Dokument zasedanja

 

A7-0154/2012

3.5.2012

*

POROČILO

o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES

( COM(2011)0594 – C7‑0355/2011 – 2011/0261(CNS) )

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Ani Podimata (Anni Podimata)

 

 

 

Oznake postopkov

       *     Postopek posvetovanja

   ***     Postopek odobritve

  ***I     Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

 ***II     Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III     Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA......................5

OBRAZLOŽITEV.....................................................................................................................23

MNENJE Odbora za razvoj...........................................................................................27

MNENJE Odbora za proračun.....................................................................................33

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov.........................38

POSTOPEK..............................................................................................................................53

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES

( COM(2011)0594 – C7‑0355/2011 – 2011/0261(CNS) )

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu ( COM(2011)0594 ),

–   ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0355/2011),

–   ob upoštevanju obrazloženih mnenj ciprske poslanske zbornice, malteške poslanske zbornice in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ( A7-0154/2012 ),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zaradi nedavne finančne krize se na vseh ravneh razpravlja o možnem dodatnem davku v finančnem sektorju in zlasti davku na finančne transakcije. To razpravo je spodbudilo prizadevanje za zagotovitev, da bi finančni sektor prispeval sredstva za kritje stroškov zaradi krize in da bi bil v prihodnje ta sektor primerno obdavčen glede na druge sektorje; da se odpravijo spodbude za preveč tvegane dejavnosti finančnih institucij; da se dopolnijo ureditveni ukrepi za preprečevanje prihodnjih kriz in da se ustvarijo dodatni prihodki za splošne proračune ali namene posebnih politik.

(1) Zaradi nedavne finančne krize se na vseh ravneh razpravlja o možnem dodatnem davku v finančnem sektorju in zlasti davku na finančne transakcije. To razpravo je spodbudilo prizadevanje za zagotovitev, da bi finančni sektor prispeval sredstva za kritje stroškov zaradi krize in da bi bil v prihodnje ta sektor primerno obdavčen glede na druge sektorje; da se odpravijo spodbude za preveč tvegane dejavnosti finančnih institucij; da se dopolnijo ureditveni ukrepi za preprečevanje prihodnjih kriz in da se ustvarijo dodatni prihodki za splošne proračune, na primer v obliki prispevka k fiskalni konsolidaciji, da bi spodbudili rast in ustvarili delovna mesta, ali za namene posebnih politik, kot sta razvojna pomoč in boj proti podnebnim spremembam.

 

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Da se ob upoštevanju izjemno visoke mobilnosti večine zadevnih finančnih transakcij prepreči izkrivljanje zaradi enostranskih ukrepov držav članic, in s tem zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, je pomembno, da so osnovne značilnosti davka na finančne transakcije v državah članicah usklajene na ravni Unije. Zato je treba preprečiti spodbude za davčno arbitražo v Uniji in izkrivljanje pri razporeditvi med finančnimi trgi v Uniji ter možnosti za dvojno obdavčevanje ali neobdavčevanje.

(2) Da se ob upoštevanju izjemno visoke mobilnosti večine zadevnih finančnih transakcij prepreči izkrivljanje zaradi enostranskih ukrepov držav članic, in s tem zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, je pomembno, da so osnovne značilnosti davka na finančne transakcije v državah članicah usklajene – in da se ta direktiva izvaja – na ravni Unije. Zato je treba preprečiti spodbude za davčno arbitražo v Uniji in izkrivljanje pri razporeditvi med finančnimi trgi v Uniji ter možnosti za dvojno obdavčevanje ali neobdavčevanje. Če bi se skupina držav članic, na primer (a ne izključno) članice euroobmočja, s pomočjo okrepljenega sodelovanja na podlagi člena 329 Pogodbe o delovanju Evropske unije odločila za hitrejši tempo, glede na to, da je glavni cilj davek na finančne transakcije v vsej Uniji, bi bil model iz te direktive primerna osnova za izvajanje znotraj te skupine držav članic. Vendar bi lahko uvedba davka na finančne transakcije v posebej omejenem številu držav članic povzročila znatno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu in bi bilo treba sprejeti celovite ukrepe za zagotovitev, da ta poteza ne bo negativno vplivala na delovanje notranjega trga.

 

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010 in ob upoštevanju, da bi dejansko dosegli cilje davka na finančne transakcije, če bi ga uvedli na globalni ravni, bi morala Unija voditi prizadevanja za dosego sporazuma o tem davku na globalni ravni. Z dajanjem zgleda glede uvedbe davka na finančne transakcije si mora Unija odločno prizadevati za svetovni dogovor v ustreznem mednarodnem forumu, zlasti G20, da se vzpostavi skupna podlaga za uvedbo svetovnega davka na finančne transakcije. Konkretni ukrepi v tej smeri bi morali biti del poročila Komisija v okviru prvega pregleda te direktive.

 

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Za pravilno delovanje notranjega trga se mora davek na finančne transakcije uporabljati za trgovanje z različnimi finančnimi instrumenti, vključno s strukturiranimi produkti, na organiziranih trgih in prostem trgu ter za sklepanje in spreminjanje vseh pogodb na izvedene finančne instrumente. Zato se mora uporabljati za široko določen obseg finančnih instrumentov.

(3) Da bi zmanjšali možnosti za izogibanjem davkom, tveganje za selitev in regulatorno arbitražo, bi se moral davek na finančne transakcije uporabljati za trgovanje z različnimi finančnimi instrumenti, vključno s strukturiranimi produkti, na organiziranih trgih in prostem trgu ter za sklepanje in spreminjanje vseh pogodb na izvedene finančne instrumente. Zato bi se moral uporabljati za široko določen obseg finančnih instrumentov. Vključevanje najširšega možnega obsega finančnih instrumentov in akterjev bi prav tako moralo zagotoviti enakomerno porazdelitev davčne obremenitve med vse akterje, pri čemer je ta obremenitev relativno težja za špekulativnejše in bolj moteče finančne transakcije. Če bi bil obseg uporabe davka na finančne transakcije bolj omejen, ne bi mogli doseči enakega rezultata, npr. z izbiro oblike kolkovine, ki bi celotno davčno breme preložila na bolj omejeno skupino instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, ne bi pa dosegla namena omejitve pretiranega in škodljivega špekuliranja.

Obrazložitev

Le če se zagotovi čim širše področje uporabe davka na finančne transakcije, se lahko v celoti zagotovi „dvojna funkcija“ davka, in sicer zagotovitev dodatnih prihodkov in hkrati omejitev pretiranih, kratkoročnih špekulativnih transakcij. Omejena oblika davka na finančne transakcije, kakršna je kolkovina, bi imela v tem smislu nasprotni učinek, saj bi celotno davčno breme padlo na zelo omejeno število instrumentov in samo na organizirane trge.

 

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Države članice bi morale z namenom okrepiti položaj borznega trgovanja, ki je strogo regulirano, nadzorovano in pregledno, v primerjavi z nereguliranim, nenadzorovanim in manj preglednim zunajborznim trgovanjem, uporabljati nižje davčne stopnje za finančne transakcije na borzah kot za zunajborzne transakcije. To bo omogočilo izvedbo prenosa trgovanja s slabo reguliranih ali nereguliranih trgov na borze, za katere se uporabljajo strogi predpisi in nadzor.

 

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da se obdavčitev določi zlasti za sam finančni sektor in ne za državljane in ker finančne institucije izvedejo veliko večino transakcij na finančnih trgih, se mora davek uporabljati za navedene institucije ne glede na to, ali trgujejo v svojem imenu, v imenu drugih oseb, za lasten račun ali za račun drugih oseb.

(12) Da se obdavčitev določi zlasti za sam finančni sektor in ne za državljane in ker finančne institucije izvedejo veliko večino transakcij na finančnih trgih, se mora davek uporabljati samo za navedene institucije ne glede na to, ali trgujejo v svojem imenu, v imenu drugih oseb, za lasten račun ali za račun drugih oseb.

 

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Zaradi visoke mobilnosti finančnih transakcij in za zmanjšanje možnega izogibanja plačilu davka se mora davek na finančne transakcije uporabljati na podlagi načela stalnega prebivališča/sedeža.

(13) Zaradi visoke mobilnosti finančnih transakcij in za zmanjšanje možnega izogibanja plačilu davka ter za zagotovitev čim širše pokritosti akterjev in transakcij bi se moral davek na finančne transakcije uporabljati na podlagi zelo široko opredeljenega načela stalnega prebivališča/sedeža, ki bi ga dopolnjevali elementi načela izdaje. Poleg tega bi se moralo za boljše izvajanje davka na finančne transakcije uporabljati načelo lastništva.

 

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Najmanjše davčne stopnje je treba določiti na dovolj visoki ravni, da se izpolni cilj uskladitve iz te direktive. Hkrati morajo biti dovolj nizke, da se zmanjša tveganje za selitev.

(14) Najnižje davčne stopnje bi bilo treba določiti na dovolj visoki ravni, da se izpolni cilj uskladitve iz te direktive, tako da bi finančni sektor ustrezno prispeval k stroškom gospodarske krize ter posledično k oživitvi realnega gospodarstva. Hkrati morajo biti te stopnje do izvajanja enotne ureditve o globalnem davku na finančne transakcije dovolj nizke, da se zmanjša tveganje za preselitev.

 

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Ker bodo stopnje izogibanja, utaje in zlorabe odvisne od zmožnosti držav članic za preverjanje obdavčljivih transakcij, ki se izvajajo na mestih trgovanja v tretji državi, bi morale države članice in po potrebi Komisija v celoti izkoristiti instrumente za sodelovanje v davčnih zadevah, ki so jih vzpostavili OECD, Svet Evrope in druge mednarodne organizacije. Po potrebi bi v zvezi s tem sprejeli nove pobude za dvostransko in večstransko sodelovanje.

 

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Da se zagotovi sprejetje natančnejših pravil za določitev, ali dane finančne dejavnosti pomenijo znatno delo dejavnosti podjetja, tako da se lahko to podjetje šteje za finančno institucijo za namene te direktive, ter natančnejših pravil glede varstva pred davčno utajo, izogibanjem davkom in zlorabo na področju davkov, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določanjem potrebnih ukrepov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti pravočasno in ustrezno predložitev pomembnih dokumentov Svetu.

(16) Da se zagotovi sprejetje natančnejših pravil za določitev, ali dane finančne dejavnosti pomenijo znatno delo dejavnosti podjetja, tako da se lahko to podjetje šteje za finančno institucijo za namene te direktive, ter natančnejših pravil glede varstva pred davčno utajo, izogibanjem davkom in zlorabo na področju davkov, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določanjem potrebnih ukrepov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, še posebej s strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti pravočasno in ustrezno predložitev pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

 

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Ta direktiva ne obravnava upravljanja prihodkov od davka na finančne transakcije. Vendar bi se lahko del prihodkov od davka na finančne transakcije glede na predlog Komisije za uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, zlasti določbe o lastnih virih Unije, upravljal na ravni Unije, bodisi kot del njenih lastnih virov bodisi v neposredni povezavi s posebnimi politikami Unije in javnimi dobrinami. Z uporabo dela prihodkov od davka na finančne transakcije kot lastnih sredstev Unije bi se zmanjšali nacionalni prispevki v proračun Unije, sredstva iz nacionalnih proračunov pa bi se sprostila za druge namene.

 

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b) Za pobiranje davka so pristojne samo države članice.

 

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta direktiva se uporablja za vse finančne transakcije, če je vsaj ena stranka v transakciji ustanovljena v državi članici ter je finančna institucija, ustanovljena na ozemlju države članice, stranka v transakciji, ki deluje za svoj račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji.

2. Ta direktiva se v skladu s členom 3 uporablja za vse finančne transakcije, če:

 

(a) je vsaj ena stranka v transakciji ustanovljena v državi članici ter je finančna institucija, ustanovljena na ozemlju države članice, stranka v transakciji, ki deluje za svoj račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji; ali

 

(b) transakcija zajema finančni instrument, ki ga izdajo pravni subjekti s sedežem v Uniji.

Obrazložitev

Potrjuje, da poročilo Anne Podimata bistveno izboljšuje direktivo v smislu zmanjšanja možnosti davčnih utaj.

 

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) promptne valutne transakcije, razen kadar so neposredno povezane s komercialnimi dejavnostmi nefinančne nasprotne stranke, ki je končni uporabnik.

 

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 7 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) pokojninski sklad ali institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v členu 6(a) Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta, naložbenega upravitelja takšnega sklada ali institucije;

(f) pokojninski sklad ali institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v členu 6(a) Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, naložbeni upravitelj takšnega sklada ali institucije, subjekti, ki so ustanovljeni za naložbe teh skladov ali institucij ter delujejo zgolj in izključno v njihovem interesu, za namene te direktive ne veljajo za finančno institucijo do pregleda te direktive v skladu s členom 16;

 

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka (e a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) je stranka, ki deluje za lasten račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji v zvezi s finančnim instrumentom, izdanim na ozemlju države članice ali Unije.

Obrazložitev

Dodatno merilo bi zagotovilo, da se lahko davek na finančne transakcije zaračuna tudi na podlagi načela izdaje.

 

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Za dosledno uporabo odstavka 1 pristojni organi držav članic tesno sodelujejo med seboj in z organom ESMA pri nadzoru finančnega trga.

 

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Člen 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

Izdaja

 

1. V tej direktivi se šteje, da se finančni instrument izda na ozemlju države članice ali Unije, če ga izda pravni subjekt s sedežem v državi članici.

 

2. Pri pogodbi na izvedene finančne instrumente je pogoj izdaje na ozemlju države članice ali Unije izpolnjen, če referenčni ali osnovni instrument izda pravni subjekt s sedežem v državi članici.

 

3. Pri strukturiranih instrumentih se šteje, da je pogoj izdaje na ozemlju države članice ali Unije izpolnjen, če strukturirani instrument temelji na precejšnjem deležu premoženja ali finančnih instrumentov in pogodbi na izvedene finančne instrumente, ki so vezani na finančne instrumente, ki jih izdajo pravni subjekti s sedežem v državi članici, ali je z njimi podprt.

Obrazložitev

Novi člen opredeljuje koncept izdajanja za finančne instrumente, izvedene finančne instrumente in strukturirane finančne instrumente.

 

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen – 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3b

 

Prenos lastninske pravice

 

1. Finančna transakcija, ki se ne obdavči z davkom na finančne transakcije, je pravno neizvršljiva in se po njej ne izvede prenos lastninske pravice do osnovnega finančnega instrumenta.

 

2. Šteje se, da finančna transakcija iz odstavka 1 ne izpolnjuje zahtev za centralni kliring iz Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov [EMIR] ali zahtev o kapitalski ustreznosti iz Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja [CRD IV].

 

3. Za avtomatske elektronske plačilne sisteme ob ali brez prisotnosti posrednika pri poravnavi plačil lahko davčni organi države članice vzpostavijo avtomatski elektronski sistem za zaračunavanje davka na finančne transakcije in izdajo potrdil o prenosu lastninskih pravic.

Obrazložitev

Davek na finančne transakcije bi moral vsebovati sistem, ki bi zagotavljal neizvršljivost pogodb o prodaji ali nakupu instrumenta v primeru neplačila davka, s čimer bi preprečili izogibanje plačilu davkov. V skladu s tem sistemom neobdavčen instrument ne bi bil primeren za centralni kliring, kar bi neplačnike davka stalo mnogo več kot sam davek.

 

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice uporabijo enako stopnjo za vse finančne transakcije, ki spadajo v isto kategorijo v skladu z odstavkom 2(a) in (b).

3. Države članice za preprečitev davčne arbitraže uporabijo enako stopnjo za vse finančne transakcije, ki spadajo v isto kategorijo v skladu z odstavkom 2(a) in (b).

 

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Države članice uporabijo nižjo stopnjo davka za finančne transakcije na borzah kakor za transakcije v zunajborznem trgovanju. To velja za finančne transakcije iz členov 5 in 6.

Obrazložitev

To bo omogočilo izvedbo prenosa trgovanja s slabo reguliranih ali nereguliranih trgov na borze, za katere se uporabljajo strogi predpisi in nadzor.

 

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar finančna institucija deluje v imenu ali za račun druge finančne institucije, je samo druga finančna institucija zavezana plačilu davka na finančne transakcije.

2. Kadar finančna institucija deluje v imenu, za račun ali po naročilu druge finančne institucije, je samo druga finančna institucija zavezana plačilu davka na finančne transakcije. Če je v takem procesu udeleženih več finančnih institucij, je za plačilo davka na finančne transakcije odgovorna samo prvotna institucija, ki je zabeležena kot trgovalec.

Obrazložitev

Da se prepreči učinek prelivanja, je treba pojasniti, da se v primeru, ko finančna institucija ukrepa v imenu ali za račun ali po naročilu druge finančne institucije, obdavčljivi dogodek zgodi le enkrat.

 

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice določijo obveznosti registracije, obračunavanja in poročanja ter druge obveznosti za zagotavljanje, da se davek na finančne transakcije davčnim organom dejansko plačuje.

1. Države članice določijo obveznosti obračunavanja in poročanja ter druge obveznosti za zagotavljanje, da se davek na finančne transakcije davčnim organom dejansko plačuje.

 

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Finančna institucija se v šestih mesecih od začetka veljavnosti te direktive registrira pri davčnih organih države članice, v kateri se šteje, da je ustanovljena v skladu s členom 3(1).

Obrazložitev

Da se preprečijo konfliktni primeri, ko se dve ali več držav članic ne strinja o tem, kje se šteje, da je finančna institucija ustanovljena, se doda zahteva po formalni registraciji.

 

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Država članica obvesti druge države članice o registraciji finančne institucije na njenem ozemlju.

 

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Države članice letno razkrijejo Komisiji in Eurostatu obseg transakcij, za katere so bili zbrani prihodki.

Obrazložitev

Komisija bi lahko to preverila glede na podatke, shranjene v repozitoriju sklenjenih poslov.

 

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 11 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Posebne določbe v zvezi s preprečevanjem davčne utaje, izogibanja davkom in zlorabe na področju davkov

Posebne določbe v zvezi s preglednostjo in preprečevanjem davčne utaje, izogibanja davkom in zlorabe na področju davkov

 

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje davčne utaje, izogibanja davkom in zlorabe na področju davkov.

1. Sprejmejo se pravila Unije za preprečevanje davčne utaje, izogibanja davkom in zlorabe na področju davkov.

Obrazložitev

Na ravni EU bodo morda potrebne posebne določbe, da se preprečijo izogibanje davkom, davčna utaja in zloraba na področju davkov. Izogibanje davkom bi samo po sebi zmanjšalo učinek povečanja stroškov kapitala za investicije. Povečala pa bi se izkrivljanja na področju pobiranja davkov.

 

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Komisija vzpostavi delovno skupino na ravni strokovnjakov (odbor za davek na finančne transakcije), v katero so vključeni predstavniki držav članic in ki nadzoruje uporabo te direktive. Države članice imenujejo organe z dovolj pristojnostmi, da lahko v primeru zlorabe takoj sprejmejo ukrepe.

 

Odbor za davek na finančne transakcije spremlja finančne transakcije in odkriva sheme izogibanja, predlaga protiukrepe in po potrebi usklajuje njihovo izvajanje na nacionalni ravni.

 

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Upravna obremenitev za davčne organe zaradi uvedbe davka na finančne transakcije mora biti čim manjša in Komisija v ta namen spodbuja sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi.

 

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. Eurostat zbira in letno objavlja finančne tokove v Uniji, za katere se uporablja davek na finančne transakcije.

Obrazložitev

Da se poveča preglednost finančnih tokov in pobranega davka na finančne transakcije, se zbirajo in objavljajo statistični podatki

 

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3c. Države članice in po potrebi Komisija v celoti uporabljajo instrumente za sodelovanje v davčnih zadevah, ki so jih vzpostavile ustrezne mednarodne organizacije, da preverijo obdavčljive transakcije, ki se izvajajo na mestih trgovanja v tretjih državah.

Obrazložitev

Nemoteno delovanje režima EU za davek na finančne transakcije na podlagi načela stalnega prebivališča/sedeža bo v določeni meri odvisno od učinkovitega sodelovanja v davčnih zadevah z jurisdikcijami zunaj EU po vsem svetu. V celoti bi se morali uporabljati obstoječi instrumenti, morda pa bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti tudi dodatne pobude.

 

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3d. Da bi davčne urade držav članic prilagodili glede na določbe te direktive, zlasti v zvezi z upravnim sodelovanjem iz odstavka 3, bi jim morale države članice zagotoviti potrebne in ustrezne kadrovske vire ter tehnično opremo. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju usposabljanja uradnikov.

Obrazložitev

Davčni organi bi morali imeti ustrezne kadrovske in tehnološke vire, da bi bili kos novim zahtevam.

 

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 3 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3e. Komisija opravi temeljit pregled, da analizira upravne stroške regionalnih in lokalnih organov, ki izvirajo iz izvajanja te direktive.

 

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

V navedenem poročilu Komisija vsaj preuči vpliv davka na finančne transakcije na pravilno delovanje notranjega trga, finančnih trgov in realnega gospodarstva ter upošteva napredek na področju obdavčevanja finančnega sektorja na mednarodni ravni.

V navedenem poročilu Komisija vsaj preuči vpliv davka na finančne transakcije na pravilno delovanje notranjega trga, finančnih trgov in realnega gospodarstva. Komisija tudi oceni učinek nekaterih določb, kot so primeren obseg davka na finančne transakcije, možnost razlikovanja med različnimi kategorijami finančnih produktov in sredstev, da bi zaračunali višje stopnje po določenem deležu preklicanih naročil, stopnja obdavčitve ter izvzetje institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje iz člena 1(2). Če Komisija ugotovi, da je prišlo do izkrivljanja ali zlorabe, predlaga ustrezne ukrepe.

 

Komisija poleg tega analizira nacionalno pobiranje prihodkov od davka na finančne transakcije ter poroča o njem na podlagi sedeža finančnih institucij in v zvezi s tem, v kolikšni meri se razlikuje od razporeditve davka na podlagi stalnega prebivališča strank, tj. v kolikšni meri finančna konsolidacija centralizira davčne prihodke na finančna središča.

 

Komisija v svojih poročilih upošteva različne oblike obdavčitve finančnega sektorja, o katerih poteka razprava ali ki se že uporabljajo, in napredek v zvezi z uvedbo širšega davka na finančne transakcije. Komisija po potrebi pripravi predloge ali sprejme ukrepe za lažje usklajevanje in spodbujanje uvedbe globalnega davka na finančne transakcije.

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

Predstavitev predloga Komisije o skupnem sistemu davka na finančne transakcije ob pravem času

 

Svetovna finančna kriza iz leta 2008 se je bliskovito in močno razširila v realnih gospodarstvih, zaradi česar je nastala globoka svetovna gospodarska recesija, ki je v precejšnjem obsegu prizadela zaposlovanje. Zaradi nujnih načrtov za reševanje ‚finančnih institucij, ki so prevelike, da bi lahko propadle‘ z javnim denarjem se je bistveno poslabšalo stanje javnih financ in nastala je še večja gospodarska recesija na svetovni in evropski ravni.

 

V zvezi s tem je treba izpostaviti naslednje:

– Finančni sektor, ki je eden od glavnih skupnih imenovalcev finančne krize in je prejel obsežno javno pomoč, da bi odpravil posledice krize, ne prispeva pravično k plačevanju stroškov te krize. Državljani EU se soočajo z precejšnjim zvišanjem neposrednih in posrednih davkov ter ostrim znižanjem plač in pokojnin, medtem ko finančni sektor še vedno v veliki meri ne plačuje davkov na svoje dejavnosti in transakcije.

– Ogromno povečanje števila finančnih transakcij v zadnjem desetletju in zamenjava dolgoročnih naložb s kratkoročnimi ter visoko špekulativne in tvegane transakcije, zlasti dejavnosti, kot je visokofrekvenčno trgovanje, jasno kažejo na spremembo poglavitne vloge finančnega sektorja, ki je bila nekdaj financiranje potreb realnega gospodarstva, sedaj pa financiranje dejavnosti, ki nimajo nobenega konstruktivnega vpliva in lahko močno izkrivljajo cene na trgu in delovanje nacionalnih gospodarstev.

– Sedanje fiskalne težave v večini držav članic EU te države in EU močno ovirajo pri soočanju z izzivi, pred katerimi so se znašle, na primer financiranje rasti, trajnostnega in družbenega razvoja, reševanje vprašanja podnebnih sprememb ter financiranje razvojne pomoči. Zvišanje stopenj in področja uporabe tradicionalnih shem obdavčevanja ter nadaljnje krčenje javnih izdatkov ne more biti zadostna ali trajna rešitev za te izzive. Zato so potrebne sheme za progresivno obdavčitev, ki bi omogočile prenos davčne obremenitve s plač in produktivnih naložb na sektorje z velikimi negativnimi eksternalijami za realno gospodarstvo.

 

Zato je sedaj bolj kot kdaj koli prej pomembna razprava o uvedbi davka na finančne transakcije. Ta davek ima v primerjavi z drugimi tradicionalnimi shemami obdavčevanja in različnimi gospodarskimi ukrepi prednost v različnih pogledih, saj lahko:

– ustvarja nove prihodke (po najnovejših ocenah do 57 milijard EUR, če se bo izvajal na ravni EU);

– preusmeri davčno obremenitev na dejavnosti z negativnimi eksternalijami, kot so visokofrekvenčno trgovanje in izjemno špekulativne finančne transakcije, s čimer bi zagotovil pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena;

– odvrača od škodljivih špekulativnih transakcij z izjemnim učinkom finančnega vzvoda ter s tem prispeva k ustrezni ureditvi in nadzoru za stabiliziranje trgov in preusmeritev sektorja v produktivne dolgoročne naložbe.

 

Po nedavni študiji („Financial Transaction Taxes“, avtorja Stephany Griffith Jones in Avinash Persaud) in revidirani oceni učinka Evropske komisije se učinek davka na finančne transakcije za rast EU ocenjuje na pozitivno raven 0,25 %, saj bi:

– z zmanjšanjem sistemskih tveganj ter ravni trgovanja na podlagi nepomembnih informacij („noise trading“) in visokofrekvenčnega trgovanja pomembno prispeval k zmanjšanju možnosti nastanka kriz v prihodnosti. Ker so dejanski stroški krize za rast ogromni, bi lahko davek na finančne transakcije te stroške pokril in pozitivno vplival na dolgoročno rast EU;

– postal novi vir financiranja fiskalne konsolidacije in temeljna naložba v rast in zaposlovanje;

– preusmeril davčno obremenitev na druge dejavnosti ter tako omogočil zmanjšanje ali manjše povečanje obdavčitve dohodka in plač, s tem pa tudi spodbudil potrošnjo in večje povpraševanje.

 

Glede na globalizirano naravo finančnega sektorja in njegovih storitev bi bilo treba davek na finančne transakcije izvajati na čim širši ravni, da bi izrabili vso njegovo funkcionalnost. Vendar bi morali večjo vlogo prevzeti tudi vodilni gospodarski partnerji po svetu, saj na tem področju ni sprejetega mednarodnega sporazuma. Evropska unija je največji finančni trg na svetu, zato mora narediti prvi korak z usklajevanjem vzpostavitve dobro zasnovanega in lahko izvedljivega davka na finančne transakcije, ki bo ustvaril večji zagon v procesu sklenitve mednarodnega sporazuma.

 

Evropski parlament je v resoluciji o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni (P7_TA-PROV (2011)0080) izjavil, da „bi morala EU spodbujati uvedbo tovrstnega davka na svetovni ravni, če to ne bi uspelo, pa bi ga bilo treba sprva uvesti na evropski ravni“, ter pozval Komisijo, „naj čim prej pripravi študijo izvedljivosti, pri tem pa upošteva potrebo po konkurenčnih pogojih na svetovni ravni, in pripravi konkretne zakonodajne predloge“.

Komisija se je odzvala s pripravo ocene učinka, v kateri je potrdila izvedljivost uvedbe davka EU na finančne transakcije, ter zakonodajnega predloga.

 

Dobro zasnovan in lahko izvedljiv davek na finančne transakcije

 

Poglavitni izzivi v zvezi z uvedbo davka EU na finančne transakcije so:

– preprečevanje prenosa transakcij v jurisdikcije zunaj EU,

– preprečevanje izogibanja davkom,

– preprečevanje prenosa stroškov na potrošnike in državljane.

 

Tako kot pri drugih shemah za obdavčitev je treba izogibanje plačilu in utajo davkov preprečevati tako, da se visoka donosnost in nizka tveganost neželenih poslov spremeni v nizko donosnost in visoko tveganost. Pri davku na finančne transakcije to pomeni, da mora imeti nizko davčno stopnjo, v primeru izogibanja plačilu pa se morajo izvrševati strogi ukrepi, zaradi česar bi se izogibanje le malo izplačalo, zaradi strogih ukrepov pa bi bilo visoko tvegano.

 

Po svetu se v posameznih jurisdikcijah izvajajo različne sheme tipa davka na finančne transakcije, največja zgodba o uspehu doslej pa so predvsem upravni kolki (ki jih plača katera koli stranka transakcije prenosa lastništva vrednostnega papirja, izdanega na ozemlju zadevne jurisdikcije), saj naj bi se jim bilo zelo težko izogniti in jurisdikcijam, v katerih veljajo, ustvarjajo velike prihodke.

 

 

 

Glavni vidiki predloga Komisije

 

Evropski parlament pozdravlja odločitev Komisije, da predstavi zakonodajni predlog o uvedbi davka na finančne transakcije ter popolnoma podpira glavno utemeljitev, ki jo je Parlament navedel v resoluciji o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni (P7_TA-PROV (2011)0080).

 

· Področje uporabe direktive

 

Predlog Komisije zajema transakcije v zvezi z vsemi vrstami finančnih instrumentov (delnice, kapital, obveznice ter iz njih izpeljane izvedene finančne instrumente) ter vsemi vrstami trgovanja na reguliranih ali nereguliranih trgih. Izključitev primarnih trgov obveznic in delnic (ne pa tudi iz njih izpeljanih izvedenih finančnih instrumentov) omogoča nemoteno zbiranje sredstev, ki jih potrebuje realno gospodarstvo.

Področje uporabe tega davka je omejeno na finančne institucije, ki delujejo za lastni račun ali za račun druge osebe. Nacionalne centralne banke, Evropska centralna banka in organi EU so edine finančne institucije, ki so (upravičeno) izključene, da bi preprečili negativne eksternalije za monetarno politiko ali možnosti refinanciranja finančnega sektorja. Vendar bi bilo treba pojasniti, da ta izjema velja, če transakcije teh subjektov ustrezajo njihovi glavni javni funkciji.

 

· Načelo stalnega prebivališča/sedeža

 

Predlog Komisije kot pogoj za obračunavanje davka uporablja načelo stalnega prebivališča/sedeža nasprotne stranke transakcije na ozemlju države članice.

To zajema vse transakcije finančnih institucij s sedežem v EU, ne pa tudi vse finančne instrumente, ki izhajajo iz EU. Tako se bodo obdavčile transakcije finančnih instrumentov, ki niso iz EU in ki jih izvedejo finančne institucije iz EU, kar lahko pozitivno vpliva na trg teh instrumentov, enako pa ne velja za transakcije instrumentov EU, ki jih izvedejo institucije zunaj EU, zaradi česar so institucije EU v podrejenem konkurenčnem položaju.

 

· Načelo izdaje

 

Najboljši način za preprečevanje pravnih vrzeli in ustvarjanje podrejenega konkurenčnega položaja je uvedba upravnih kolkov in davka na vse transakcije finančnih instrumentov, izdanih na ozemlju države članice ali EU. To je sicer v celoti izvedljivo pri obveznicah in delnicah, lahko pa pri tem pride do težav pri izvedenih finančnih instrumentih, denimo zamenjavah, kjer je težko opredeliti izdajo.

Najboljša in najbolj celovita rešitev bi bila združiti obe načeli in predlagati dodatni pogoj v sklopu člena 3 o kraju izdaje. Tako se zagotovi, da se davek plača, če je izpolnjen vsaj en pogoj iz člena 3.

Da bi izrabili vse prednosti načela izdaje, bi bilo treba kot pravno posledico navesti tudi povezanost plačila davka in pravne izvršljivosti pogodbe.

 

 

· Davčne stopnje

 

Predvidene davčne stopnje morajo biti lahko izvedljive ter odražati morajo razlike med finančnimi instrumenti, da bi se davek lahko izvajal in da bi preprečili izkrivljanja na notranjem trgu.

Predlog Komisije o minimalni stopnji 0,1 % za delnice in obveznice ter 0,01 % za izvedene finančne instrumente sledi tem načelom. Obe stopnji sta relativno nizki, obenem pa zagotavljata minimalno uskladitev na najmanj izkrivljajoč način ter omogočata prilagodljivost, če posamezna država članica meni, da jih je treba povišati.

Razlikovanje med posameznimi kategorijami finančnih instrumentov je upravičena, saj se delnice in obveznice na trgu obnašajo bolj podobno kot izvedeni finančni instrumenti.

Ker je precej težje oceniti vrednost izvedenih finančnih instrumentov, odločitev o ohranitvi nominalne vrednosti (ki je lahko precej višja od dejanske tržne vrednosti teh instrumentov) upravičuje izbiro nižje stopnje.

 

· Geografsko področje uporabe

 

Sprejetje te direktive na podlagi postopka soglasja je najboljši način za izvajanje predloga, da ne bi prišlo do izkrivljanja in da bi dosegli dodatno povezovanje finančnih trgov v EU.

Vendar mora EU pospešiti proces odprave izkrivljanja na ustreznih področjih, saj nekatere države članice že imajo oziroma načrtujejo sheme obdavčitve tipa davka na finančne transakcije. Zato lahko države članice pravne določbe te direktive sprejmejo na podlagi okrepljenega sodelovanja, če je ni mogoče sprejeti na podlagi postopka soglasja.

 

 

 

· Upravljanje prihodkov

 

Komisija v predlogu ne navaja izrecno vprašanja upravljanja prihodkov, pač pa je zgolj omenjen zakonodajni predlog o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki je v obravnavi in v katerem se predvideva, da bo del prihodkov od davka na finančne transakcije pretvorjen v lastna sredstva EU. Prihodke od davka na finančne transakcije bi lahko tudi namenili za posebne politike EU in javne dobrine, na primer za financiranje razvojnih ciljev pomoči, boja proti podnebnim spremembam, trajnostnega razvoja in socialnega sistema Unije, ali za financiranje nacionalnih proračunov, zlasti za podporo prizadevanj za fiskalno konsolidacijo.

 

 

30.3.2012

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES

( COM(2011)0594 – C7‑0355/2011 – 2011/0261(CNS) )

Pripravljavec mnenja: Ricardo Cortés Lastra

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zaradi nedavne finančne krize se na vseh ravneh razpravlja o možnem dodatnem davku v finančnem sektorju in zlasti davku na finančne transakcije. To razpravo je spodbudilo prizadevanje za zagotovitev, da bi finančni sektor prispeval sredstva za kritje stroškov zaradi krize in da bi bil v prihodnje ta sektor primerno obdavčen glede na druge sektorje; da se odpravijo spodbude za preveč tvegane dejavnosti finančnih institucij; da se dopolnijo ureditveni ukrepi za preprečevanje prihodnjih kriz in da se ustvarijo dodatni prihodki za splošne proračune ali namene posebnih politik.

(1) Zaradi nedavne finančne krize se na vseh ravneh razpravlja o možnem dodatnem davku v finančnem sektorju in zlasti davku na finančne transakcije. To razpravo je spodbudilo prizadevanje za zagotovitev, da bi finančni sektor prispeval sredstva za kritje stroškov zaradi krize in da bi bil v prihodnje ta sektor primerno obdavčen glede na druge sektorje; da se omejijo špekulacije, zlasti na blagovnih borzah, in s tem nihanje cen hrane ter njegovi vplivi na zanesljivo preskrbo s hrano; da se odpravijo spodbude za preveč tvegane dejavnosti finančnih institucij; da se dopolnijo ureditveni ukrepi za preprečevanje prihodnjih kriz in da se ustvarijo dodatni prihodki za splošne proračune ali namene posebnih politik, kot je financiranje javnih dobrin in razvojnih politik Unije, predvsem za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja.

 

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Prihodki od davka na finančne transakcije, katerega cilj je bolj socialna in poštena prerazdelitev bogastva, bi morali državam v razvoju omogočiti dodatni prihodek za financiranje socialnih programov in morali veljati poleg nacionalnih zavez 0,7 % BNP za razvojno pomoč ter bi jih bilo treba nameniti financiranju javnih dobrin, kot so razvojne politike Unije, zmanjševanje revščine in boj proti podnebnim spremembam v državah v razvoju. Ti cilji bi morali ostati bistven sestavni del tega novega prihodkovnega vira.

 

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da se obdavčitev določi zlasti za sam finančni sektor in ne za državljane in ker finančne institucije izvedejo veliko večino transakcij na finančnih trgih, se mora davek uporabljati za navedene institucije ne glede na to, ali trgujejo v svojem imenu, v imenu drugih oseb, za lasten račun ali za račun drugih oseb.

(12) Da se obdavčitev določi zlasti za finančni sektor, ne pa za državljane, in ker finančne institucije izvedejo veliko večino transakcij na finančnih trgih, se mora davek uporabljati za navedene institucije ne glede na to, ali trgujejo v svojem imenu, v imenu drugih oseb, za lasten račun ali za račun drugih oseb. Države članice bi morale predvsem zagotoviti, finančne institucije, ki morajo plačati letni znesek davka na finančne transakcije, tega ne bi prelagale svoje stranke.

 

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Da se zagotovi sprejetje natančnejših pravil za določitev, ali dane finančne dejavnosti pomenijo znatno delo dejavnosti podjetja, tako da se lahko to podjetje šteje za finančno institucijo za namene te direktive, ter natančnejših pravil glede varstva pred davčno utajo, izogibanjem davkom in zlorabo na področju davkov, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določanjem potrebnih ukrepov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti pravočasno in ustrezno predložitev pomembnih dokumentov Svetu.

(16) Da se zagotovi sprejetje natančnejših pravil za določitev, ali dane finančne dejavnosti pomenijo znatno delo dejavnosti podjetja, tako da se lahko to podjetje šteje za finančno institucijo za namene te direktive, ter natančnejših pravil glede varstva pred davčno utajo, izogibanjem davkom in zlorabo na področju davkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z določanjem potrebnih ukrepov. Zlasti pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih strani. Komisija bi morala pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

 

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Če v EU 27 ne bo dosežen dogovor, bi morale države članice, ki želijo uvesti davek na finančne transakcije, postopek nadaljevati z uradnim zaprosilom za okrepljeno sodelovanje po členu 329 PDEU. Evropski parlament bi moral hitro izreči soglasje, pod pogojem, da se zadevne države članice s sklicevanjem na člen 333(2) PDEU obvežejo k sprejetju odločitve, da bodo ukrepale po rednem zakonodajnem postopku.

 

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Okrepljeno sodelovanje

 

Če v EU 27 ne bo dosežen dogovor, države članice, ki želijo uvesti davek na finančne transakcije, postopek nadaljujejo z uradnim zaprosilom za okrepljeno sodelovanje po členu 329 PDEU. Evropski parlament hitro izreče soglasje, pod pogojem, da se zadevne države članice s sklicevanjem na člen 333(2) PDEU obvežejo k sprejetju odločitve, da bodo ukrepale po rednem zakonodajnem postopku.

 

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

 

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V navedenem poročilu Komisija vsaj preuči vpliv davka na finančne transakcije na pravilno delovanje notranjega trga, finančnih trgov in realnega gospodarstva ter upošteva napredek na področju obdavčevanja finančnega sektorja na mednarodni ravni.

V navedenem poročilu Komisija vsaj preuči vpliv davka na finančne transakcije na pravilno delovanje notranjega trga, finančnih trgov in realnega gospodarstva, na špekulacije z osnovnimi dobrinami in hrano, pa tudi na boj proti davčnim oazam, ter upošteva napredek na področju obdavčevanja finančnega sektorja na mednarodni ravni.

 

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Člen 17 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17a

 

Uporaba prihodka kot lastnega vira proračuna EU

 

Del prihodka od davka na finančne transakcije bi bilo treba uporabiti kot lastni vir proračuna EU, od katerega bi se večji delež namenil financiranju politik Unije na področju razvojnega sodelovanja ter boju proti podnebnim spremembam v državah v razvoju.

 

 

POSTOPEK

Naslov

Skupni sistem davka na finančne transakcije in sprememba Direktive 2008/7/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0594 – C7-0355/2011 – 2011/0261(CNS)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

25.10.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

25.10.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Ricardo Cortés Lastra

25.1.2012

 

 

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Ricardo Cortés Lastra

 

 

 

Obravnava v odboru

9.2.2012

 

 

 

Datum sprejetja

27.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Corina Creţu, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Guerrero Salom, Edvard Kožušník, Cristian Dan Preda, Patrizia Toia

 

 

29.3.2012

MNENJE Odbora za proračun

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES

( COM(2011)0594 – C7‑0355/2011 – 2011/0261(CNS) )

Pripravljavka mnenja: Anne E. Jensen

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije

 

Komisija predlaga uvedbo davka na finančne transakcije na ravni EU, ki bi ga lahko v celoti ali deloma uporabili kot vir lastnih sredstev za proračun EU.

 

Predlog navaja dve minimalni stopnji davka na finančne transakcije:

· 0,1 % za transakcije, ki niso povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti,

· 0,01 % za transakcije, ki so povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti.

 

Proračunski okvir in vidiki

 

V tem času približno 85 % prihodkov Unije izvira iz nacionalnih proračunov in ne iz lastnih virov, kar ni v nasprotju le z določbami Lizbonske pogodbe[1], temveč tudi s črko in duhom Rimske pogodbe[2]. Ob ustanovitvi Evropskih skupnosti leta 1957 je bilo rečeno, da bodo sredstva iz naslova BNP začasna. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so jih nadomestili dejanski lastni viri, vendar so bili leta 1988 ponovno uvedeni, da bi dopolnili vrzel, ki je nastala zaradi zmanjšanja prihodka iz lastnih virov. Treba je poudariti, da je takratni delež sredstev iz naslova BDP na ravni Unije znašal le 10 %. Tako je logika „poštenega donosa“ postopoma postala osrednji cilj proračunskih odločitev EU in nastal je dolg seznam rabatov ter neupravičenih izjem.

 

Zato je potrebna reforma sedanjega sistema lastnih sredstev, s katero bi odpravili pristop pravične donosnosti, obenem pa zagotovili stabilen ter zadosten prihodek iz virov za EU in podprli odpravo sedanjega sistema rabatov in odstopanj pri prihodkih proračuna EU.

 

Glede na gospodarski upad je treba tudi opomniti, da je Parlament v svojih resolucijah že poudaril pomen lastnih sredstev kot mehanizma za zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev, na podlagi katerih bi lahko Unija uresničila svoje cilje, ne da bi bilo treba v ta namen povečati proračun EU.[3]

 

Naj opomnimo, da je Parlament v resoluciji o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije[4] navedel merila, ki naj bi se uporabljala pri oceni ustreznosti kandidatov za lastna sredstva, tj. zadostnost, stabilnost, prepoznavnost in enostavnost, nizki operativni stroški, učinkovito dodeljevanje sredstev, vertikalna in horizontalna pravičnost ter pravični prispevki.

 

Sedanji predlog Komisije o davku na finančne transakcije izpolnjuje večino teh meril. Ta davek bi zlasti predstavljal vir prihodkov za proračun EU (v skladu s predlogom Komisije bi lahko do leta 2020 približno 54,2 milijard EUR na leto uporabili kot lastno sredstvo iz davka na finančne transakcije).. Poleg tega je viden za investitorje in akterje na finančnem trgu, ustrezno enostaven, ima nizke operativne stroške, pobiral bi se na preprost način ter zagotavljal vertikalno in horizontalno pravičnost ter poštene prispevke. Državljanom davek ne bi smel nalagati dodatnega davčnega bremena ter ohraniti bi moral fiskalno suverenost držav članic.

 

Državljani EU podpirajo uvedbo davka na finančne transakcije, kar potrjuje raziskava Eurobarometra iz junija 2011, v skladu s katero 61 % Evropejcev podpira takšen davek, od tega bi jih 81 % želelo, da se ga uvede na ravni Unije[5].

 

Če naj bi uvedli davek na finančne transakcije kot vir lastnih sredstev, bi se moral uporabljati v vseh 27 državah članicah.

 

Pripravljavka mnenja bi želela poudariti, da zaradi enotnosti ter medsebojne odvisnosti prihodkov in izdatkov v proračunu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ne bo mogoče sprejeti brez predhodnega političnega dogovora o reformi sistema lastnih sredstev. Poleg tega je za sprejetje izvedbenih ukrepov za sistem lastnih sredstev potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

AMENDMENTS

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Zaradi boljše uskladitve političnih ciljev Unije in proračuna EU bi bilo treba pobrana sredstva v celoti ali vsaj deloma uporabiti kot prihodke za proračun EU.

Obrazložitev

Davek na finančne transakcije na ravni EU bi lahko služil kot orodje za odpravo sedanjega sistema rabatov in odstopanj.

 

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Države članice zagotovijo, da se delež davka na finančne transakcije, ki se uporabi kot vir lastnih sredstev Unije, prenese na proračun EU v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. .../2012 [o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev iz naslova davka na finančne transakcije na razpolago].

Obrazložitev

Davek na finančne transakcije na ravni EU bi lahko služil kot orodje za odpravo sedanjega sistema rabatov in odstopanj.

 

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

 

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Skupni sistem davka na finančne transakcije in sprememba Direktive 2008/7/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0594 – C7-0355/2011 – 2011/0261(CNS)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

25.10.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

25.10.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Anne E. Jensen

16.2.2012

 

 

 

Datum sprejetja

29.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Francesca Balzani, Zuzana Brzobohatá, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Estelle Grelier, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Claudio Morganti, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Potito Salatto, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Frédéric Daerden, Jan Mulder, Georgios Papastamkos, Paul Rübig, Georgios Stavrakakis

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jens Rohde

 

 

20.3.2012

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES

( COM(2011)0594 – C7‑0355/2011 – 2011/0261(CNS) )

Pripravljavec mnenja: Frank Engel

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije o davku na finančne transakcije je odgovor na ponavljajoče se pozive v Evropski uniji, naj tudi finančni sektor prispeva h kritju stroškov sedanje krize. Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog, ki je tudi v skladu s pozivi Evropskega parlamenta k ukrepom na tem področju.

 

Davek na finančne transakcije je po definiciji značilnost enotnega trga. Evropski pravni okvir za ta davek zasleduje dvojni cilj: na eni strani poštenost, saj so finančne transakcije večinoma neobdavčene v nasprotju z vsemi drugimi ekonomskimi transakcijami, na drugi strani pa uskladitev, saj je treba oblikovati enoten evropski pristop do obdavčitve finančnih transakcij, s stopnjami, ki so, če že niso enake po vsej EU, vsaj primerljive in temeljijo na skupnem minimumu.

 

Davek na finančne transakcije je tudi tesno povezan s ciljem, da se za namen oživitve rasti v Evropi in doseganja ciljev, zapisanih v strategiji Evropa 2020, v celoti izkoristi potencial enotnega trga. Vlaganja v enotni trg so potrebna in bi se morala izvesti iz evropskega vira financiranja. Zato prihodek iz naslova davka na finančne transakcije, ki se steka v splošni proračun Evropske unije, prispeva k zbiranju sredstev za skladna evropska vlaganja v lastni gospodarski napredek.

 

Zato je očitno, da je treba davek na finančne transakcije uporabiti na ozemlju celotne EU. Slednja ima enotni trg in proračun, euroobmočje pa nima ne enega ne drugega. Davek na finančne transakcije, ki koristi proračunu EU in je tudi orodje za dinamičen enotni trg, mora nujno veljati za celotno območje Unije in se uporabljati v vseh večjih evropskih finančnih centrih. Vsako odstopanje od tega načela bi imelo za posledico nesprejemljive motnje v delovanju enotnega trga.

 

Davek na finančne transakcije mora zagotoviti zadostne prihodke, da bi izpolnil svojo vlogo političnega sredstva v premagovanju krize, hkrati pa njegova zasnova ne bi smela povzročiti večjih selitev finančnih instrumentov in institucij, ki so simboli evropske finančne industrije ali imajo določen razvojni potencial za evropske finančne centre. Prav tako ne sme odvrniti od delovanja nosilcev naložb, ki jih EU potrebuje za zagotavljanje gospodarskega razvoja in ustreznih prihodkov upokojenim državljanom.

 

Zato pripravljavec mnenja predlaga, da se investicijske sklade, za katere velja zakonodaja o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in pokojninske sklade, obravnava drugače, kar zadeva stopnjo obdavčitve, pri čemer je primerna znižana stopnja v višini 0,01 %.

 

Strukturirani finančni produkti, ki so izjemno netransparentni za vse, ki sodelujejo pri transakcijah z njimi, in njihova zloraba so prispevali k nastanku finančnega pretresa po poku ameriškega nepremičninskega balona. Trgovanje s takšnimi instrumenti je intenzivno in obsežno, zato pričakovani davčni prihodki iz tega naslova niso zanemarljivi. Če bi obdavčitev povzročila selitev določenih elementov trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, tudi v kategoriji visokofrekvenčnega trgovanja, takšna selitev ne bi škodila razvoju evropskega enotnega kapitalskega trga.

 

Zato bi bilo zanje treba uvesti osnovno davčno stopnjo v višini 0,1 %, zaradi česar pripravljavec mnenja predlaga uporabo te stopnje za finančne transakcije, povezane s pogodbami na izvedene finančne instrumente.

 

Ocena učinka Komisije je bila po prvi predstavitvi Evropskemu parlamentu dopolnjena, o vsebini dodatnih ali novih ugotovitev Komisije pa ni bil seznanjen niti Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov niti pripravljavec mnenja. Pripravljavec mnenja obžaluje, da odbor zato ni mogel preučiti vsebine najnovejše ocene. Vendar je treba predpostaviti, da so preučili tako tveganja preselitve kot tudi pričakovani učinek davka na finančne transakcije na gospodarsko rast Evropske unije, in se na tej podlagi kaže slika, ki je precej manj negativna od tiste v objavljeni oceni učinka. V tem primeru je pomembnost davka na finančne transakcije za izpolnitev ciljev enotnega trga osrednji del ne samo tega mnenja, temveč tudi mnenja celotnega Evropskega parlamenta.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zaradi nedavne finančne krize se na vseh ravneh razpravlja o možnem dodatnem davku v finančnem sektorju in zlasti davku na finančne transakcije. To razpravo je spodbudilo prizadevanje za zagotovitev, da bi finančni sektor prispeval sredstva za kritje stroškov zaradi krize in da bi bil v prihodnje ta sektor primerno obdavčen glede na druge sektorje; da se odpravijo spodbude za preveč tvegane dejavnosti finančnih institucij; da se dopolnijo ureditveni ukrepi za preprečevanje prihodnjih kriz in da se ustvarijo dodatni prihodki za splošne proračune ali namene posebnih politik.

(1) Zaradi nedavne finančne krize se na vseh ravneh razpravlja o možnem dodatnem davku v finančnem sektorju in zlasti davku na finančne transakcije. To razpravo je spodbudilo prizadevanje za zagotovitev, da bi finančni sektor prispeval sredstva za kritje stroškov zaradi krize in da bi bil v prihodnje ta sektor primerno obdavčen glede na druge sektorje; da se odpravijo spodbude za preveč tvegane dejavnosti finančnih institucij; da se dopolnijo ureditveni ukrepi za preprečevanje prihodnjih kriz in da se ustvarijo dodatni prihodki za splošne proračune ali namene posebnih politik, s ciljem doseči gospodarsko rast.

 

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Uvedba uravnoteženega in uspešnega davka na finančne transakcije v Evropski uniji bi morala okrepiti mednarodna prizadevanja za spodbujanje sprejetja podobnih instrumentov na mednarodni ravni. Zato bi morala Unija pri tem prevzeti vodilno vlogo.

 

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Da se ob upoštevanju izjemno visoke mobilnosti večine zadevnih finančnih transakcij prepreči izkrivljanje zaradi enostranskih ukrepov držav članic, in s tem zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, je pomembno, da so osnovne značilnosti davka na finančne transakcije v državah članicah usklajene na ravni Unije. Zato je treba preprečiti spodbude za davčno arbitražo v Uniji in izkrivljanje pri razporeditvi med finančnimi trgi v Uniji ter možnosti za dvojno obdavčevanje ali neobdavčevanje.

(2) Da se ob upoštevanju izjemno visoke mobilnosti večine zadevnih finančnih transakcij prepreči izkrivljanje zaradi enostranskih ukrepov držav članic, in s tem zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, kot tudi večja solidarnost in pravičnost ter da se prepreči izkrivljanje konkurence, je pomembno, da so osnovne značilnosti davka na finančne transakcije v državah članicah usklajene na ravni Unije. Zato je treba preprečiti spodbude za davčno arbitražo v Uniji in izkrivljanje pri razporeditvi med finančnimi trgi v Uniji ter možnosti za dvojno obdavčevanje ali neobdavčevanje.

 

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Eden glavnih ciljev davka na finančne transakcije bi moral biti odvračanje od preveč tveganih transakcij ter vrnitev sektorja finančnih storitev v službo produktivnemu gospodarstvu.

 

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 2b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) Davek na finančne transakcije bi moral vključevati naslednja načela:

 

- načelo valute: obdavčijo se vsi instrumenti, izraženi v evrih ali drugi valuti držav članic Unije;

 

- načelo trgovanja: obdavčijo se vse finančne transakcije instrumentov, s katerimi se lahko trguje na določenem trgu Unije, in

 

- načelo posredništva: obdavčijo se vse finančne transakcije, pri katerih kot posrednik nastopa oseba s sedežem v Uniji.

 

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Opredelitev finančnih instrumentov v Prilogi I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (MiFID) zajema enote v kolektivnih naložbenih podjemih. To pomeni, da so deleži in enote kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) iz člena 1(2) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter alternativni investicijski skladi (AIS) iz člena 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 finančni instrumenti. Zato so vpisi in odkupi teh instrumentov transakcije, za katere mora veljati davek na finančne transakcije.

(4) Opredelitev finančnih instrumentov v Prilogi I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (MiFID) zajema enote v kolektivnih naložbenih podjemih. To pomeni, da so deleži in enote kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) iz člena 1(2) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter alternativni investicijski skladi (AIS) iz člena 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah Direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter Uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 finančni instrumenti. Zato so vpisi in odkupi teh instrumentov transakcije, za katere mora veljati davek na finančne transakcije. Posebna narava kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in njihov pomen za polno izkoriščanje potenciala notranjega trga utemeljuje posebno, nižjo stopnjo obdavčitve. Enako velja za pokojninske sklade ali institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljeno v členu 6(a) Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje1.

 

__________

 

1. UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

 

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Zaradi enake obravnave se mora uporabljati enotna davčna stopnja v vsaki kategoriji transakcij, torej pri trgovanju s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, na eni strani in nakupu/prodaji, prenosu, sklenitvi in spremembi pogodb na izvedene finančne instrumente na drugi.

(11) Da bi zmanjšali preveč tvegane finančne dejavnosti in tako preprečili prihodnje krize, bi bilo treba za posebej tvegane finančne produkte uvesti višjo stopnjo davka kot za manj špekulativne produkte.

 

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Zaradi visoke mobilnosti finančnih transakcij in za zmanjšanje možnega izogibanja plačilu davka se mora davek na finančne transakcije uporabljati na podlagi načela stalnega prebivališča/sedeža.

(13) Zaradi visoke mobilnosti finančnih transakcij in za zmanjšanje možnega izogibanja plačilu davka bi se moral davek na finančne transakcije uporabljati na podlagi načela stalnega prebivališča ter načel izdaje in lastništva.

 

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Najmanjše davčne stopnje je treba določiti na dovolj visoki ravni, da se izpolni cilj uskladitve iz te direktive. Hkrati morajo biti dovolj nizke, da se zmanjša tveganje za selitev.

(14) Najnižje davčne stopnje bi bilo treba določiti na dovolj visoki ravni, da se izpolni cilj uskladitve iz te direktive, tako da bi finančni sektor ustrezno prispeval k stroškom gospodarske krize ter posledično k oživitvi realnega gospodarstva. Hkrati morajo biti te stopnje davka do izvajanja enotne ureditve o globalnem davku na finančne transakcije dovolj nizke, da se zmanjša tveganje za preselitev.

 

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 17a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Komisija je 29. junija 2011 sprejela predlog sklepa Sveta o sistemu lastnih virov Evropske unije z namenom nadomestitve sedanjega sistema financiranja iz proračuna Unije z novim sistemom, ki omogoča polno uporabo možnosti, predvidenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Predlog je opredelil davek na finančne transakcije kot možen nov lastni vir splošnega proračuna Unije. Davek na finančne transakcije bi omogočil uporabo dodatnih proračunskih prihodkov za politike, ki so povezane z oživitvijo rasti in namenjene doseganju ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020, ter povečal potencial notranjega trga. Komisija je 9. novembra 2011 sprejela spremenjen predlog, s katerim je izboljšala in dopolnila predlog z dne 29. junija, ter hkrati zagotovila skladnost s to direktivo in predlagala način uporabe davka na finančne transakcije kot vira splošnega proračuna EU.

Obrazložitev

Prihodek iz naslova evropskega davka na finančne transakcije se mora stekati v splošni proračun EU, ker gre za logičen lastni vir in ker se lahko ustvarjeni prihodek z izvajanjem ciljno usmerjene naložbene politike uporabi za spodbujanje vzpostavitve enotnega trga ter doseganje ciljev rasti v skladu s strategijo Evropa 2020. Komisija namerava pripraviti predlog, ki bo omogočil takšno ureditev. Zato mora direktiva vsebovati izrecen sklic na vključitev prihodka iz naslova davka na finančne transakcije v splošni proračun EU in povezavo s predlogom o lastnem viru.

 

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 17a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Vključitev davčnih prihodkov v proračun Evropske unije. Prihodek od davka na finančne transakcije se vključi v splošni proračun Evropske unije, da bi dosegel svoje strateške cilje. O njegovem vplivu na splošni proračun bi bilo treba razpravljati v drugem kontekstu, predvsem pri predlogu večletnega finančnega okvira 2014–2020.

 

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 18a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Ta direktiva mora stopiti v veljavo zelo hitro ter mora biti usklajena z drugimi prizadevanji v zvezi z reguliranjem finančnih trgov, krepitvijo delovanja notranjega trga in vzpostavitvijo pravne varnosti. Prenos te direktive bi zato moral biti izveden do konca leta 2012.

Obrazložitev

Glede na to, da uvedba davka na finančne transakcije pomeni politično prizadevanje za reguliranje finančnih trgov, izhod iz krize in okrepitev enotnega trga z namenom pospešitve rasti realnega gospodarstva, je zaželeno, da se davek začne odmerjati čim prej. To je nujno tudi za doseganje pravne varnosti, zlasti zato, ker posamezne države članice razmišljajo o enostranski uvedbi podobnih instrumentov. Direktiva bi zato morala biti prenesena do konca leta 2012 in veljati od 1. januarja 2013 naprej.

 

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 18b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18b) Komisija bi morala imeti možnost, da preuči to direktivo in predlaga njeno nadomestitev z uredbo, zlasti če se zdi, da bi z uredbo bolj verjetno dosegli njene cilje v zvezi z notranjim trgom in uskladitvijo.

 

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta direktiva se uporablja za vse finančne transakcije, če je vsaj ena stranka v transakciji ustanovljena v državi članici ter je finančna institucija, ustanovljena na ozemlju države članice, stranka v transakciji, ki deluje za svoj račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji.

2. Ta direktiva se uporablja za vse finančne transakcije, vključno s promptnimi valutnimi transakcijami in življenjskimi zavarovanji, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

 

(a) je vsaj ena stranka v transakciji ustanovljena v državi članici ter je finančna institucija, ustanovljena na ozemlju države članice, stranka v transakciji, ki deluje za svoj račun ali za račun druge osebe ali deluje v imenu stranke v transakciji;

 

(b) je instrument, ki je predmet transakcije, izdal subjekt s sedežem v Uniji.

Obrazložitev

Predlog spremembe je zastavljen tako, da zajema tudi izdajanje vrednostnih papirjev, s čimer zmanjšuje nevarnost, da bi gospodarske dejavnosti uhajale drugam in preprečuje, da bi bile evropske finančne institucije v podrejenem položaju do zunanjih ustanov glede trgovanja z instrumenti, izdanimi v Uniji.

 

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 4 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) transakcije s centralnimi bankami držav članic.

(d) transakcije s centralnimi bankami držav članic, regionalnimi ali lokalnimi oziroma drugimi organi.

 

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) je stranka finančne transakcije, katere predmet je finančni instrument, ki je izdan na ozemlju države članice ali Unije.

 

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

Načelo izdaje

 

1. V tej direktivi se šteje, da je finančni instrument izdan na ozemlju države članice ali Unije, če ga izda pravni subjekt s sedežem v državi članici.

 

2. Pri pogodbi na izvedene finančne instrumente je pogoj izdaje na ozemlju države članice ali Unije izpolnjen, če referenčni ali osnovni instrument izda pravni subjekt s sedežem v državi članici.

 

3. Pri strukturiranih instrumentih se šteje, da je pogoj izdaje na ozemlju države članice ali Unije izpolnjen, če ta instrument temelji na znatnem deležu premoženja ali finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov, vezanih na finančne instrumente, ki jih izdajo pravni subjekti z registriranim sedežem v državi članici, ali je z njimi podprt.

 

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Te stopnje niso nižje od:

Te stopnje niso nižje od:

(a) 0,1 % za finančne transakcije iz člena 5;

(a) 0,1 % za finančne transakcije iz člena 5;

 

i. finančne transakcije, povezane z deleži in enotami kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je opisano v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje1, se obdavčijo po stopnji, ki ni nižja od 0,05 %.

 

ii. finančne transakcije, povezane z deleži in enotami pokojninskega sklada ali institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljeno v členu 6(a) Direktive 2003/41/ES, se obdavčijo po stopnji, ki ni nižja od 0,05 %.

(b) 0,01 % za finančne transakcije iz člena 6.

(b) 0,05 % za finančne transakcije iz člena 6.

 

____________

 

UL L 302, 17. 11. 2009, str. 32.

 

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Vsaka stranka v transakciji, vključno z osebami, ki niso finančne institucije, postane solidarno odgovorna za plačilo davka, ki ga mora za to transakcijo plačati finančna institucija, če tega svojega davka finančnega institucija ni poravnala do roka iz člena 10(4).

3. Vsaka stranka v transakciji, z izjemo oseb, ki niso finančne institucije, postane solidarno odgovorna za plačilo davka, ki ga mora za to transakcijo plačati finančna institucija, če finančna institucija davka ni poravnala do roka iz člena 10(4).

Obrazložitev

S predlogom želimo doseči, da bi bile osebe in ustanove, ki niso finančne ustanove, oproščene plačila in učinka davka. V skladu s tem načelom jim ne bo treba plačati davka, če bo prišlo do nepravilnosti druge stranke v transakciji.

 

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Finančna transakcija, ki se ne obdavči z davkom na finančne transakcije, je pravno neizvršljiva in se po njej ne izvede prenos lastninske pravice do osnovnega instrumenta.

 

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 11a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Stekanje davčnih prihodkov v proračun Evropske unije

 

Prihodek iz naslova davka na finančne transakcije se vključi v splošni proračun Evropske unije.

Obrazložitev

Prihodek iz naslova evropskega davka na finančne transakcije se mora stekati v splošni proračun EU, ker gre za logičen lastni vir in ker se lahko ustvarjeni prihodek z izvajanjem ciljno usmerjene naložbene politike uporabi za spodbujanje vzpostavitve enotnega trga ter doseganje ciljev rasti v skladu s strategijo Evropa 2020. Komisija namerava pripraviti predlog, ki bo omogočil takšno ureditev. Zato mora direktiva vsebovati izrecen sklic na vključitev prihodka iz naslova davka na finančne transakcije v splošni proračun EU in povezavo s predlogom o lastnem viru.

 

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

Komisija vsakih pet let in prvič do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

 

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Prvo poročilo Komisije v skladu s prvim odstavkom obsega tudi izvedljivost nadomestitve te direktive z uredbo o enotnem sistemu davka na finančne transakcije, vključno z uvedbo enotnega sklopa fiksnih davčnih stopenj za vsako kategorijo finančnih transakcij po vsej Uniji.

Obrazložitev

Glede na to, da se z uvedbo davka na finančne transakcije zasleduje jasen cilj usklajevanja na enotnem trgu, se zdi logično razmisliti o tem, ali ne bi bila uredba ustreznejši pravni instrument od direktive. Uredba bi lahko določila enotno stopnjo obdavčitve za posamezno kategorijo finančnih transakcij po vsej Uniji ter zagotovila tehnične predpise za vključitev prihodkov iz naslova davka na finančne transakcije v splošni proračun Unije.

 

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2013 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

1. Države članice do 31. decembra 2012 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih ukrepov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2014.

Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2013.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

Obrazložitev

Glede na to, da uvedba davka na finančne transakcije pomeni politično prizadevanje za reguliranje finančnih trgov, izhod iz krize in okrepitev enotnega trga z namenom pospešitve rasti realnega gospodarstva, je zaželeno, da se ga pričenja odmerjati čim prej. To je nujno tudi za doseganje pravne varnosti, še zlasti ker posamezne države članice razmišljajo o enostranski uvedbi podobnih instrumentov. Direktiva bi zato morala biti prenesena do konca leta 2012 in veljati od 1. januarja 2013 naprej. Ta predlog spremembe prilagaja predlog Komisije k Skupni politični deklaraciji Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o obrazložitvenih dokumentih, ki je bila sprejeta novembra 2011.

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Skupni sistem davka na finančne transakcije in sprememba Direktive 2008/7/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0594 – C7-0355/2011 – 2011/0261(CNS)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

25.10.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

25.10.2011

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Frank Engel

17.10.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

24.1.2012

29.2.2012

 

 

Datum sprejetja

20.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Christian Engström, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Gino Trematerra, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Simon Busuttil, Nessa Childers, Marielle Gallo, Morten Løkkegaard, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Olle Schmidt, Ivo Strejček, Marc Tarabella, Sabine Verheyen

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Skupni sistem davka na finančne transakcije in sprememba Direktive 2008/7/ES

Referenčni dokumenti

COM(2011)0594 – C7-0355/2011 – 2011/0261(CNS)

Datum posvetovanja z EP

19.10.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

25.10.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

  Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

25.10.2011

BUDG

25.10.2011

IMCO

25.10.2011

JURI

25.10.2011

Odbori, ki niso dali mnenja

  Datum sklepa

JURI

21.11.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

  Datum imenovanja

Anni Podimata

25.10.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

9.1.2012

29.2.2012

26.3.2012

 

Datum sprejetja

25.4.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Elena Băsescu, Pascal Canfin, George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Robert Goebbels, Thomas Händel, Sophia in ‘t Veld, Krišjānis Kariņš, Gay Mitchell, Sirpa Pietikäinen, Emilie Turunen

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Jaroslav Paška

Datum predložitve

3.5.2012

 

 

 

[1] Člen 311(1) PDEU: „Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev“.
[2] Člen 201 Rimske pogodbe: „Komisija preuči pogoje, pod katerimi bi lahko finančne prispevke držav članic iz člena 200 zamenjali z lastnimi sredstvi Skupnosti, zlasti s prihodki, ki izvirajo iz skupne carinske tarife, ko bo ta dokončno uvedena. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo.“
[3] Zlati v resolucijah: P6_TA(2007)0098 z dne 29. marca 2007.P7 TA (2011)0080 z dne 8. marca 2011P7 TA (2010)0080 z dne 10. marca 2010 P7 TA (2010)0089 z dne 25. marca 2010 P7_TA-PROV(2010)0433 z dne 25. novembra 2010 P7_TA-PROV(2010)0475 z dne 15. decembra 2010 P7_TA-PROV(2011)0266 z dne 8. junija 2011 P7_TA-PROV(2011)0327 z dne 6. julija 2011.
[4] P6_TA(2007)0098 z dne 29. marca 2007.
[5] Eurobarometer Evropskega parlamenta (EB Parlemeter 75.2), sprejet 22. junija 2011: http://www.europarl.europa.eu/pdf/eurobarometre/2011/juin/22062011/eb752_financial_crisis_analytical_synthesis_en.pdf.