020 opredeljena v vodilni pobudi o gospodarni rabi virov. Poleg tega so dolgoročna bančna posojila za infrastrukturne projekte še vedno nezadostna in cenovno neugodna, zato bi bilo treba poiskati alternativne ter konkurenčne vire dolžniškega financiranja. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Zato je treba pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 začeti izvajati med sedanjim finančnim okvirom, da se bolj splošno razvije financiranje na trgu dolžniškega kapitala na področju infrastrukture in poveča obseg finančnih instrumentov, ki so zdaj na voljo za prometne projekte. | (14) Zato bi bilo treba pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 začeti izvajati med sedanjim finančnim okvirom, da bi ugotovili, ali in v kolikšnem obsegu tovrstni finančni instrumenti za delitev tveganja prinašajo dodano vrednost na področju financiranja infrastrukture. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 14 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (14a) Vendar pa bi bilo treba upoštevati, da lahko projektni vrednostni papirji le dopolnjujejo obstoječe finančne modele in jih ne morejo v celoti nadomestiti. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Za izvajanje pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je treba spremeniti Sklep št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007. Pilotna faza je namenjena podpiranju infrastrukturnih projektov s komercialnim potencialom v prometnem in energetskem sektorju ter sektorju IKT, pri čemer se lahko pobuda po letu 2013 razširi tudi na druge sektorje. | (15) Za izvajanje pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020 bi bilo treba spremeniti Sklep št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007. Pilotna faza je namenjena podpiranju infrastrukturnih projektov s komercialnim potencialom v prometnem in energetskem sektorju ter sektorju IKT. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Glede na dolgoletne izkušnje EIB, ki zagotavlja znatna finančna sredstva za infrastrukturne projekte, in glede na njen status finančnega organa EU, ustanovljenega s Pogodbo, mora Komisija EIB vključiti v izvajanje te pilotne faze. Posebne pogoje sodelovanja, vključno z delitvijo tveganja in plačilom EIB, je treba določiti v sporazumu, sklenjenem med Komisijo in EIB. | (16) Glede na dolgoletne izkušnje EIB, ki zagotavlja znatna finančna sredstva za infrastrukturne projekte, in glede na njen status finančnega organa EU, ustanovljenega s Pogodbo, bi morala Komisija EIB vključiti v izvajanje te pilotne faze. EIB bi bilo treba prav tako v večji meri vključiti v inovacijske projekte. Posebne pogoje sodelovanja, vključno z delitvijo tveganja in plačilom EIB, bi bilo treba določiti v sporazumu, sklenjenem med Komisijo in EIB, prav tako pa bi morali izpolnjevati pravila za uvedbo instrumenta garancij za posojila, določena v členu 6(1)(d) in prilogi k Uredbi (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij1. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet nemudoma seznaniti z vsebino sporazuma. |
| ____________ |
| 1 UL L 162, 22.6.2007, str. 1. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je treba začeti izvajati v okviru priprav na predlagani instrument za povezovanje Evrope. Pilotna faza bo prispevala k delovanju finančnega instrumenta delitve tveganja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. | (17) Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020 ne vpliva na sklep o večletnem finančnem okviru Unije (VFO) po letu 2012 in zlasti na predlog Komisije za ustanovitev Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). Zato bi bilo treba začeti izvajati pilotno fazo, da bi preizkusili, ali lahko ta finančni instrument za delitev tveganja zagotovi dodano vrednost, ki bo dosežena v okviru predlaganega instrumenta za povezovanje Evrope. Odločitev o nadaljevanju pobude za projektne obveznice Evropa 2020 po zaključku pilotne faze bo sprejeta šele po izvedbi neodvisne ocene pilotne faze. Komisija bi morala zagotoviti izstop iz pobude, če predvideni vstop na tržišče ni zadovoljiv ali če se zagotovijo alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Za zahtevek za podporo, izbiro in izvajanje vseh projektov velja zakonodaja Unije, zlasti glede državne pomoči, pri čemer je treba preprečiti izkrivljanje trgov ali povečanje takšnega izkrivljanja trgov. | (18) Zahtevek za podporo, izbiro in izvajanje vseh projektov se poda pod enakimi pogoji za vse projekte, zanj pa velja zakonodaja Unije, zlasti glede državne pomoči, pri čemer bi bilo treba preprečiti izkrivljanje trgov ali povečanje takšnega izkrivljanja trgov. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe – akt o spremembi
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) EIB bo proračunska sredstva zahtevala na podlagi obsega projektov, za katere bo menila, da so primerni in bodo verjetno izvedeni. Rok za oddajo zahtevkov je 31. december 2013. Zaradi zapletenosti velikih infrastrukturnih projektov se lahko zahtevki odobrijo pozneje, vendar najpozneje 31. decembra 2014. | (20) EIB bo proračunska sredstva zahtevala na podlagi obsega projektov, za katere bo v skladu z dolgoročnimi političnimi cilji Unije menila, da so primerni in bodo verjetno izvedeni. Rok za oddajo zahtevkov je 31. december 2013. Zaradi zapletenosti velikih infrastrukturnih projektov se lahko zahtevki odobrijo pozneje, vendar najpozneje 31. decembra 2014. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka a
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Poleg tega lahko Unija EIB zagotovi finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz odstavkov od 2a do 2d. | Poleg tega lahko Unija EIB v pilotni fazi v letih 2012 in 2013 zagotovi finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz odstavkov od 2a do 2d. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2a. je v obliki posojila ali garancije EIB za financiranje projektov na področjih IKT in širokopasovnih povezav; | 2a. je v obliki posojila ali garancije EIB za financiranje projektov v skupnem evropskem interesu na področjih IKT in širokopasovnih povezav; |
Obrazložitev
Zaradi subsidiarnosti bi morali biti zajeti le projekti v skupnem interesu.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 a – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ca) uporablja se za spodbujanje naložb, ki na trgu ne dobijo zadostnega financiranja; |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 a – točka c b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (cb) dopolnjuje financiranje, ki ga zagotavljajo države članice ali zasebni vlagatelji; |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 a – točka c c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (cc) ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu; |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 a – točka c d (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (cd) uporablja se zgolj za projekte, ki Uniji prinašajo dodano vrednost, zato se projekti na evropski ravni izvajajo le, če njihov obseg in učinek to upravičujeta in če je mogoče cilje projekta bolje uresničiti na ravni Unije kot na nacionalni ravni. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2b. Dostopnost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice in s tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. | 2b. Dostopnost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice in s tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. Natančna oblika pravil bo določena v skladu s pravili za uvedbo instrumenta garancij za posojila, opredeljenimi v členu 6(1)(d) in prilogi k Uredbi (ES) št. 680/2007. |
| Komisija v skladu s pododstavkom 1 nemudoma seznani Evropski parlament in Svet z vsebino sporazuma. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2c. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB. | 2c. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB ter razkrijejo Evropskemu parlamentu in Svetu. EIB opravi oceno tveganja v skladu z bančnimi direktivami. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 1 – točka 2 – točka b
Odločba 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2 d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2da (novo). Komisija se usklajuje z EIB in Evropskemu parlamentu enkrat letno predloži poročilo, v katerem je po projektu razčlenjena uporaba zneskov iz odstavka 2d. Poročilo vsebuje tudi informacije o uspešnosti instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice in priporočila za povečanje njegove učinkovitosti. Ob koncu pilotne faze se opravi posvetovanje neposredno vključenih zainteresiranih strani. |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 14 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
14. ,instrument delitve tveganja za projektne obveznice‘ pomeni izboljšanje kreditne kvalitete za projekte skupnega interesa. Instrument delitve tveganja za projektne obveznice zajema tveganje dolžniške obveznosti projekta in zmanjšuje kreditno tveganje imetnikov obveznic. Uporablja se le za projekte, katerih finančna zmogljivost temelji na prihodkih projekta; | 14. ,instrument delitve tveganja za projektne obveznice‘ pomeni izboljšanje kreditne kvalitete za projekte skupnega interesa. Instrument delitve tveganja za projektne obveznice zajema tveganje dolžniške obveznosti projekta in zmanjšuje kreditno tveganje imetnikov obveznic. Uporablja se le: |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 14 – točka a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (a) za projekte, katerih finančna zmogljivost temelji na prihodkih projekta; |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 14 – točka b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (b) za spodbujanje naložb, ki na trgu ne dobijo zadostnega financiranja; |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 14 – točka c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (c) kot dopolnilo k financiranju, ki ga zagotavljajo države članice ali zasebni vlagatelji; |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 14 – točka d (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (d) tako, da ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu; |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 14 – točka e (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (e) za projekte, ki Uniji prinašajo dodano vrednost, zato se projekti na evropski ravni izvajajo le, če njihov obseg in učinek to upravičujeta in če je mogoče cilje projekta bolje uresničiti na ravni Unije kot na nacionalni ravni; |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 2 – točka 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
15. ,izboljšava kreditne kvalitete‘ pomeni uporabo posojila EIB ali garancije EIB za izboljšanje kreditne kvalitete projektnega dolga. | črtano |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka g
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(g) finančni prispevek za EIB k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice na področjih TEN-T in TEN-E. Izpostavljenost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice, s čimer se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB. V letih 2012 in 2013 se iz proračunskih vrstic za TEN-T (LGTT) in TEN-E prerazporedi največ 210 milijonov EUR, od tega največ 200 milijonov EUR za prometne projekte in največ 10 milijonov EUR za energetske projekte, za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v skladu s postopkom iz člena 15(2). Vsi prihodki, ustvarjeni v naložbenem obdobju, se lahko v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice uporabijo za nova posojila in garancije.“ | (g) finančni prispevek za EIB k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice na področjih TEN-T in TEN-E. Izpostavljenost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice, s čimer se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB ter razkrijejo Evropskemu parlamentu in Svetu. V letih 2012 in 2013 se iz proračunskih vrstic za TEN-T (LGTT) in TEN-E prerazporedi največ 210 milijonov EUR, od tega največ 200 milijonov EUR za prometne projekte in največ 10 milijonov EUR za energetske projekte, za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v skladu s postopkom iz člena 15(2). |
| Natančna oblika pravil se določi v skladu s pravili za uvedbo instrumenta garancij za posojila, opredeljenimi v členu 6(1)(d) in prilogi k Uredbi (ES) št. 680/2007. Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma seznani z vsebino teh pravil. |
| Vsi prihodki, ustvarjeni v naložbenem obdobju, se lahko v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice uporabijo za nova posojila in garancije. |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 2a |
| Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu letno poroča o predloženih poročilih EIB o izvajanju v skladu s točko 49 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. |
POSTOPEK
Naslov | Sprememba Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0659 – C7-0372/2011 – 2011/0301(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 17.11.2011 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 17.11.2011 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Werner Langen 14.12.2011 |
|
|
|
Obravnava v odboru | 28.2.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja | 21.3.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 55 0 1 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Gabriele Albertini, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Christian Ehler, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Jacky Hénin, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | António Fernando Correia de Campos, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Seán Kelly, Bernd Lange, Werner Langen, Alajos Mészáros, Mario Pirillo, Alyn Smith, Hannu Takkula, Silvia-Adriana Ţicău | |||
28.3.2012
MNENJE Odbora za promet in turizem
za Odbor za proračun
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij
( COM(2011)0659 – C7‑0372/2011 – 2011/0301(COD) )
Pripravljavec mnenja: Antonio Cancian
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropska unija težav, povezanih z rastjo in brezposelnostjo, nikoli ne bo rešila zgolj s sredstvi iz svojega proračuna.
Komisija je večkrat pravilno poudarila bistveno vlogo, ki jo mora pri ponovnem zagonu evropskega gospodarstva prevzeti infrastruktura, zlasti pri razvoju omrežij TEN-T, TEN-E ter telekomunikacijski infrastrukturi. Pri tem je govora o naložbah v višini 1500 milijard EUR, kar je pravi Maršalov načrt za Evropo s konkurenčnim in liberaliziranim evropskim trgom.
Montijevo poročilo opozarja, da je „velika javna infrastruktura v Evropi, kot so omrežja TEN, mednacionalna in ni primerna za trenutno razdrobljene nacionalne sheme, njenemu financiranju pa škoduje pomanjkanje likvidnega trga obveznic z zelo dolgimi roki zapadlosti, hkrati pa dolgoročni vlagatelji, kot so pokojninski skladi, ne morejo najti ponudbe obveznic, ki bi ustrezala njihovim naložbenim potrebam“.
Pripravljavec mnenja pozdravlja pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020. Predlaga, naj se začne čim prej izvajati, da bi zadostili nujnim potrebam po naložbah v evropsko infrastrukturo. Poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj preuči idejo o dodelitvi večjega zneska financiranja tej pobudi, morebiti z uporabo neporabljenih sredstev v sedanjem programu TEN-T.
Pripravljavec mnenja je prepričan, da bo pobuda zelo pozitivno vplivala na evropsko gospodarstvo, vendar bo po njegovem mnenju učinek žal omejen na projekte s kratko- do srednjeročno donosnostjo.
Tako bi moral biti pomembnejši korak uvedba nove “pobude za evropske projektne obveznice“ za infrastrukturo, kjer bi bila Evropska unija neposredno vključena v kapital infrastrukturnih projektov. Evropska unija bi neposredno posegla v lastniški kapital infrastrukturnih projektov, samostojno ali skupaj z državami članicami, da bi izboljšala finančno vzdržnost infrastrukturnih projektov, ki se osredotočajo na dolgoročno donosnost naložb.
Sredstva, ki so na voljo v proračunu EU, ne zadoščajo za ta namen. Unija bi morala sredstva zbrati neposredno na kapitalskih trgih, in sicer z izdajo evropskih projektnih obveznic. Izkupiček od izdaje obveznic bi nato uporabila za nakup lastniških deležev v projektnih podjetjih ali družb za posebne namene, ki izvajajo projekte v evropskem interesu. Vloga Unija tako ne bi bila omejena zgolj na sofinanciranje, kot se dogaja danes z dodeljevanjem sredstev iz proračuna EU ali s posojili/garancijami Evropske investicijske banke. To bi bilo prepričljivo znamenje za vlagatelje v javnem in zasebnem sektorju ter za finančne trge. Udeležba EU kot vlagateljice bi pomenila zagotovilo za uresničitev projekta, imela pa bi tudi pomembne katalitske učinke in učinke vzvoda. To je potreben korak za gradnjo infrastrukture, ki jo naša celina danes nujno potrebuje.
Hkrati pa imajo odločilno vlogo države članice. Unija jih mora pozvati, naj vztrajajo pri številnih pomembnih reformah, kot so racionalizacija birokratskih postopkov za izdajo dovoljenj in odobritev v točno določenih rokih; zagotavljanje spodbud za podjetja za posebne namene, kot so delna ali popolna oprostitev davka na dobiček za določeno obdobje, s čimer bi pritegnili zasebni kapital, in poseg v pasivni interes subjekta s posebnim namenom.
Izgradnja nove sodobne in integrirane infrastrukture je za Evropo temeljnega pomena, če želi ostati konkurenčen glavni akter na svetovnem odru ter ohraniti vodilno vlogo v mednarodnem gospodarstvu po krizi. Z gradnjo nove infrastrukture se bo razvilo ugodno okolje za borben in konkurenčen evropski zasebni sektor, ki bo spodbujalo rast, ustvarjalo delovna mesta in k ponovnemu zagonu našega gospodarstva vključilo prihodnje generacije, s čimer bomo odgovorili na nekatere najbolj pereče izzive, katerimi se danes sooča naša celina.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) V naslednjem desetletju bodo potrebne neprimerljivo večje naložbe v prometna, energetska ter informacijska in telekomunikacijska omrežja v Evropi za podporo vodilnim ukrepom strategije Evropa 2020 ter za razvoj pametne, nadgrajene in medsebojno povsem povezane infrastrukture, da se spodbudi dokončna vzpostavitev notranjega trga. Predvideva se, da bo treba v omrežje TEN-T vložiti 500 milijard EUR. V zvezi z energetskimi infrastrukturnimi projekti evropskega pomena obstaja tveganje, da naložbe v znesku približno 100 milijard EUR ne bodo izvedene zaradi ovir v zvezi s podeljevanjem dovoljenj, zakonodajo in financiranjem, pri čemer bo moral dodatnih 100 milijard EUR zagotoviti sektor sam. Za dosego cilja digitalne agende, v skladu s katerim naj bi vsi evropski državljani in podjetja imeli dostop do hitre internetne povezave, bodo predvidoma potrebne naložbe med 181 in 273 milijardami EUR, pri čemer naj bi od 30 do 100 milijard EUR zagotovil zasebni sektor. | (3) V naslednjem desetletju bodo potrebne neprimerljivo večje naložbe v prometna, energetska ter informacijska in telekomunikacijska omrežja v Evropi za podporo vodilnim ukrepom strategije Evropa 2020 ter za razvoj pametne, nadgrajene in medsebojno povsem povezane infrastrukture, da se spodbudi dokončna vzpostavitev notranjega trga. Predvideva se, da bi bilo treba v omrežje TEN-T vložiti 500 milijard EUR. V zvezi z energetskimi infrastrukturnimi projekti evropskega pomena obstaja tveganje, da naložbe v znesku približno 100 milijard EUR ne bodo izvedene zaradi ovir v zvezi s podeljevanjem dovoljenj, zakonodajo in financiranjem, pri čemer bo moral dodatnih 100 milijard EUR zagotoviti sektor sam. Za dosego cilja digitalne agende, v skladu s katerim naj bi vsi evropski državljani in podjetja imeli dostop do hitre internetne povezave, bodo predvidoma potrebne naložbe med 181 in 273 milijardami EUR, pri čemer naj bi od 30 do 100 milijard EUR zagotovil zasebni sektor. Treba pa bi bilo zagotoviti, da se bo pri financiranju prometne infrastrukture s sredstvi EU upoštevalo potrebe po energetski učinkovitosti, zmanjševanje hrupa pri viru, biotsko raznovrstnost in izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4a) Treba bi bilo poudariti pomen sprejetja predlaganega večletnega finančnega okvira, saj uvaja instrument za povezovanje Evrope (vključno s pobudo za projektne obveznice) in dodeljuje ustrezna sredstva. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020 ima dva cilja: prvi je pomoč pri financiranju projektov prednostnih nalog evropske politike, drugi pa spodbujanje večje udeležbe zasebnega sektorja v dolgoročnem financiranju infrastrukturnih projektov s sredstvi kapitalskih trgov. Del porabe proračunskih sredstev EU bo preusmerila v področja, ki spodbujajo rast, ob upoštevanju proračunske discipline Unije ter zgornjih mej v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom. | (7) Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020 ima dva cilja: prvi je pomoč pri financiranju projektov prednostnih nalog evropske politike, drugi pa izboljšanje kreditne kvalitete, ki je potrebna za pridobivanje vlagateljev na kapitalskih trgih za dolgoročno financiranje infrastrukturnih projektov s sredstvi kapitalskih trgov. Del porabe proračunskih sredstev EU bo preusmerila v področja, ki spodbujajo rast, ob upoštevanju proračunske discipline Unije ter zgornjih mej v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) V skladu s pobudo za projektne obveznice Evropa 2020 bodo obveznice izdajale projektne družbe, s proračunom Unije in finančnimi sredstvi finančnega partnerja pa bi se izboljšala kreditna kvaliteta obveznic, kar bi privabilo vlagatelje na trgih dolžniškega kapitala, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice. | (9) V skladu s pobudo za projektne obveznice Evropa 2020 bodo obveznice izdajale projektne družbe, s proračunom Unije in finančnimi sredstvi finančnega partnerja pa bi se izboljšala kreditna kvaliteta obveznic, kar bi privabilo vlagatelje na trgih dolžniškega kapitala, kot so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge zainteresirane strani. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (9a) Nadaljnji korak, ki bi ga bilo treba skrbno preučiti in o njem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, je javna izdaja projektnih obveznic unije, namenjenih financiranju trajnostnih infrastrukturnih projektov z evropsko dodano vrednostjo, kot so TEN-T, TEN-E itd.. V tem primeru bi morala izdaja projektnih obveznic slediti predhodni fazi, med katero bi se pokazale podrobnosti o projektu, da bi se lahko pobližje ocenila njegova tveganja in prednosti. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Zato je treba pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 začeti izvajati med sedanjim finančnim okvirom, da se bolj splošno razvije financiranje na trgu dolžniškega kapitala na področju infrastrukture in poveča obseg finančnih instrumentov, ki so zdaj na voljo za prometne projekte. | (14) Zato bi bilo treba pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 začeti izvajati med sedanjim finančnim okvirom, da se bolj splošno razvije financiranje na trgu dolžniškega kapitala na področju infrastrukture in poveča obseg finančnih instrumentov, ki so zdaj na voljo za prometne projekte, pri tem pa upoštevati, da bi morala cena prevoza na pravilen način odražati njegove stroške, kot je določeno v beli knjigi o prometni politiki za leto 2011. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (14a) Podrobnosti o pobudi za projektne obveznice Evropa 2020 trenutno niso popolnoma jasne. Pilotno fazo bi bilo treba izvesti čim prej, da bi razrešili odprta vprašanja, ki jih odpirajo udeleženi morebitni vlagatelji in zunanje organizacije. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Za izvajanje pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je treba spremeniti Sklep št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007. Pilotna faza je namenjena podpiranju infrastrukturnih projektov s komercialnim potencialom v prometnem in energetskem sektorju ter sektorju IKT, pri čemer se lahko pobuda po letu 2013 razširi tudi na druge sektorje. | (15) Za izvajanje pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020 bi bilo treba spremeniti Sklep št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007. Pilotna faza je namenjena podpiranju infrastrukturnih projektov z jasno evropsko dodano vrednostjo in komercialnim potencialom v prometnem in energetskem sektorju ter sektorju IKT, pri čemer se lahko pobuda po letu 2013 razširi tudi na druge sektorje. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 je treba začeti izvajati v okviru priprav na predlagani instrument za povezovanje Evrope. Pilotna faza bo prispevala k delovanju finančnega instrumenta delitve tveganja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. | (17) Pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 bi bilo treba začeti izvajati najkasneje do 31. julija 2012 v okviru priprav na predlagani instrument za povezovanje Evrope. Pilotna faza bo utrla pot popolni uvedbi finančnega instrumenta delitve tveganja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) EIB bo proračunska sredstva zahtevala na podlagi obsega projektov, za katere bo menila, da so primerni in bodo verjetno izvedeni. Rok za oddajo zahtevkov je 31. december 2013. Zaradi zapletenosti velikih infrastrukturnih projektov se lahko zahtevki odobrijo pozneje, vendar najpozneje 31. decembra 2014. | (20) EIB bo proračunska sredstva zahtevala na podlagi obsega projektov, za katere bo menila, da so primerni in bodo verjetno izvedeni. Rok za oddajo zahtevkov je 31. december 2013. Zaradi zapletenosti velikih infrastrukturnih projektov se lahko zahtevki odobrijo pozneje, vendar najpozneje 30. junija 2014. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (20a) Ker je bil v sklepih Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012 kot rok za dosego sporazuma o pilotni fazi pobude za projektne obveznice Evropa 2020 določen junij 2012, bi morala Komisija brez odlašanja začeti izvajati to pilotno fazo. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka b – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) Vstavijo se naslednji odstavki od 2a do 2d: | (b) Vstavijo se naslednji odstavki od 2a do 2da: |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 2 – točka b
Sklep št. 1639/2006/ES
Člen 31 – odstavek 2d (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2da. Komisija predloži Evropskemu parlamentu vsako leto poročilo o uporabi zneskov iz odstavka 2d z razčlenitvijo po projektih. Poročilo vsebuje tudi informacije o uspešnosti instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice in priporočila za povečanje njegove učinkovitosti. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3 – točka b – uvodni del
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) Doda se naslednja točka (g): | (b) Doda se naslednja točka (g) – (ga): |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka ga
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ga) Komisija predloži Evropskemu parlamentu vsako leto poročilo o uporabi zneskov iz točke (g) odstavka 1 z razčlenitvijo po projektih. Poročilo vsebuje tudi informacije o uspešnosti instrumenta za delitev tveganja za projektne obveznice in priporočila za povečanje njegove učinkovitosti. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka g
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(g) finančni prispevek za EIB k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice na področjih TEN-T in TEN-E. Izpostavljenost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice, s čimer se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB. V letih 2012 in 2013 se iz proračunskih vrstic za TEN-T (LGTT) in TEN-E prerazporedi največ 210 milijonov EUR, od tega največ 200 milijonov EUR za prometne projekte in največ 10 milijonov EUR za energetske projekte, za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v skladu s postopkom iz člena 15(2). Vsi prihodki, ustvarjeni v naložbenem obdobju, se lahko v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice uporabijo za nova posojila in garancije. | (g) finančni prispevek za EIB k rezervacijam in kapitalu za posojila ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice na področjih TEN-T in TEN-E. Dostopnost Unije do instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se strogo omeji na višino prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice in s tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje za vsa posojila prevzame EIB. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in EIB, ki se predložijo Evropskemu parlamentu in objavijo v Uradnem listu Evropske unije. V letih 2012 in 2013 se iz proračunskih vrstic za TEN-T (LGTT) in TEN-E prerazporedi največ 210 milijonov EUR, od tega največ 200 milijonov EUR za prometne projekte in največ 10 milijonov EUR za energetske projekte, za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v skladu s postopkom iz člena 15(2). Vsi prihodki, ustvarjeni v naložbenem obdobju, se lahko v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice uporabijo za nova posojila in garancije. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3a (novo)
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 17 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3a) V členu 17(1) se doda naslednji pododstavek: |
| Komisija do 30. junija 2013 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje seznam izbranih projektov za finančno pomoč iz člena 6(1)(g) in določa prispevek, finančne institucije in udeležene vlagatelje. V poročilo vključi vodič dobre prakse in seznam vlagateljev, ki bi se utegnili zanimati za inovativne finančne instrumente. |
Obrazložitev
Da bi določili morebitne spremembe instrumenta za povezovanje Evrope, so potrebne natančne informacije iz pilotne faze projektnih obveznic. Komisija bi morala Parlament obvestiti o udeleženih vlagateljih in možnostih za izboljšanje projektov.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 3b (novo)
Uredba (ES) št. 680/2007
Člen 19 – odstavek 1a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3b) V členu 19 se vstavi naslednji odstavek: |
| Komisija predloži Evropskem parlamentu in Svetu pred koncem leta 2013 oceno različnih finančnih instrumentov po tej uredbi in tega, ali jih je treba ohraniti ali združiti. |
Obrazložitev
Komisija bi morala Parlament na osnovi izkušenj, pridobljenih po sedanjem finančnem okviru, in tržnega sprejemanja obvestiti, ali je treba zakonodajni okvir poenostaviti in ali je treba ohraniti sedanji izbor instrumentov.
POSTOPEK
Naslov | Sprememba Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0659 – C7-0372/2011 – 2011/0301(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 17.11.2011 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | TRAN 17.11.2011 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Antonio Cancian 21.11.2011 |
|
|
|
Obravnava v odboru | 28.2.2012 | 26.3.2012 |
|
|
Datum sprejetja | 27.3.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 35 3 3 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Petri Sarvamaa, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Debora Serracchiani, Brian Simpson, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Artur Zasada, Roberts Zīle | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Spiros Danelis (Spyros Danellis), Karl-Heinz Florenz, Eider Gardiazábal Rubial, Alfreds Rubiks, Janusz Władysław Zemke | |||
POSTOPEK
Naslov | Sprememba Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0659 – C7-0372/2011 – 2011/0301(COD) | |||
Datum predložitve EP | 19.10.2011 |
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 17.11.2011 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 17.11.2011 | TRAN 17.11.2011 |
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Göran Färm 25.1.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja | 25.4.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 31 1 2 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Estelle Grelier, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Potito Salatto, Helga Trüpel, Derek Vaughan | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Alexander Alvaro, Maria Da Graça Carvalho, Derk Jan Eppink, María Muñiz De Urquiza, Georgios Papastamkos, Paul Rübig, Peter Šťastný | |||
Datum predložitve | 2.5.2012 | |||