Dokument zasedanja

 

A7-0156/2012

20.6.2012

***I

POROČILO

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

( COM(2011)0890 – C7‑0507/2011 – 2011/0455(COD) )

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Dagmar Roth-Behrendt

 

 

 

Oznake postopkov

  *  Postopek posvetovanja

  ***  Postopek odobritve

  ***I  Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

  ***II  Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III  Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA  5

OBRAZLOŽITEV  64

MNENJE Odbora za proračun  68

MNENJE Odbora za proračunski nadzor  78

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov  103

POSTOPEK  120

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

( COM(2011)0890 – C7‑0507/2011 – 2011/0455(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0890 ),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0507/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne 22. marca 2012[1],

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne ...[2],

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov ( A7-0156/2012 ),

1.  meni, da noben politični dogovor o zmanjševanju števila zaposlenih v institucijah in organih Unije ne bi smel oslabiti njegovih proračunskih pristojnosti v okviru drugih postopkov, kot so letni proračunski postopek in prihodnja pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; bo močno nasprotoval vsakemu poskusu vnaprejšnjega določanja izida teh pogajanj;

2.  meni, da je predlog Komisije, ki večinoma skuša privarčevati v škodo osebja v nižjih plačnih razredih, sporen z vidika socialne pravičnosti;

3.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1) Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije bi morali dopolnjevati uredbe o upravnih postopkih pri uresničevanju cilja iz člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer tako, da bi zagotavljali, da institucije, organe, urade in agencije Unije pri opravljanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava.

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami potrebuje visokokakovostno evropsko javno upravo, da lahko zagotavlja najvišji standard opravljanja svojih nalog v skladu s Pogodbama in je ustrezno pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti.

(1) Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami bi morala še naprej imeti visokokakovostno evropsko javno upravo, da bi lahko izpolnjevala svoje cilje, izvajala politike in dejavnosti ter zagotavljala najvišji standard opravljanja svojih nalog v skladu s Pogodbama in bi bila tako ustrezno pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti, ter služila državljanom Unije.

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno.

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za privabljanje, zaposlovanje in ohranitev visokokvalificiranega in večjezičnega osebja, ki bo izbrano na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic ob uravnoteženi zastopanosti obeh spolov in bo neodvisno ter bo izpolnjevalo najvišje strokovne standarde, in mu omogočiti, da bo opravljalo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno. V zvezi s tem je treba odpraviti težave, ki jih imajo trenutno institucije pri zaposlovanju uradnikov ali osebja iz nekaterih držav članic.

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Glede na zelo omejeno velikost evropske javne uprave v primerjavi s cilji Unije in njenim prebivalstvom, zmanjšanje števila zaposlenih v institucijah in agencijah Unije ne bi smelo privesti do poslabšanja pri opravljanju njihovih nalog, dolžnosti in funkcij v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz Pogodb. V zvezi s tem je potrebna večja preglednost stroškov dela vsake institucije in agencije glede vseh kategorij njihovih zaposlenih.

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) Od evropske javne uprave se pričakuje, da bo zagotavljala najvišje standarde poklicne etike in ostala vedno neodvisna. Zato bi bilo treba Naslov II Kadrovskih predpisov, ki določa okvir za pravice in obveznosti, podrobneje pojasniti. Proti uradnikom ali nekdanjim uradnikom, ki ne izpolnjujejo teh obveznosti, bi moral biti uveden disciplinski postopek.

 

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2c) Pri zaposlovanju bi morali zagotoviti, da se osebje zaposluje s čim širšega geografskega območja in med državljani vseh držav članic. V ta namen bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o morebitnih nesorazmerjih v nacionalni pripadnosti. Po petletnem ocenjevalnem obdobju bi moralo biti institucijam omogočeno, da v primeru dolgotrajnega in očitnega nesorazmerja med nacionalnimi pripadnostmi njihovih uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili, sprejmejo korektivne ukrepe. Ti bi morali biti opredeljeni z delegiranimi akti, ki jih sprejme Komisija in izvaja zadevna institucija na osnovi splošnih izvedbenih določb, ki jih je predhodno sprejela. Ti ukrepi ne bi smeli imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah.

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Širši cilj je optimizirati upravljanje človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost.

(3) Širši cilj je optimizirati upravljanje človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne odličnost, usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost ter privlačni pogoji zaposlovanja.

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Čeprav bodo spremembe Kadrovskih predpisov, ki jih uvaja ta uredba, omogočile nekaj prihrankov v proračunu Unije, ne bi nikakor smele vplivati na prihodnje odločitve o spremembah zaposlovanja v institucijah in agencijah Unije, ki so v izključni pristojnosti proračunskega organa.

Obrazložitev

Evropski parlament je kot proračunski organ pristojen za vse odločitve o upravnem proračunu institucij EU ter kadrovskih načrtih v okviru postopka sprejemanja letnega proračuna. Noben cilj zmanjševanja števila zaposlenih ne bi smel vnaprej določati odločitev proračunskega organa v zvezi s tem ali izida prihodnjih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. To je še posebej pomembno, saj bi bilo treba učinek vsakega znatnega zmanjšanja števila zaposlenih na kakovost dela institucij oceniti, preden bi lahko sprejeli kakršne koli politične zaveze na tem področju.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) Uradniki bi morali imeti devetmesečno poskusno dobo. Organ za imenovanja bi moral pri imenovanju uradnika upoštevati ne le poročila o oceni delavca na poskusnem delu, temveč tudi njegovo izpolnjevanje obveznosti iz Kadrovskih predpisov. Če je delo delavca na poskusnem delu očitno neustrezno, bi bilo treba določiti, da se poročilo pripravi najpozneje pet mesecev po začetku poskusne dobe. Drugače pa bi ga bilo treba pripraviti šele ob njenem izteku.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Zaradi zagotovitve, da se kupna moč uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije razvija vzporedno s kupno močjo javnih uslužbencev državnih uprav držav članic, je bistveno, da se ohrani načelo mehanizma večletne prilagoditve plačil, znanega kot „metoda“, tako da se uporaba te metode podaljša do konca leta 2022 in ponovno preveri ob koncu petletnega obdobja. Odstopanje med mehanizmom metode, ki je bila vedno upravne narave, in dejstvom, da je Svet sam sprejemal rezultat metode, je v preteklosti povzročilo težave in ni v skladu z Lizbonsko pogodbo. Zato je primerno zakonodajalcema omogočiti, da se pri sprejemanju teh sprememb Kadrovskih predpisov odločita o metodi, s katero bi se vsako leto samodejno posodabljale vse plače, pokojnine in nadomestila. Ta posodobitev bo temeljila na političnih odločitvah, ki jih sprejme vsaka država članica za prilagoditev plač javnih uslužbencev na nacionalni ravni.

(4) Zaradi zagotovitve, da se kupna moč uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije razvija vzporedno s kupno močjo javnih uslužbencev državnih uprav držav članic, je bistveno, da se ohrani načelo mehanizma večletne prilagoditve plačil, znanega kot „metoda“. Odstopanje med mehanizmom metode, ki je bila vedno upravne narave, in dejstvom, da je Svet sam sprejemal rezultat metode, je v preteklosti povzročilo težave in ni v skladu z Lizbonsko pogodbo. Zato je primerno zakonodajalcema omogočiti, da se pri sprejemanju teh sprememb Kadrovskih predpisov odločita o metodi, s katero bi se vsako leto samodejno posodabljale vse plače, pokojnine in nadomestila. Ta posodobitev bo temeljila na političnih odločitvah, ki jih sprejme vsaka država članica za prilagoditev plač javnih uslužbencev na nacionalni ravni.

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, je treba uravnovesiti z nadaljnjo uporabo sistema posebne dajatve, ki se preimenuje v „solidarnostno dajatev“. Medtem ko se je stopnja posebne dajatve, ki je veljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, postopno povišala in je bila v povprečju 4,23-odstotna, se v trenutnih okoliščinah zdi primerno solidarnostno dajatev povišati na enotno stopnjo 6 %, da se upoštevajo težke gospodarske razmere in njihove posledice za javne finance po vsej Evropski uniji. Tako solidarnostno dajatev je treba uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Evropske unije za enako obdobje kot samo „metodo“.

(6) Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, bi bilo treba uravnovesiti z nadaljnjo uporabo sistema posebne dajatve, ki se preimenuje v „solidarnostno dajatev“. Medtem ko se je stopnja posebne dajatve, ki je veljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, postopno povišala in je bila v povprečju 4,23-odstotna, se v trenutnih okoliščinah zdi primerno solidarnostno dajatev povišati na enotno stopnjo 6 %, tako da se prispeva k financiranju politik Unije za rast in zaposlovanje iz proračuna Unije in da se upoštevajo težke gospodarske razmere in njihove posledice za javne finance po vsej Evropski uniji. Tako solidarnostno dajatev bi bilo treba uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Evropske unije za enako obdobje kot samo „metodo“.

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Zaradi demografskih sprememb in spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva je treba povišati upokojitveno starost, vendar je treba pri tem uporabiti prehodne ukrepe za že zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Ti prehodni ukrepi so potrebni zaradi spoštovanja pridobljenih pravic že zaposlenih uradnikov, ki so prispevali v fiktivni pokojninski sklad za uradnike Evropske unije.

(7) Zaradi demografskih sprememb in spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva je treba povišati upokojitveno starost, vendar je treba pri tem uporabiti prehodne ukrepe za že zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Ti prehodni ukrepi so potrebni zaradi spoštovanja pridobljenih pravic že zaposlenih uradnikov, ki so prispevali v fiktivni pokojninski sklad za uradnike Evropske unije. Upokojitvena starost bi morala biti bolj prilagodljiva, tako da bi uslužbenci lažje prostovoljno delali do 67. leta starosti ter da bi lahko v izrednih primerih delali do 70. leta starosti.

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da je napredovanje v višji razred pogojeno z izvajanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

(11) Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da je napredovanje v višji razred pogojeno z osebno zavzetostjo, izboljšanjem znanja in sposobnosti ter izvajanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti uslužbencev AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nujen prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, je treba uvesti novo funkcionalno skupino „AST/SC“ za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj vzpostavljajo ustrezno razmerje med ravnijo odgovornosti in ravnijo prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo.

(13) Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti uslužbencev AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nujen prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, bi bilo treba uvesti novo funkcionalno skupino „AST/SC“ za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj bi morale vzpostavljati ustrezno razmerje med ravnijo odgovornosti in ravnijo prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo. Komisija bi morala oceniti obseg in posledice uvedbe te nove funkcionalne skupine ter o tem poročati, pri čemer bi morala še posebej upoštevati položaj žensk, da bi bilo mogoče zagotoviti ohranitev stabilne in celovite evropske javne uprave.

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Delovni čas v institucijah je treba uskladiti z veljavnim delovnim časom v nekaterih državah članicah Evropske unije, da se nadomesti zmanjšanje osebja v institucijah. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da lahko zaposleni v institucijah opravijo delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Evropske unije.

(14) Delovni čas v institucijah bi bilo treba uskladiti, da bi se nadomestilo zmanjšanje osebja v institucijah. Uskladitev bi morala upoštevati delovni čas, ki velja za javne uslužbence v državah članicah. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da bodo lahko zaposleni v institucijah opravili delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Evropske unije.

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Primerno je zagotoviti bolj prožen okvir za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev. Zato je treba institucijam Evropske unije omogočiti zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za največ šest let, da izvajajo naloge pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. Medtem ko se bo velika večina uradnikov še naprej zaposlovala na podlagi javnih natečajev, je treba institucije pooblastiti, da organizirajo notranje natečaje, na katerih lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci.

(19) Primerno je zagotoviti bolj prožen okvir za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev. Zato bi bilo treba institucijam Evropske unije omogočiti zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za največ pet let, da bi izvajali naloge pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. Medtem ko se bo velika večina uradnikov še naprej zaposlovala na podlagi javnih natečajev, bi bilo treba institucije pooblastiti, da organizirajo notranje natečaje, na katerih lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci.

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Uslužbenci agencij so tako kot drugi uslužbenci iz Kadrovskih predpisov vključeni v pokojninski sistem EU. Agencije, ki se v celoti samofinancirajo, trenutno vanj plačujejo prispevek delodajalcev. Da bi zagotovili proračunsko preglednost in bolj uravnoteženo porazdelitev bremena, bi morale agencije, ki se delno financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, plačevati tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki. Ker bi bilo treba zaradi te nove določbe verjetno prilagoditi ustrezna pravila o pristojbinah, ki jih pobirajo agencije, bi se morala začeti uporabljati šele 1. januarja 2016. Komisija bi morala po potrebi predložiti predloge za prilagoditev teh pravil.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) V okviru Sodišča Evropske unije je treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam in agencijam, bo omogočal preglednost in spodbujal usklajeno uporabo Kadrovskih predpisov.

(22) V okviru Sodišča Evropske unije bi bilo treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov, vključno z odobrenimi odstopanji. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam in agencijam, bo omogočal preglednost in spodbujal usklajeno uporabo Kadrovskih predpisov.

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način –

(26) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so vsi ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način –

 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 1 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 1d – odstavek 4 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. v členu 1d(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

 

„4. Za namene odstavka 1 je invalid oseba, če ima dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Prizadetost se ugotovi skladno s postopkom, določenim v členu 33.”

Obrazložitev

S predlogom spremembe se skuša opredelitev invalidnih oseb iz člena 1d Kadrovskih predpisov uskladiti z opredelitvijo iz člena 1 Konvencije ZN o pravicah invalidov.

 

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 1 b (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 1 d – odstavek 4 – pododstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. v členu 1d(4) se doda naslednji pododstavek:

 

„Načelo enakega obravnavanja organom institucij za imenovanja ne preprečuje, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se invalidom olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na njihovi poklicni poti.”

 

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 1 – točka (1 c) (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 1 e – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c. v členu 1e se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

 

„1. Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.”

 

 

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 3

Kadrovski predpisi

Člen 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

1. V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

Kadrovski načrt vsake institucije upošteva obveznosti iz večletnega finančnega okvira in medinstitucionalnega sporazuma o njegovem izvajanju.

 

2. Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, ta načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v razdelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2013 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

2. Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, ta načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v razdelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2013 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3. Stopnje, določene v razdelku B Priloge I, se proučijo ob koncu petletnega obdobja z začetkom 1. januarja 2013 na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ter na podlagi predloga Komisije.

3. Stopnje, določene v razdelku B Priloge I, se proučijo ob koncu petletnega obdobja z začetkom 1. januarja 2013 na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ter na podlagi predloga Komisije.

Evropski parlament in Svet odločata v skladu s členom 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Evropski parlament in Svet odločata v skladu s členom 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4. Komisija po tem petletnem obdobju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju določb za funkcionalno skupino AST/SC in prehodnih določb iz člena 30 Priloge XIII, pri čemer upošteva razvoj potrebe po zaposlenih, ki izvajajo naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalni skupini AST in število pogodbenih uslužbencev v funkcionalni skupini II.

4. Komisija po tem petletnem obdobju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju določb za funkcionalno skupino AST/SC in prehodnih določb iz člena 30 Priloge XIII, pri čemer upošteva razvoj potrebe po zaposlenih, ki izvajajo naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalnih skupinah AST in AST/SC.

Obrazložitev

Institucije bi morale imeti možnost izbire načinov varčevanja in virov, pri katerih naj bi se privarčevalo. Prav tako zadostuje, da je kadrovski načrt povezan s proračunom institucij, ki temelji na splošnem proračunu EU, ta pa sledi večletnemu finančnemu okviru.

 

Sprememba odstavka 4 je tehnične narave. Ker se nanaša na obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem določb o funkcionalni skupini AST/SC, je treba tudi pri tej skupini omeniti razvoj potreb in delovnih mest.

 

 

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 5 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. člen 11 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 11

 

Uradnik ravna pri opravljanju svojih nalog in v svojem vedenju izključno v skladu z interesi Unije; ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj njegove institucije. Dodeljene naloge opravlja stvarno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.

 

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

 

Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo navzkrižje interesov. V ta namen ga kandidat s posebnim obrazcem obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih navzkrižjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju.

 

Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.”

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 5 b (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5b. člen 16 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 16

 

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

 

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati plačano ali neplačano poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku bodisi prepove ali dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Institucija sporoči svojo odločitev v tridesetih dneh po tem, ko je o tem obveščena in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot molk organa, ki pomeni sprejetje.

 

Nekdanjim višjim uradnikom, opredeljenim v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zagovorništvom pri uslužbencih inštitucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

 

Uradniku se ne odobri dopust iz osebnih razlogov za namene opravljanja plačane ali neplačane poklicne dejavnosti, ki bo vključevala lobiranje ali svetovanje na področju lobiranja pri instituciji Unije ali ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti navzkrižja z legitimnimi interesi institucije.

 

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov* vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tega člena, vključno s seznamom vseh ocenjevanih zadev.“

 

____________

 

* UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

 

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 6 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. člen 19 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 19

 

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju delovnega razmerja.

 

Določbe prvega pododstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.

 

Glede preiskovalnih odborov, ki jih ustanovi Evropski parlament, so obveznosti uradnikov opredeljene v uredbi, sprejeti v skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

 

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 6 b (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 21 a – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6b. v členu 21a se doda naslednji odstavek:

 

„2a. Uradnika, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, ki so po njegovem mnenju nepravilni ali lahko povzročijo resne težave, njegovi nadrejeni ali zadevna institucija ne oškodujejo.“

 

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 2 – točka (6 c) (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 22 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6c. za členom 22b se vstavi naslednji člen:

 

„Člen 22c

 

V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Zadevna institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.

 

Vsaka institucija določi notranja pravila, med drugim o:

 

– zagotavljanju informacij uradnikom iz člena 22a(1) ali člena 22b o obravnavi zadev, ki so jih prijavili,

 

– zaščiti njihovih legitimnih interesov in zasebnosti ter

 

– postopku obravnave pritožb iz prvega odstavka tega člena.“

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 8

Kadrovski predpisi

Člen 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27

Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme korektivne ukrepe, če opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih korektivnih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija med petletnim obdobjem, ki se začne 1. januarja 2013, ocenjuje izvajanje odstavka 1 ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o morebitnem neravnovesju v nacionalni pripadnosti uradnikov.

 

Po izteku tega obdobja načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji izvajanje korektivnih ukrepov, če opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili in ni v skladu s postopkom iz naslednjih odstavkov.

Komisija po petletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2013, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega odstavka.

Po preteku obdobja iz drugega odstavka se lahko sprejmejo korektivni ukrepi po postopku iz členov 110a in 110b.

 

Preden jih začne institucija izvajati, njen organ za imenovanja v skladu s členom 110 sprejme splošne določbe. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah.

 

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsake tri leta poroča o izvajanju tretjega odstavka.

 

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 9

Kadrovski predpisi

Člen 29 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9. v členu 29 se odstavku 1 doda naslednji pododstavek:

9. v členu 29 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

 

„1. Pred zasedbo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preuči:

 

(a) ali je delovno mesto mogoče zasesti s:

 

(i) premestitvijo ali

 

(ii) imenovanjem v skladu s členom 45a ali

 

(iii) napredovanjem

 

znotraj institucije;

„Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (b) odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.“;

(b) ali so prošnje za premestitev vložili uradniki istega razreda iz drugih institucij in/ali razpisati notranji natečaj v instituciji, na katerem lahko sodelujejo le uradniki in začasni uslužbenci, opredeljeni v členu 2 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

 

in nato uporabi natečajne postopke na podlagi bodisi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

 

Postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za bodoče zaposlovanje.

 

Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (b) odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, če so na zadnji dan za prijave na natečaj vsaj tri leta delali kot pogodbeni uslužbenci v zadevni instituciji.“

 

 

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 10

Kadrovski predpisi

Člen 31 – odstavek 2 – uvodni stavek

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.

Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 3, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.

Obrazložitev

Institucije bi morale imeti možnost, da odločajo o začetnem razredu oseb, ki so bile zaposlene v funkcionalni skupini AST/SC, na primer glede na njihove izkušnje, kot to velja za funkcionalni skupini AST in AD.

 

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 11 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 34

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11a. člen 34 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 34

 

1. Preden se lahko stalno zaposlijo, opravijo uradniki devetmesečno poskusno dobo. Odločitev o njihovi zaposlitvi se sprejme na osnovi poročila iz odstavka 3 in informacij, ki jih ima na voljo organ za imenovanja o obnašanju delavcev zvezi z Naslovom II.

 

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni skupaj ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Poskusna doba v nobenih okoliščinah ne sme trajati skupaj več kot 15 mesecev.

 

2. Poročilo o oceni delavca na poskusnem delu pred iztekom poskusne dobe se lahko pripravi kadar koli, vendar najpozneje pet mesecev po začetku poskusne dobe, če je njegovo delo očitno neustrezno.

 

Po prejemu tega poročila ima delavec pravico, da v roku osmih dni predloži pisna pojasnila. Delavčev neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki se v treh tednih s skupnim odborom za poročila posvetuje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Organ za imenovanja lahko odloči, da delavca, ki je na poskusnem delu, odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer ima delavec enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostalo trajanje poskusne dobe razporedi na drug oddelek.

 

3. Najpozneje mesec dni pred pretekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti delavca na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in obnašanju v službi. Po prejemu tega poročila ima delavec na poskusnem delu pravico, da v roku osmih dni predloži pisna pojasnila.

 

Če poročilo priporoča odpust [...], delavčev neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v roku treh tednov posvetuje s skupnim odborom za poročila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

 

Delavca na poskusnem delu, ki ni primeren za stalno zaposlitev, se odpusti. [...]

 

[...]

 

4. Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni delavec na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

 

5. Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabijo za uradnike, ki so odstopili pred koncem poskusne dobe.“;

 

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 12

Kadrovski predpisi

Člen 37

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12. v drugi alinei točke (b) člena 37 se beseda „institucije“ nadomesti z „organi za imenovanja institucij“;

12. člen 37 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 37

 

Napoteni uradnik je zaposleni uradnik, ki se z odločitvijo organa za imenovanja:

 

(a) zaradi službenih razlogov napoti:

 

– da začasno dela na delovnem mestu zunaj svoje institucije ali

 

– da začasno pomaga osebi, ki opravlja funkcijo, predvideno v Pogodbah, ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije, ali eni od političnih skupin v Evropskem parlamentu, ali Odboru regij, ali skupini v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru, ali

 

(b) da začasno na razpolago drugi instituciji Evropske unije ali

 

(c) napoti, da začasno dela na delovnem mestu iz seznama delovnih mest, financiranih iz odobrenih sredstev za raziskave in investicije, ki ga je proračunski organ opredelil kot začasno.

 

Uradnik je lahko na lastno zahtevo, če ni prednostnih interesov službe, začasno na razpolago:

 

– javni upravi države članice,

 

– [...] organizaciji, katere cilj je pospeševati interese Unije in ki je vključena v seznam, ki ga sporazumno pripravijo institucije Unije po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

 

Napoteni uradnik še naprej uživa vse pravice pod pogoji iz členov 38 in 39, prav tako zanj še naprej veljajo vse dolžnosti uradnika njegove matične institucije. Ob upoštevanju določb tretjega odstavka člena 77 glede pokojnine se za napotene uradnike iz druge alinee točke (a) prvega odstavka uporabljajo tiste določbe, ki veljajo za uradnika iz istega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je napoten.

 

Vsak uradnik, ki je aktivno zaposlen ali na dopustu iz osebnih razlogov lahko zaprosi za, ali se mu ponudi, napotitev v interesu službe. Po uradnikovi napotitvi se dopust iz osebnih razlogov konča.“;

 

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 12 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 38

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

12a. člen 38 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 38

 

Napotitev zaradi službenih razlogov urejajo naslednja pravila:

 

(a) odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja po zaslišanju zadevnega uradnika;

 

(b) trajanje napotitve določi organ za imenovanja in se lahko v interesu službe konča kadar koli;

 

(c) po vsakokratnem preteku šestih mesecev uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha;

 

(d) uradnik, napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), ima pravico do razlike v plačilu, kadar so skupni osebni prejemki za delovno mesto, na katero je napoten, nižji od prejemkov za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji; prav tako je upravičen do povračila vseh dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve;

 

(e) uradnik, ki je napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), še naprej plačuje pokojninske prispevke na podlagi plače za aktivno zaposlitev za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji;

 

(f) napoteni uradnik ohrani svoje delovno mesto, pravico do povišanja v stopnji in upravičenost do napredovanja; udeležen je v postopku napredovanja v matični instituciji pod pogoji, ki veljajo za njene druge uradnike;

 

(g) ob koncu napotitve začne uradnik takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu.“

 

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 12 b (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 40

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

12b. člen 40 se nadomesti z naslednjim:

 

„1. V izjemnih okoliščinah in na lastno zahtevo lahko zaposleni uradnik dobi neplačan dopust zaradi osebnih razlogov. Člen 12b se uporablja tudi med trajanjem dopusta iz osebnih razlogov.

 

1a. Uradniku se ne odobri dopust iz osebnih razlogov za namene opravljanja plačane ali neplačane poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali svetovanje na področju lobiranja pri instituciji Unije ali ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti navzkrižja z legitimnimi interesi institucije.

 

2. Brez poseganja v določbe člena 15 tak dopust ne sme presegati enega leta. Dopust se lahko podaljša.

 

Podaljšanja ne smejo preseči enega leta. V času celotne uradnikove kariere seštevek dopustov iz osebnih razlogov ne sme preseči šestih let.

 

Če pa uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko:

 

(i) skrbel za otroka, ki se šteje za uradnikovega vzdrževanca v smislu člena 2(2) Priloge VII in je hudo duševno ali telesno prizadet, kar potrdi uradni zdravnik institucije, ter potrebuje stalno skrb ali nadzor; ali

 

(ii) skupaj z zakoncem, prav tako uradnikom ali drugim uslužbencem Unije, ki se mora zaradi delovnih dolžnosti stalno naseliti tako daleč od kraja zaposlitve uradnika prosilca, da bi vzpostavitev njunega družinskega doma v takem kraju uradnika prosilca ovirala pri opravljanju njegovih dolžnosti, ali

 

(iii) pomagal zakoncu, sorodniku v ravni črti, potomcu, bratu ali sestri v primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti,

 

se dopust lahko podaljša brez omejitev, pod pogojem, da so ob vsakokratnem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za odobritev dopusta.

 

3. Med dopustom uradnik ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu; pravice uradnika iz sistema socialne varnosti iz členov 72 in 73 ter kritje tveganj po tem sistemu mirujejo.

 

Vendar uradnik, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek. Zavarovanje v skladu s členom 73 je mogoče le, če je pridobljeno v skladu s členom 72. Prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo. Poleg tega uradnik, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic za največ eno leto, če sam plača prispevke v višini trikratne stopnje iz člena 83(2); prispevki se izračunajo na podlagi osnovne plače za njegov razred in stopnjo.

 

4. Dopust iz osebnih razlogov urejajo naslednja pravila:

 

(a) odobri ga organ za imenovanja na zahtevo uradnika;

 

(b) vlogo za podaljšanje je treba vložiti dva meseca pred koncem dopusta;

 

(c) na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovana druga oseba;

 

(d) po izteku dopusta je treba uradnika ponovno zaposliti na prvem prostem delovnem mestu v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če delovno mesto odkloni drugič, se po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.“

 

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 13

Kadrovski predpisi

Člen 42a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

13. člen 42a se spremeni:

13. člen 42a se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 42a

(a) v drugem stavku prvega odstavka se besedilo „sprejmejo institucije“ nadomesti s „sprejme organ za imenovanja vsake institucije“;

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do šestmesečnega starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanja posamezne institucije, in starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik, se trajanje dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

(b) v zadnjem stavku tretjega odstavka se beseda „prilagaja“ nadomesti s „posodablja“;

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se njegovo trajanje, predvideno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini 911,73 EUR mesečno ali do 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, predviden v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bil zaposlen za poln delovni čas.

 

Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo 1 215,63 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

 

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

 

Znesek iz tega člena se prilagaja skladno z osebnimi prejemki.“;

 

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 14

Kadrovski predpisi

Člen 43

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

14. člen 43 se spremeni:

14. člen 43 se nadomesti z naslednjim:

(a) v prvem stavku prvega odstavka se besedi „vsaka institucija“ nadomestita z „organ za imenovanja vsake institucije“;

„Člen 43

(b) v drugem stavku prvega odstavka se besedi „Vsaka institucija“ nadomestita z „Organ za imenovanja vsake institucije“;

Za vsakega uradnika se pripravi objektivno letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija v skladu s členom 110. V njem se v skladu z izvedbenimi določbami navede raven učinkovitosti uradnika. Če ni zadovoljiva, se to v poročilo navede. Če se ocenjevani uradnik s tem ne strinja, na njegovo zahtevo ocenjevalčev nadrejeni ali drug uradnik, ki ga določi organ za imenovanja, preuči začetno poročilo. Njegovo preučitev je treba zahtevati pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

 

Za uradnike iz funkcionalne skupine AST, ki so razvrščeni v razred 5 ali višji, je v poročilu lahko tudi mnenje, ali bi bil, na podlagi delovne uspešnosti, sposoben opravljati funkcijo upravljavca.

 

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico dati vsa ustrezna pojasnila.“

 

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 14 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 44

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

14a. člen 44 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 44

 

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova učinkovitost ocenjena za nezadovoljivo. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen v primeru uporabe postopka iz člena 51(1).

 

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in pod pogojem, da je njegova učinkovitost prvih devet mesecev po imenovanju v skladu s členom 43 zadovoljiva, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. Zaradi tega povišanja se njegova osnovna mesečna plača zviša za odstotek med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je zvišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se osnovna plača zviša tako, da dobiva razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.“

 

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 15 – točka (a)

Kadrovski predpisi

Člen 45 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) v odstavku 1 se za drugim stavkom vstavi naslednji stavek:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Če ni uporabljen postopek iz člena 4 in člena 29(1), lahko uradniki napredujejo le, če so zaposleni na delovnem mestu, ki ustreza eni od vrst delovnih mest iz razdelka A Priloge I za naslednji višji razred.“;

„1. O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Opravi se z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Uradniki iz razreda AST 9 lahko v razred AST 10 napredujejo le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1). Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o dobrem znanju v skladu s členom 28(f) in, kadar je to primerno, raven odgovornosti.“;

 

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 15 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 45a – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

15a. V členu 45a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

 

„2. Organ za imenovanja pripravi predlog seznama uradnikov iz AST, izbranih, da sodelujejo v prej omenjenem programu usposabljanja na podlagi njihovih letnih poročil iz člena 43 in stopnje izobrazbe in usposobljenosti ter ob upoštevanju potreb službe. Predlog se predloži skupnemu odboru, ki da mnenje.

 

Odbor lahko zasliši uradnike, ki so prosili za sodelovanje v navedenem programu usposabljanja, in zastopnike organa za imenovanja. Z večino glasov sprejme utemeljeno mnenje o osnutku seznama, ki ga pripravi organ za imenovanja. Organ za imenovanja določi seznam uradnikov, ki so upravičeni do sodelovanja v navedenem programu usposabljanja.“

 

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 19

Kadrovski predpisi

Člen 51

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

19. člen 51 se spremeni:

19. člen 51 se nadomesti z naslednjim:

(a) v prvem stavku odstavka 1 se besedi „Vsaka institucija“ nadomestita z „Organ za imenovanja vsake institucije“;

„Člen 51

(b) v prvem in zadnjem stavku prvega pododstavka odstavka 6 se besedilo „razreda 1“ nadomesti z besedilom „razreda AST 1“;

1. Organ za imenovanja vsake institucije določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti.

 

V vsakem primeru se uradnika, ki na podlagi treh zaporednih nezadovoljivih letnih poročil iz člena 43 še vedno ne kaže napredka pri svojih poklicnih sposobnostih, degradira za en razred. Če je tudi iz naslednjih dveh letnih poročil razvidna nezadovoljiva učinkovitost, se ga odpusti.

 

2. V vsakem predlogu za uradnikovo degradiranje ali odpust se navedejo razlogi, na katerih temelji, zadevni uradnik pa mora biti o njem obveščen. Predlog organa za imenovanja se predloži skupnemu svetovalnemu odboru iz člena 9(6).

 

3. Uradnik ima pravico dobiti svoj popoln osebni spis in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe mora imeti vsaj petnajst dni, vendar ne več kot trideset dni, od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisne pripombe. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko pokliče priče.

 

4. Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

 

5. Ob upoštevanju predloga po odstavku 2 in vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič, sprejme skupni svetovalni odbor z večino glasov obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. Mnenje pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

 

6. Zaradi nesposobnosti odpuščeni uradnik ima v obdobju, določenem v členu 7, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpusta, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda AST 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda AST 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

 

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik odstopi po začetku postopka iz odstavka 1, 2 in 3 ali je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se znesek tega odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.

 

7. Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 6 je:

 

(a) tri mesece, kadar je uradnik na datum sprejetja odločitve o odpustu dopolnil manj kot pet let delovne dobe;

 

(b) šest mesecev, kadar je dopolnil najmanj pet, vendar manj kot deset let delovne dobe;

 

(c) devet mesecev, kadar je dopolnil najmanj 10, vendar manj kot 20 let delovne dobe;

 

(d) dvanajst mesecev, kadar je uradnik dopolnil več kot 20 let delovne dobe.

 

8. Uradnik, ki je zaradi nesposobnosti degradiran, lahko po šestih letih zaprosi, da se iz njihovega osebnega spisa izbrišejo vse navedbe tega ukrepa.

 

9. Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek, predviden v tem členu, ne konča s sprejetjem odločitve o odpustu ali degradiranju.";

 

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 20

Kadrovski predpisi

Člen 52 – točka b – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar lahko uradnik na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67 leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Vendar lahko uradnik na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta starosti ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

 

 

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 21 – točka (d)

Kadrovski predpisi

Člen 55 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. Uradniki, za katere veljajo določbe drugega odstavka člena 44, pri upravljanju svojega delovnega časa ne uporabljajo take ureditve.

4. Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. V skladu s to ureditvijo se uradnikom iz razreda AD/AST9 ali višjega razreda za ure, opravljene vnaprej, ne odobri kompenzacija v obliki celih delovnih dni.

 

Ta ureditev se ne uporablja za uradnike, za katere veljajo določbe drugega odstavka člena 44. Ti upravljajo svoj delovni čas v soglasju s svojimi nadrejenimi.

 

 

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 22 – točka (–a) (novo)

 

Člen 55a – odstavek 2 – točka (b a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) prvemu pododstavku odstavka 2 se doda naslednja točka:

 

„(ba) za nego otroka do 14. leta starosti, če je uradnik samohranilec,“;

Obrazložitev

Starši samohranilci bi morali imeti pravico do krajšega delovnega časa ne glede na starost otroka, kar je v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2011 o položaju mater samohranilk.

 

 

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 22 – točka (-aa) (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 55a – odstavek 2 – točka (bb) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-aa) prvemu pododstavku odstavka 2 se doda naslednja točka:

 

„(bb) za vzgojo in varstvo otroka, mlajšega od 14 let, če se delovni čas skrajša za največ 5 % običajnega delovnega časa. V tem primeru se člen 3 Priloge IVa ne uporablja.“;

 

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 23

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 56 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4, ki so delali prek polnega delovnega časa, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem so delali prek polnega delovnega časa.

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4, ki so delali prek polnega delovnega časa, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali prek polnega delovnega časa.

 

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 26 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 58

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

26a. člen 58 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 58

 

Uradnice imajo poleg dopusta, predvidenega v členu 57, ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do dvajsetih tednov porodniškega dopusta. Porodniški dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo traja štiriindvajset tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem štiriintridesetega tedna nosečnosti.

 

Med nosečnostjo se ne smejo prekiniti pogodbe uradnic in drugih uslužbenk, tudi akreditiranih parlamentarnih pomočnic. Ženskam na porodniškem dopustu, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnicam, se do konca porodniškega dopusta ne sme prekiniti pogodba.“;

 

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 31 – točka (b)

Kadrovski predpisi

Člen 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:

 

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

SC 6

3 844,31

4 005,85

4 174,78

4 290,31

4 349,59

SC 5

3 397,73

3 540,50

3 689,28

3 791,92

3 844,31

SC 4

3 003,02

3 129,21

3 260,71

3 351,42

3 397,73

SC 3

2 654,17

2 765,70

2 881,92

2 962,10

3 003,02

SC 2

2 345,84

2 444,41

2 547,14

2 617,99

2 654,17

SC 1

2 160,45

2 251,24

2 313,87

2 345,84

 

 

Predlog spremembe

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:

 

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

SC 6

4 349,59

4 532,36

4 722,82

4 854,21

4 921,28

SC 5

3 844,31

4 005,85

4 174,78

4 290,31

4 349,59

SC 4

3 397,73

3 540,50

3 689,28

3 791,92

3 844,31

SC 3

3 003,02

3 129,21

3 260,71

3 351,42

3 397,73

SC 2

2 654,17

2 765,70

2 881,92

2 962,10

3 003,02

SC 1

2 345,84

2 444,41

2 547,14

2 617,99

2 654,17

Obrazložitev

Začetni razredi v vseh skupinah bi morali zagotavljati zaposlovanje ustreznega osebja. V primeru AST/SC to pomeni tajnike, ki predstavljajo široko paleto narodnosti in jezikovnega znanja, da bi zadostili potrebe večnacionalne in večjezične službe ter ohranili geografsko ravnotežje. Morebitne prihranke na tem področju je treba uravnotežiti z dolžnostjo institucij, da zagotavljajo stalno visoko raven storitev. Poleg tega je večina zaposlenih tajnikov žensk, ki bi morale nositi breme varčevanja, kar bi ogrozilo načelo enakosti med spoloma. Posledično predlog spremembe določa začetni razred za kategorijo AST/SC eno raven pod AST 1 in ne dveh.

 

 

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 32 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 67 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

32a. člen 67(3) se nadomesti z naslednjim:

 

„3. S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki predstavlja veliko breme za uradnika.“;

 

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 32 b (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 67 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

32b. za členom 67 se doda naslednji člen:

 

„Člen 67a

 

Institucije si prizadevajo zagotavljati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojih zaposlenih, da bi se lahko zaposlili na čim širšem geografskem območju.

 

Proračun Unije prispeva k financiranju evropskih šol.

 

Zanje se uporablja Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki velja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

 

Komisija da predhodno soglasje za lokacijo nove evropske šole.

 

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 39

Kadrovski predpisi

Člen 83 a – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne dobivajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne dobivajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Od 1. januarja 2016 agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

 

 

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 43 – točka (a)

Kadrovski predpisi

Priloga I – oddelek A – točka 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Funkcionalna skupina AST

2. Funkcionalna skupina AST

Višji strokovno-tehnični uslužbenec

Višji strokovno-tehnični uslužbenec

Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo neodvisnosti in pomenijo precejšnje odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja.

Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo neodvisnosti in pomenijo precejšnje odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja.

 

AST 10–AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec

Strokovno-tehnični uslužbenec

Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo neodvisnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca.

Izvajanje nižjih (AST–AST 4) ali višjih (AST 5–AST 9) upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo neodvisnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca.

 

AST 1–AST 9

 

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 43 – točka (a)

Kadrovski predpisi

Priloga I – oddelek A – točka 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Funkcionalna skupina AST/SC

3. Funkcionalna skupina AST/SC

 

Višji tajnik/referent1

 

Izvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in druge enakovredne naloge, ki zahtevajo visoko stopnjo neodvisnosti.

 

SC 5–SC 6

Tajnik/referent

Tajnik/referent

Izvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in druge enakovredne naloge, ki zahtevajo določeno stopnjo neodvisnosti.

Izvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in druge enakovredne naloge, ki zahtevajo določeno stopnjo neodvisnosti.

SC 1–SC 6

SC 1–SC 4

 

_____________

 

Prva razporeditev uradnika na delovno mesto višjega tajnika/referenta je možna le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1) Kadrovskih predpisov.

 

 

 

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 46 a (novo)

Kadrovski predpisi

Priloga V – točka 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a) Člen 6 Priloge V se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 6

 

Poleg letnega dopusta lahko uradnik na svojo prošnjo dobi tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

 

– poroka uradnika: štiri dni;

 

– sprememba uradnikovega prebivališča: do dva dni;

 

– huda bolezen zakonca: do tri dni;

 

– smrt zakonca: štiri dni;

 

– huda bolezen prednika v ravni črti: do dva dni;

 

– smrt sorodnika v ravni črti: dva dni;

 

– poroka otroka: dva dni;

 

– rojstvo otroka: 10 dni, ki jih je treba izrabiti v štirinajstih tednih po rojstvu;

 

– rojstvo invalidnega ali hudo bolnega otroka: 20 dni, ki jih je treba izrabiti v štirinajstih tednih po rojstvu;

 

– smrt soproge na porodniškem dopustu: število dni, ki ustreza preostalemu porodniškemu dopustu; če umrla žena ni uradnica, se preostali porodniški dopust določi s smiselno uporabo določb člena 58 Kadrovskih predpisov;

 

– huda bolezen otroka: do dva dni;

 

– zelo huda bolezen otroka, ki jo potrdi zdravnik, ali hospitalizacija otroka, starega dvanajst let ali manj: do pet dni;

 

– smrt otroka: štiri dni;

 

– posvojitev otroka: 20 tednov, ki se v primeru posvojitve invalidnega otroka povišajo na 24 tednov:

 

Za vsakega posvojenega otroka se dobi le en izredni dopust, ki si ga lahko razdelita oba posvojitelja, če sta uradnika. Dodeli se samo, če ima uradnikova žena zaposlitev ali delo s vsaj polovičnim delovnim časom. Če zakonec dela izven institucij Unije in ima pravico do primerljivega dopusta, se od uradnikove upravičenosti odšteje ustrezno število dni.

 

V nujnih primerih lahko organ za imenovanja dodeli dodatni izredni dopust, kadar nacionalna zakonodaja države, v kateri teče postopek posvojitve, ki ni država zaposlitve uradnika posvojitelja, zahteva bivanje enega ali obeh posvojiteljev.

 

– 10-dnevni izredni dopust se dodeli, če uradnik nima pravice do polnega izrednega 20 ali 24 tedenskega dopusta zaradi razlogov iz prvega stavka te alinee; ta izredni dopust se za vsakega posvojenega otroka dodeli samo enkrat.

 

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov. Izredni dopust se lahko poleg tega odobri uradnikom v primeru izrednega dela, ki presega njihove običajne obveznosti. Odobri se ga najpozneje tri mesece po tem, ko organ za imenovanja sprejme odločitev o izredni naravi uradnikovega dela.

 

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.

 

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu s tem oddelkom se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.“;

 

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 47

Kadrovski predpisi

Priloga V – točka 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

K trajanju letnega dopusta uradnikov, upravičenih do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, se prišteje potovalni čas na podlagi geografske razdalje med krajem zaposlitve in matičnim krajem, ki se izračuna na naslednji način:

Uradniki, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, so vsako leto upravičeni do dveh dni in pol dodatnega dopusta za obisk doma.

– 250 do 600 km: en dan potovalnega časa,

Prvi odstavek velja za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se trajanje dopusta za obisk doma določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

– 601 do 1 200 km: dva dni potovalnega časa,

 

več kot 1 200 km: trije dnevi potovalnega časa.

 

Prejšnje določbe veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se čas potovanja določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

 

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu z zgornjim oddelkom 2 se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.“;

 

 

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 49 – točka (c)

Kadrovski predpisi

Priloga VII – točka 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Uradniki, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževane družinske člane v smislu člena 2.

1. Uradniki iz razredov AST/SC 1–6, AST 1–8 in AD 5 do 8, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževane družinske člane v smislu člena 2.

 

Prvi pododstavek se uporablja tudi za uradnike iz drugih razredov, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini in gospodinjskega dodatka.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zadevnih zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zadevnih zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2. Pavšalno plačilo temelji na nadomestilu po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

2. Pavšalno plačilo temelji na nadomestilu po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

Če je matični kraj, določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na nadomestilu po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Evropske unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Če je matični kraj, določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na nadomestilu po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Evropske unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Kilometrina znaša:

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak kilometer od 0 do 200 km,

0 EUR za vsak kilometer od 0 do 200 km,

0,3790 EUR za vsak kilometer od 201 do 1000 km,

0,3790 EUR za vsak kilometer od 201 do 1000 km,

0,6316 EUR za vsak kilometer od 1001 do 2000 km,

0,6316 EUR za vsak kilometer od 1001 do 2000 km,

0,3790 EUR za vsak kilometer od 2001 do 3000 km,

0,3790 EUR za vsak kilometer od 2001 do 3000 km,

0,1262 EUR za vsak kilometer od 3001 do 4000 km,

0,1262 EUR za vsak kilometer od 3001 do 4000 km,

0,0609 EUR za vsak kilometer od 4001 do 10000 km,

0,0609 EUR za vsak kilometer od 4001 do 10000 km,

0 EUR za vsak km nad 10 000 km

0 EUR za vsak km nad 10 000 km

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

189,48 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 600 km in 1.200 km,

189,48 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 600 km in 1.200 km,

378,93 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 200 km.

378,93 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3. Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Evropske unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

3. Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Evropske unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

4. Prejšnje določbe veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do povračila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

4. Prejšnje določbe veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do povračila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

Ti potni stroški se povrnejo kot pavšalno nadomestilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad turističnim razredom.“;

Ti potni stroški se povrnejo kot pavšalno nadomestilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad turističnim razredom.“;

 

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 52 – točka (–a) (novo)

Kadrovski predpisi

Priloga X – Člen 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) člen 6 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 6

 

Uradnik ima v koledarskem letu pravico do treh delovnih dni letnega dopusta za vsak mesec dela.“;

 

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 52 – točka (-aa) (novo)

Kadrovski predpisi

Člen X – člen 8 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-aa) v členu 8 se doda naslednji odstavek:

 

„Uradniki, ki se udeležijo strokovnega izobraževanja in usposabljanja v skladu s členom 24a Kadrovskih predpisov in ki se jim odobri dopust za počitek v skladu s prvim odstavkom tega člena, bivanje zavoljo izobraževanja po potrebi združijo s svojim dopustom za počitek.“;

 

 

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 53

Kadrovski predpisi

Priloga XI – Poglavje 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

POGLAVJE 7

črtano

KONČNA DOLOČBA IN KLAVZULA O PREGLEDU

 

Člen 14

 

1. Določbe te priloge se uporabljajo od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022.

 

2. Ob koncu petletnega obdobja se lahko proučijo zlasti glede na proračunske posledice. Komisija v ta namen predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter, kadar je to primerno, predlog za spremembo te priloge na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.“;

 

 

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 55 – točka i

Kadrovski predpisi

Priloga XIII – člen 30 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, se razvrstijo kot strokovno-tehnični uslužbenci;

(b) uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, ter uradniki, ki so se zaposlili po 1. maju 2004, se razvrstijo kot strokovno-tehnični uslužbenci;

Obrazložitev

Predlog določa meje za kariere uslužbencev AST v prehodu, ki so se po 1. maju 2004 zaposlili v razredu AST 7. Ti so morali, če so želeli sodelovati v natečajih za uslužbence AST, imeti precej višjo stopnjo izobrazbe, kot se je prej zahtevala za nekdanje kategorije B, C in D, ter so morali pred prvim napredovanjem dokazati znanje tretjega jezika. Poleg tega je bilo v času njihove zaposlitve mogoče napredovati do razreda AST 11 (kot je to veljajo za nekdanjo kategorijo B in tiste uradnike iz nekdanjih kategorij C in D, ki so uspešno zaključili postopek atestiranja). Navsezadnje se njihove razvrstitve ne bi smelo obravnavati drugače ali delati razlik na osnovi natečajev, v katerih so sodelovali. Zaradi tega se želi s predlogom spremembe kot mejo za njihovo možno napredovanje določiti razred AST 9.

 

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 55 – točka i

Kadrovski predpisi

Priloga XIII – člen 30 – odstavek 2 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) uradniki, ki niso zajeti v točkah od (a) do (d), se razvrstijo glede na razred iz natečaja, v skladu s katerim je bil sestavljen seznam primernih kandidatov, na podlagi katerega so bili zaposleni. Uradniki, ki so uspešno opravili natečaj za razred AST 3 ali višji razred, se razvrstijo kot strokovno-tehnični uslužbenci, vsi drugi uradniki pa kot upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju. Smiselno se uporablja korelacijska tabela iz člena 13(1) te priloge, ne glede na datum, ko je bil uradnik zaposlen.

črtano

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 60. Omeniti je treba tudi, da se ne sme drugače obravnavati ali razlikovati prerazvrstitve teh uslužbencev razreda AST na podlagi natečajev, v katerih so sodelovali.

 

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 55 – točka i

Kadrovski predpisi

Priloga XIII – člen 30 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Z odstopanjem od točke (e) odstavka 2 lahko organ za imenovanja pred 31. decembrom 2015 uradnike, zaposlene na podlagi natečaja v razredu, nižjem od AST 3, razvrsti kot strokovno-tehnične uslužbence v interesu službe in na podlagi delovnega mesta, ki so ga zasedali 31. decembra 2012. Vsak organ za imenovanja sprejme določbe za izvajanje tega člena v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov. Vendar skupno število upravnih strokovno-tehničnih uslužbencev v prehodnem obdobju, za katere se uporabi ta določba, ne sme presegati 5 % upravnih strokovno-tehničnih uslužbencev v prehodnem obdobju na dan 1. januarja 2013.

črtano

Obrazložitev

To sledi predlogoma sprememb 60 in 61. Glej obrazložitev k tema predlogoma.

 

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 55 – točka i

Kadrovski predpisi

Priloga XIII – člen 30 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Uradniki, ki jim je bilo na podlagi člena 55(2)(e) Kadrovskih predpisov in člena 4 Priloge IVa k tem predpisom dovoljeno, da delajo s krajšim delovnim časom v obdobju, ki se je začelo pred 1. januarjem 2013 in se razteza prek tega datuma, lahko še naprej delajo s krajšim delovnim časom pod enakimi pogoji v skupnem obdobju, ki ne presega petih let.

7. Uradniki, ki jim je bilo na podlagi člena 55a(2)(e) Kadrovskih predpisov in člena 4 Priloge IVa k tem predpisom dovoljeno, da delajo s krajšim delovnim časom v obdobju, ki se je začelo pred 1. januarjem 2013 in se razteza prek tega datuma, lahko še naprej delajo s krajšim delovnim časom pod enakimi pogoji v skupnem obdobju, ki ne presega petih let.

Obrazložitev

Pravilen sklic je člen 55a(2)(e). Namen predloga spremembe je popraviti to napako.

 

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 55 – točka i

Kadrovski predpisi

Priloga XIII – člen 30 – odstavek 7 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a. Za uradnike, katerih upokojitvena starost po členu 22 te priloge je manj kot 65 let, lahko obdobje treh let iz člena 55a(2)(e) Kadrovskih predpisov presega njihovo upokojitveno starost, vendar ne sme presegati starosti 65 let.

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe se želi uradnikom, katerih upokojitvena starost v skladu s prehodnimi določbami znaša manj kot 65 let in ki bi radi kljub tej starosti nadaljevali delo, omogočiti, da pred upokojitvijo delajo s polovičnim delovnim časom.

 

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 55 – točka i

Kadrovski predpisi

Priloga XIII – člen 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

31. Z odstopanjem od prvega stavka četrtega pododstavka člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom zastopnikov funkcionalne skupine AST/SC v odboru uslužbencev ni treba zagotoviti do 1. januarja 2017.

črtano

 

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 55 – točka i

Kadrovski predpisi

Priloga XIII – člen 31 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 31a

 

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 40(2) Kadrovskih predpisov dopust iz osebnih razlogov traja skupaj:

 

 

Začetek dopusta pred:

Skupno trajanje

 

 

1. 1. 2013

15 let

 

 

1. 1. 2015

12 let

 

 

1. 1. 2017

9 let

 

 

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 10 a (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 16 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

10a. V členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

 

„Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe. Poleg tega se smiselno uporabljajo členi 41, 42, 45 in 46 Kadrovskih predpisov za začasne uslužbence iz člena 29 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne glede na datum njihove zaposlitve.“;

 

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 10 b (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 16 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

10b. V členu 16 se doda naslednji odstavek:

 

„Drugi in tretji odstavek se ne uporabljata za uslužbence s pogodbo za nedoločen čas.“

 

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 11 a (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 17 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

11a. V členu 17 se za četrtim odstavkom vstavi naslednji odstavek:

 

„Do porodniškega dopusta in nadomestila zanj so upravičene ženske, ki ta dopust nastopijo pred iztekom pogodbe.“

 

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 19

Pogoji za zaposlitev

Člen 47

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

19. točka (a) člena 47 se nadomesti z naslednjim:

19. člen 47 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 47

 

Delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha zaradi smrti in:

„ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim pododstavkom člena 52(b) Kadrovskih predpisov, ali

(a) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti, ali, če je primerno, na datum, določen v skladu s členom 50c(2), ali

 

(b) pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

 

(i) na datum, naveden v pogodbi;

 

(ii) ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost zgodnejšega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Za začasne uslužbence z obnovljeno pogodbo je najdaljši rok šest mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija razdre pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine njegove osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom prenehanja veljavnosti pogodbe;

 

(iii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 12(2), točka (a), ob upoštevanju po navedeni določbi možne dovoljene izjeme. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz podtočke (ii) te točke (b); ali

 

(c) pri pogodbi za nedoločen čas:

 

(i) ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši rok tri in najdaljši deset mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Odpovedni rok se med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom prekine z upoštevanjem zgoraj navedenih omejitev; ali

 

(ii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 12(2), točka (a), ob upoštevanju po navedeni določbi možne dovoljene izjeme. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz podtočke (i) te točke (c).";

 

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 19 a (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 48 – točka (b)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

19a. V členu 48 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

 

„(b) če uslužbenec s pogodbo za določen čas po koncu bolniškega dopusta, predvidenega v členu 16, ne more začeti ponovno delati. V tem primeru dobi uslužbenec nadomestilo v višini svoje osnovne plače in družinskih dodatkov za dva dni na vsak dopolnjen mesec dela.“

 

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 21

Pogoji za zaposlitev

Člen 53 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, AD 12. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1 do SC3, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, AD 12. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

 

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 29

Pogoji za zaposlitev

Člen 88 – pododstavek 1 – točka (b)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

v točki (b) prvega pododstavka člena 88 se besedi „treh let“ nadomestita s „šestih let“;

v točki (b) prvega pododstavka člena 88 se besedi „treh let“ nadomestita s „petih let“;

 

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 33 a (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 132 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

33a. Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 132a

 

Akreditiranim parlamentarnim pomočnikom se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) in na izrecno zahtevo zadevnega poslanca ali zadevnih poslancev, ki jim pomagajo, samo enkrat izplača bodisi nadomestilo za nastanitev bodisi za selitev ob prenehanju zaposlitve na podlagi dokazila, da so morali spremeniti kraj prebivališča. Znesek nadomestila ne presega mesečne osnovne plače pomočnika.“;

 

 

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 33 b (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 139 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

33b. V členu 139 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

 

„(b) ob koncu meseca, v katerem akreditirani parlamentarni pomočnik dopolni 65 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim pododstavkom člena 52(b) Kadrovskih predpisov;“

Obrazložitev

Parlamentarnim pomočnikom mora biti dana možnost, da izjemoma delajo do 67. leta starosti.

 

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 2 – točka (33 c) (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 139 – odstavek 1 – točka (d)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

33c. V členu 139(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

 

„(d) ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu možnost zgodnejšega prenehanja na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne sme začeti teči med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom.“;

 

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 2 – točka (33 d) (novo)

Pogoji za zaposlitev

Člen 139 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

33d. v člen 139 se vstavi naslednji odstavek:

 

„3a. Izvedbeni ukrepi iz člena 125(1) določajo spravni postopek, ki se uporablja pred prekinitvijo pogodbe akreditiranega parlamentarnega pomočnika na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil zaposlen, ali zadevnega parlamentarnega pomočnika v skladu z odstavkom 1(d) in odstavkom 3.“;

 

 

OBRAZLOŽITEV

Vse institucije in agencije, ki se nahajajo v različnih krajih zaposlitve v EU, in njihove delegacije v tretjih državah zaposlujejo skupaj 55 000 uradnih in drugih uslužbencev. V primerjavi z nacionalnimi ali celo lokalnimi upravami v nekaterih državah članicah je to število zelo majhno in je še toliko manjše, če upoštevamo dejstvo, da evropske institucije služijo okoli 501 milijonov državljanov EU.

 

V letu 2004 so bili Kadrovski predpisi in evropska javna uprava deležni korenite reforme, ki je bila namenjena posodobitvi in povečanju stroškovne učinkovitosti. Z reformo se bo do konca leta 2020 privarčevalo skupaj osem milijard evrov. Glavni razlog za ta predlog Komisije in njegovo bistvo je v tem, da ponudi novo metodo prilagajanja plač in pokojnin, vključno z izvajanjem določbe o izjemi in posebno dajatvijo. To je potrebno, saj bodo ustrezne določbe iz Kadrovskih predpisov leta 2012 potekle in je treba ustrezno odgovoriti na sodbo Sodišča v zadevi C-40/10[3].

 

Čeprav bi spremembe, ki so potrebne zaradi izteka omenjenega datuma, lahko zajemale le sedanji predlog za spremembo Kadrovskih predpisov, se je Komisija odločila, da bo šla dlje in predlagala vrsto dodatnih sprememb. Vse sodijo v kategorijo različnih varčevalnih ukrepov, ki naj bi bili sprejeti skupaj z novo metodo in posebno dajatvijo.

 

Poročevalka meni, da bi sedanja reforma morala zajeti le to, kar bi bilo treba spremeniti. Razloga za to sta dejstvo, da je temeljita reforma Kadrovskih predpisov, ki je prinesla pomembne prihranke, potekala pred le nekaj leti in ima še vedno učinek, ter dolžnost, da se natančno sledi koledarju za sprejetje sedaj predlaganih sprememb. Zavedati se je treba, kako pomembno je, da Evropski parlament in Svet dosežeta sporazum do konca leta 2012, kar je zadnji možni rok. S pretekom metode in posebne dajatve ni mogoče več privarčevati, poleg tega pa bi to za proračun EU pomenilo dodatne stroške.

 

Na koncu je treba pripomniti tudi glede splošnega okvira sedanjega predloga. Prihaja v času finančne krize v Evropi, med klici po varčevanju v upravi EU. Te zahteve, ki jih je sicer treba jemati resno in ustrezno preučiti, pa ne morejo imeti prednosti pred bistvenim premislekom o namenu in vlogi evropske javne uprave. Ključnega pomena je najti ravnotežje med prihranki in nujnostjo, da institucije naloge in dolžnosti opravljajo v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz pogodb. Za izpolnitev obveznosti iz pogodbe je nujno, da imajo institucije še naprej možnosti za zaposlovanje in zadržanje osebja na osnovi njihove koristnosti, zaslug in sposobnosti, torej osebja, ki je neodvisno, ki sledi evropskemu projektu in njegovim vrednotam, je usposobljeno, večnacionalno in večjezično[4] ter se je pripravljeno za stalno preseliti in delati v tujini.

 

1.   Temeljni elementi predloga

 

Poročevalka pozdravlja dejstvo, da je Komisija svoj predlog predstavila pred iztekom datuma metode in posebne dajatve.

 

Poročevalka se zlasti strinja s predlogom, da bi metoda za spremembo nominalnih plač (namesto spremembe realnih plač) upoštevala vse države članice, in ne samo nekatere izmed njih, ter upa, da bo Komisija sposobna najti praktično rešitev v zvezi z vprašanjem pravočasnega prejetja ustreznih podatkov držav članic. Nadalje izpostavlja, da bi se morala določba o izjemi nanašati na finančno krizo. Ob koncu se poročevalka strinja s povečanjem posebne dajatve, preimenovane v solidarnostno dajatev, na predlagano šestodstotno raven.

 

2.  Ukrepi za varčevanje

 

2.1  Petodstotno zmanjšanje števila zaposlenih

 

Komisija predlaga, da bi se za pet odstotkov zmanjšalo število zaposlenih v vsaki instituciji in agenciji, kar odraža njeno zavezo varčevanju, ki je predvideno v predlogu večletnega finančnega okvira[5]. Ob upoštevanju, da bi institucije in agencije v letu 2011 v skladu s potrjenim kadrovskim načrtom[6] lahko skupaj imele 46 678 zaposlenih (uradnikov in drugih uslužbencev, brez pogodbenih uslužbencev), bi to pomenilo zmanjšanje števila zaposlenih v vseh kategorijah za 2 334 in dodatno zmanjšanje zaposlenih za približno 400 pogodbenih uradnikov. Do zmanjšanja naj bi prišlo do leta 2018, in sicer tako, da se ne bi nadomestilo določenega števila „naravnih“ odhodov zaposlenih iz institucij (na primer zaradi upokojitve ali izteka pogodbe).

 

Opozoriti velja, da se v predlogu predvideva samodejno zmanjšanje števila zaposlenih za pet odstotkov v vsaki instituciji in agenciji. Komisija ima sicer prav, da preučuje to kot možnost prihranka, vseeno pa ni prav zahtevati, da bi moralo to samodejno veljati za vse institucije. Izkazalo se bo za nerealno. Nekatere institucije utegnejo v najboljšem primeru zamrzniti sedanjo raven števila zaposlenih glede na nove pristojnosti, ki so jim pripadle v skladu s pogodbami, ali zaradi širitev v prihodnosti, za druge pa se utegne v prihodnosti pokazati dejanska potreba po povečanju števila zaposlenih[7]. Zato bodo potrebne bolj prilagojene rešitve.

 

Predlog Komisije predvideva, da se s spremembo člena 6 Kadrovskih predpisov vzpostavi povezava med večletnim finančnim okvirom in kadrovskimi načrti institucij. Tako bi se zagotovila obveznost institucij in agencij, da spoštujejo svojo zavezo zmanjšanja števila zaposlenih za pet odstotkov. Kadrovski predpisi sicer že predpisujejo, da je „[V] kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, [...] navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini“. Iz te določbe je jasno, da morajo institucije v svojih kadrovskih načrtih spoštovati proračunske obveznosti, ki izhajajo iz proračunov institucij, ti pa so odvisni od splošnega proračuna EU, ki je nadalje odvisen od večletnega finančnega okvira. Zato ni razlogov za uvedbo dodatne povezave med Kadrovskimi predpisi in finančnim okvirom EU. Opozoriti bi tudi veljalo, da so v razdelku 5 večletnega finančnega okvira zajeti „upravni odhodki institucij“, kar je bistveno širše od njihovih odhodkov, povezanih z zaposlenimi.

 

Četudi je poročevalka prepričana, da bi morale institucije uvesti določeno varčevanje, pa je vseeno treba institucijam prepustiti izbiro natančnejšega načina in virov, pri katerih varčevati. Same so namreč v najboljšem položaju, da natančno opredelijo in se odločijo, kje so mogoči rezi, ne da bi ti ovirali njihovo korektno delovanje. Zaveza temu cilju bi bila primernejša.

 

Zaradi navedenih razlogov poročevalka predlaga, da se ne sledi temu predlogu.

 

2.2  Delovni pogoji

 

Poročevalka opozarja, da drugi varčevalni ukrepi, ki jih predlaga Komisija, zadevajo pogoje zaposlitve in vključujejo na primer:

 

a)  spremembe glede delovnega časa:

–   podaljšanje delovnega časa z uvedbo minimalnega števila delovnih ur (40) brez nadomestila v obliki osebnih prejemkov,

–  skrajšanje letnega potovalnega časa domov na tri dni;

b)  spremembe pokojninskega sistema:

–   povišanje upokojitvene starosti s 63 na 65 let z možnostjo nadaljevanja dela do starosti 67 let,

–   povišanje starosti za predčasno upokojitev s 55 na 58 let,

–  zmanjšanje števila uradnikov, ki se predčasno upokojijo, z 10 % na 5 % na leto v vseh institucijah;

c)  spremembe glede nadomestil oz. dodatkov in pravic:

–  zmanjšanje letnega nadomestila stroškov prevoza domov,

–  prilagoditev pravil o povračilu stroškov selitve,

–  prilagoditev pravil o povračilu stroškov službenih poti.

 

Nekatere od teh ukrepov je treba razumeti v povezavi z nedavnimi prilagoditvami delovnih pogojev, ki so jih sprejele države članice, zlasti povišanje upokojitvene starosti, ki odraža sedanje demografske trende po celotni EU. Drugih ni mogoče razumeti kot ključne elemente predlaganih sprememb, četudi izpolnjujejo svoj namen varčevalnih ukrepov.

 

Posebej se predlaga, da bi institucijam omogočili uvedbo prožne ureditve delovnega časa kot oblike sodobnega upravljanja človeških virov. Poročevalki se zdi, da gre pristop Komisije v pravo smer, vseeno pa bo preučila, če za nekatere kategorije zaposlenih nemara ne bi veljalo omejiti takšne ureditve.

 

2.3  Karierni sveženj za strokovno-tehnične uslužbence (razred AST)

 

Z reformo iz leta 2004 je bila vzpostavljena nova struktura za kariere v razredu AST. Vseeno se zdi[8], da so potrebne dodatne prilagoditve strukture plač in kariernega sistema v razredu AST.

 

Komisija je kot rešitev za to prvotno predlagala, da se zaposlene na ravni tajnikov preoblikuje v pogodbene zaposlene. Med prvo izmenjavo mnenj s Komisijo in njenim podpredsednikom M. Šefčovičem v Odboru za pravne zadeve julija 2011 je bilo jasno rečeno, da bi takšen predlog prinašal tveganje, da ne bi zadovoljeval potreb institucij glede zaposlovanja oseb s posebnimi profili (na primer jezikovnimi), in torej ne bi bil sprejemljiv. To je bilo jasno povedano tudi med socialnim dialogom, ki ga je vodila Komisija med pripravami na sprejetje uradnega predloga.

 

Komisija se je na koncu odločila predlagati novo kategorijo AST/SC s ciljem uvedbe nižje kariere za ljudi, ki opravljajo preprostejše naloge in obveznosti. V skladu s predlogom bi se ta nova kategorija zaposlovala v razredu, ki je dva razreda nižje od razreda AST 1. Poudariti je treba, da poročevalka ne more sprejeti tako nizkega začetnega razreda, čeprav ne nasprotuje kategoriji AST/SC. Začetni razredi v vseh kategorijah morajo institucijam zagotavljati zaposlovanje primernih zaposlenih. V tem konkretnem primeru je nujno zagotoviti, da imajo institucije možnost zaposlovati tajnike (v večini primerov so to ženske), med katerimi je zastopana široka vrsta narodnosti in jezikovnih znanj, da bi lahko izpolnjevale zahteve večnacionalne in večjezikovne službe, ki ostaja neobhodna podlaga večnacionalnih institucij EU, ki služijo državljanom 27 držav članic. V tem kontekstu je ohranitev geografskega ravnotežja v institucijah pomemben dejavnik, ki ga ni mogoče opustiti, ampak je treba zanj še posebej poskrbeti. V tem primeru je treba morebitne prihranke uravnotežiti s sposobnostjo institucij, da stalno zagotavljajo visoko raven storitev. Pomembno je tudi ustrezno varovati načelo enakopravnosti spolov. Zato poročevalka predlaga, da se začetni razred kategorije AST/SC umesti en razred pod AST 1.

 

Glede razreda AST poročevalka opozarja na dva elementa v predlogu. Prvi je omejitev kariere v razredih AST na razred AST 7 za strokovno-tehnične uslužbence v prehodu, ki so se zaposlili po 1. maju 2004. Poročevalka opozarja, da gre pri tem za kršitev pogojev za zaposlitev, saj si je ta skupina strokovno-tehničnih uslužbencev lahko obetala kariero do razreda AST 11. Da bi to ublažili, bi mejo mogoče postavili na razred AST 9. Glede drugega pa poročevalka predlaga pozoren pregled predlaganega preoblikovanja kariere v razredih AST, po katerem bi bila dva najvišja razreda rezervirana zgolj za zaposlene, ki opravljajo naloge z visoko ravnijo odgovornosti.

 

3.  Posebne točke

 

Poročevalka se je odločila, da v osnutku poročila obravnava nekaj točk, ki so specifične samo za nekatere institucije in za katere so že nekaj časa potrebne rešitve. To vključuje predlog spremembe, ki uvaja posebne določbe o upokojevanju parlamentarnih pomočnikov. Za izpolnjevanje zaveze institucij, da bodo pri zaposlovanju izvajale politiko enakih možnosti, poročevalka predlaga tudi spremembo, s katero bi se uredil položaj zaposlenih invalidov.

21.3.2012

MNENJE Odbora za proračun

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

( COM(2011)0890 – C7‑0507/2011 – 2011/0455(COD) )

Pripravljavec mnenja: George Lyon

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

 

V sedanjih gospodarskih razmerah je treba podpreti možnost za posodobitev kadrovskih predpisov EU, da bodo bolje odražali realno demografsko in gospodarsko stanje v Evropi. Vendar bi morala načela, ki podpirajo preudarno in sodobno kadrovsko politiko v institucijah EU, zlasti temeljiti na dejstvu, da je treba nagrajevati uspešnost in kakovost storitev ter upoštevati geografsko ravnotežje. Pripravljavec mnenja meni, da bi morala biti ta načela v ospredju novih reform ter da je treba pri vsaki spremembi poskrbeti tudi za pravičnost sistema EU in upoštevati prizadevanja za konsolidacijo nacionalnih uprav ter pogoje iz drugih mednarodnih organizacij.

 

Pripravljavec mnenja v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije, ki naj bi po ustreznem socialnem dialogu dosegel zadovoljivo ravnovesje med potrebo po večji učinkovitosti in prihrankih v skladu z utrjevanjem javnih financ v državah članicah EU ter potrebo institucij po tem, da privabijo visokokvalificirano in neodvisno osebje, ki bo sposobno učinkovito in uspešno izvajati politike EU.

 

Z obsežno reformo kadrovskih predpisov iz leta 2004, s katero so bile na vseh področjih javnih služb EU uvedene znatne spremembe, se je prihranilo že tri milijarde EUR, do leta 2020 pa se bo še dodatnih pet milijard EUR. Upravni odhodki EU znašajo le 5,8 % večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, kar je približno 1 % BDP Unije.

 

Pristojnost odbora BUDG

 

Pripravljavec mnenja ugotavlja, da se vse glavne točke predloga, in sicer pokojninske spremembe, tedenski delovni čas, nova solidarnostna dajatev, nova metoda za prilagoditev plač in pokojnin, spremembe kariernega sistema itd. izrecno obravnavajo z novimi zakonodajnimi določbami. Vendar meni, da predlagano 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v vseh institucijah in organih sodi v področje pristojnosti odbora za proračun (BUDG), čeprav se bo o teh točkah odločalo po tem zakonodajnem postopku.

 

Odbor BUDG je pristojen za vse odločitve Evropskega parlamenta o upravnem proračunu in načrtu delovnih mest za institucije EU v okviru letnega proračunskega postopka. Noben cilj zmanjševanja števila zaposlenih ne bi smel vnaprej določati odločitev proračunskega organa ali izida naslednjih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, za kar je v Evropskem parlamentu prav tako odgovoren odbor BUDG.

 

Pripravljavec mnenja meni, da je treba zaradi pristopa Hrvaške in novih nalog, ki so posledica Lizbonske pogodbe in gospodarske krize, podrobno preučiti potrebe vseh institucij in organov, da se oceni, kako bo predlagano zmanjšanje števila zaposlenih vplivalo na raven in kakovost izvajanja programov ter splošneje na kakovost dela institucij, preden se lahko na tem področju sprejme kakršna koli politična zaveza.

 

Namen predlogov sprememb pripravljavca mnenja je to pojasniti in zavarovati pristojnosti odbora BUDG ter zagotoviti, da bodo te pristojnosti neodvisne od odločitev v okviru drugih postopkov.

 

Pripravljavec mnenja meni, da bi moral biti za obravnavanje vsebine predlaganih zakonodajnih sprememb pristojen odbor JURI. Da bi bil ta odbor pri prihodnjem odločanju bolje informiran, pa je spodaj podrobno opisan proračunski učinek predlaganih ukrepov.

 

Pripravljavec mnenja je nazadnje prepričan v nadaljnje tesno sodelovanje med odboroma JURI in BUDG, če bi bilo treba pozneje v postopku obravnavati predloge sprememb, ki imajo znaten proračunski učinek.

 

Kratek opis proračunskega učinka predloga Komisije

 

Proračunski učinek predloga Komisije vključuje skupen prihranek v višini 1.010 milijonov EUR v obdobju 2014–2020, približno 80 % tega prihranka izhaja iz 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih, kar je zunaj uradnega predloga Komisije, in dolgoročne prihranke v višini 1.022 milijonov EUR letno pri običajnem delovanju (od leta 2060 dalje). Viri teh prihrankov so predstavljeni spodaj (glede na metodologijo, ki jo je Komisija uporabila pri oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi k predlogu).

 

Ocena predvidenih prihrankov pri upravnih odhodkih na kratki in dolgi rok

(brez operativnih razdelkov večletnega finančnega okvira, na primer agencije)

 

Proračunski učinek na postavko V

(v milijonih EUR)

 

Skupni prihranki

2013-2020

 

Letni prihranki pri običajnem delovanju (dolgoročni)

5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih

Prejemki

832

195

Pokojnine

2

144

Skupaj

834

339

Nova karierna struktura za asistente

Prejemki

85

64

Pokojnine

5

86

Skupaj

90

150

Nova funkcionalna skupina za tajnike (AST/SC)

Prejemki

97

213

Pokojnine

0

160

Skupaj

97

373

Povišanje upokojitvene starosti

Prejemki

0

-49

Pokojnine

2

207

Skupaj

2

158

Potni stroški

Prejemki

18

2

Pokojnine

0

0

Skupaj

18

2

VSI UKREPI

Prejemki

1.032

425

Pokojnine

9

597

Skupaj

1.041

1.022

 

 

Pripravljavec mnenja bi želel na koncu izraziti svoje pomisleke v zvezi s časovnim pritiskom in neželenimi posledicami, če se do konca leta 2012 ne bi uspeli dogovoriti o predlogu, saj obstaja realna možnost, da se bodo vse plače v institucijah povišale za 5,5 %, ker bo sedanja posebna dajatev prenehala veljati. To bi bilo v nasprotju z želenim izidom reforme in bi vse institucije in zaposlene postavilo v neroden položaj pred državljani EU, ki jih je kriza močno prizadela, zato je treba storiti vse, da se to prepreči.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 a (novo)

 

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1a. meni, da noben politični dogovor o zmanjševanju števila zaposlenih v institucijah in organih Unije ne bi smel oslabiti njegovih proračunskih pristojnosti v okviru drugih postopkov, kot so letni proračunski postopek in prihodnja pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; bo močno nasprotoval vsakemu poskusu vnaprejšnjega določanja izida teh pogajanj;

Obrazložitev

Evropski parlament je kot proračunski organ pristojen za vse odločitve o upravnem proračunu institucij EU ter kadrovskih načrtih v okviru postopka sprejemanja letnega proračuna. Noben cilj zmanjševanja števila zaposlenih ne bi smel vnaprej določati odločitev proračunskega organa v zvezi s tem ali izida prihodnjih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. To je še posebej pomembno, saj bi bilo treba učinek vsakega znatnega zmanjšanja števila zaposlenih na kakovost dela institucij oceniti, preden bi lahko sprejeli kakršne koli politične zaveze na tem področju.

 

Predlog spremembe    2

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 b (novo)

 

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1b. meni, da je predlog Komisije, ki poskuša predvsem varčevati na račun zaposlenih v nižjih plačnih razredih, sporen z vidika socialne pravičnosti;

 

 

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami potrebuje visokokakovostno evropsko javno upravo, da lahko zagotavlja najvišji standard opravljanja svojih nalog v skladu s Pogodbama in je ustrezno pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti.

(1) Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami potrebuje visokokakovostno evropsko javno upravo, da lahko zagotavlja najvišji standard opravljanja svojih nalog, tudi novih, ki izhajajo iz Pogodb, v skladu s Pogodbama in je ustrezno pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti, predvsem z morebitnim pristopom drugih držav.

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno.

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje osebja z najvišjo ravnjo znanja in sposobnosti, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno, zlasti z ustreznim sistemom poklicnega napredovanja, ki bo nagrajeval uspešnost, predanost delu in kakovost storitev.

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Čeprav bodo spremembe kadrovskih predpisov, ki jih uvaja ta uredba, omogočile nekaj prihrankov v proračunu Unije, ne bi smele nikakor vplivati na prihodnje odločitve o spremembah zaposlovanja v institucijah in agencijah Unije, ki so v izključni pristojnosti proračunskega organa.

Obrazložitev

Evropski parlament je kot proračunski organ pristojen za vse odločitve o upravnem proračunu institucij EU ter kadrovskih načrtih v okviru postopka sprejemanja letnega proračuna. Noben cilj zmanjševanja števila zaposlenih ne bi smel vnaprej določati odločitev proračunskega organa v zvezi s tem ali izida prihodnjih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. To je še posebej pomembno, saj bi bilo treba učinek vsakega znatnega zmanjšanja števila zaposlenih na kakovost dela institucij oceniti, preden bi lahko sprejeli kakršne koli politične zaveze na tem področju.

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, je treba uravnovesiti z nadaljnjo uporabo sistema posebne dajatve, ki se preimenuje v „solidarnostno dajatev“. Medtem ko se je stopnja posebne dajatve, ki je veljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, postopno povišala in je bila v povprečju 4,23-odstotna, se v trenutnih okoliščinah zdi primerno solidarnostno dajatev povišati na enotno stopnjo 6 %, da se upoštevajo težke gospodarske razmere in njihove posledice za javne finance po vsej Evropski uniji. Tako solidarnostno dajatev je treba uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Evropske unije za enako obdobje kot samo „metodo“.

(6) Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, je treba uravnovesiti z nadaljnjo uporabo sistema posebne dajatve, ki se preimenuje v „solidarnostno dajatev“. Medtem ko se je stopnja posebne dajatve, ki je veljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, postopno povišala in je bila v povprečju 4,23-odstotna, se v trenutnih okoliščinah zdi primerno solidarnostno dajatev povišati na enotno stopnjo 6 %, tako da se prispeva k financiranju politik Unije za rast in zaposlovanje iz proračuna Unije in da se upoštevajo težke gospodarske razmere in njihove posledice za javne finance po vsej Evropski uniji. Tako solidarnostno dajatev je treba uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Evropske unije za enako obdobje kot samo „metodo“.

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da je napredovanje v višji razred pogojeno z izvajanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

(11) Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da je napredovanje v višji razred pogojeno z osebno zavzetostjo, izboljšanjem znanja in sposobnosti ter izvajanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Delovni čas v institucijah je treba uskladiti z veljavnim delovnim časom v nekaterih državah članicah Evropske unije, da se nadomesti zmanjšanje osebja v institucijah. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da lahko zaposleni v institucijah opravijo delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Evropske unije.

(14) Delovni čas v institucijah je treba uskladiti z veljavnim delovnim časom v nekaterih državah članicah Evropske unije. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da lahko zaposleni v institucijah opravijo delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Evropske unije.

Obrazložitev

Velikost javne uprave EU je treba določiti glede na pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020 ter letne proračunske postopke. Glede na trenutna prizadevanja držav članic za fiskalno konsolidacijo bi bilo priporočljivo začasno zmanjšati upravne izdatke EU, vendar se to zmanjšanje ne bi smelo biti uporabljati samodejno za vse institucije ali postati trajno glede na vse večje pristojnosti in naloge, zaupane Evropski uniji.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 3

Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti

Člen 6 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

1. V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

Kadrovski načrt vsake institucije upošteva obveznosti iz večletnega finančnega okvira in medinstitucionalnega sporazuma o njegovem izvajanju.

 

Obrazložitev

Taka obveznost je odveč, saj to že zagotavlja člen 312 PDEU.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 8

Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti

Člen 27 – odstavka 1 in 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi uradnike, ki imajo največ znanja, so najbolje usposobljeni, najsposobnejši, najučinkovitejši in neoporečni, izbira pa jih na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme korektivne ukrepe, če opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih korektivnih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme korektivne ukrepe, če ob upoštevanju ločene razčlenitve na vse kategorije in razrede opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih korektivnih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110.

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 10

Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti

Člen 31 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.“;

„Brez poseganja v člen 27 in člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.“;

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 14 a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti

Člen 44 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

14a. v členu 44 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

 

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen uradnikov v razredu AD 12 ali višjem razredu in AST 10 ali višjem razredu, ki niso na vodstvenem položaju in ki samodejno napredujejo na naslednjo stopnjo svojega razreda po treh letih.

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU

Referenčni dokumenti

COM(2011)0890 – C7-0507/2011 – 2011/0455(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

19.1.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

19.1.2012

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

George Lyon

25.1.2012

 

 

 

Datum sprejetja

21.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Richard Ashworth, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Claudio Morganti, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Potito Salatto, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Jacek Włosowicz

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, María Muñiz De Urquiza, Georgios Papastamkos, Georgios Stavrakakis, Gianluca Susta

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eva Ortiz Vilella

 

 

20.3.2012

MNENJE Odbora za proračunski nadzor

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

( COM(2011)0890 – C7‑0507/2011 – 2011/0455(COD) )

Pripravljavka mnenja: Ingeborg Gräßle

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno.

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno. V zvezi s tem je treba odpraviti težave, ki jih imajo trenutno institucije pri zaposlovanju uradnikov ali osebja iz določenih držav članic – iz Nemčije, Združenega kraljestva, Avstrije in Nizozemske – zaradi manj privlačnih in manj konkurenčnih delovnih pogojev v institucijah v primerjavi z drugimi panogami v teh državah članicah.

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Glede na zelo omejeno velikost evropske javne uprave v primerjavi s cilji Unije in njenim prebivalstvom, zmanjšanje števila zaposlenih v institucijah in agencijah Unije ne bi smelo privesti do poslabšanja pri opravljanju njihovih nalog, dolžnosti in funkcij v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz pogodb. V zvezi s tem je potrebna večja preglednost stroškov dela vsake institucije in agencije, kar zadeva vse kategorije njihovih zaposlenih.

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Širši cilj je optimizirati upravljanje človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost.

(3) Širši cilj je optimizirati upravljanje človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne odličnost, usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost ter privlačni pogoji zaposlovanja.

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti uslužbencev AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nujen prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, je treba uvesti novo funkcionalno skupino „AST/SC“ za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj vzpostavljajo ustrezno razmerje med ravnijo odgovornosti in ravnijo prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo.

(13) Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti uslužbencev AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nujen prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, je treba uvesti novo funkcionalno skupino „AST/SC“ za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj bi morale vzpostavljati ustrezno razmerje med ravnijo odgovornosti in ravnijo prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo. Komisija bi morala oceniti obseg in posledice uvedbe te nove funkcionalne skupine in poročati o njih, pri čemer bi morala še posebej upoštevati položaj žensk, da bi bilo mogoče zagotoviti ohranitev stabilne in celovite evropske javne uprave.

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Nekateri uslužbenci morajo pogosto na službeno potovanje v druge glavne kraje dela njihove institucije. Te okoliščine v pravilih o službenih potovanjih trenutno niso ustrezno upoštevane. Zato je treba ta pravila prilagoditi, da bi v takih primerih dopuščala povračilo stroškov nastanitve na podlagi pavšalnega zneska.

(18) Nekateri uslužbenci morajo pogosto na službeno potovanje v druge glavne kraje dela njihove institucije. Te okoliščine v pravilih o službenih potovanjih trenutno niso ustrezno upoštevane. Zato je treba ta pravila prilagoditi, da bi v takih primerih dopuščala povračilo pavšalnega zneska na podlagi povprečnih lokalnih stroškov nastanitve.

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Treba je zagotoviti prehodne ureditve, ki omogočajo postopno uporabo novih pravil in ukrepov, medtem ko spoštujejo pridobljene pravice in legitimna pričakovanja osebja, zaposlenega pred začetkom veljavnosti teh sprememb Kadrovskih predpisov.

(20) Treba je zagotoviti prehodne ureditve, ki omogočajo postopno uporabo novih pravil in ukrepov, medtem ko spoštujejo pridobljene pravice in legitimna pričakovanja osebja, zaposlenega pred začetkom veljavnosti teh spremenjenih Kadrovskih predpisov.

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Zaradi poenostavitve in dosledne kadrovske politike se pravila, ki jih sprejme Komisija za izvajanje Kadrovskih predpisov, smiselno uporabljajo za agencije. Vendar se agencijam za zagotovitev, da se po potrebi lahko upošteva njihov poseben položaj, omogoči, da Komisijo zaprosijo za dovoljenje, da sprejmejo izvedbena pravila, ki odstopajo od tistih, ki jih je sprejela Komisija, ali da ne uporabljajo pravil Komisije.

(21) Zaradi poenostavitve in dosledne kadrovske politike se pravila, ki jih sprejme Komisija za izvajanje Kadrovskih predpisov, smiselno uporabljajo za agencije. Vendar se agencijam za zagotovitev, da se po potrebi lahko upošteva njihov poseben položaj, omogoči, da Komisijo zaprosijo za dovoljenje, da sprejmejo izvedbena pravila, ki odstopajo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) V okviru Sodišča Evropske unije je treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam in agencijam, bo omogočal preglednost in spodbujal usklajeno uporabo Kadrovskih predpisov.

(22) V okviru Sodišča Evropske unije je treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov, vključno z odobrenimi odstopanji. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam in agencijam, bo omogočal preglednost in spodbujal usklajeno uporabo Kadrovskih predpisov.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način –

(26) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 2 – točka a

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 5 – odstavek 1

 

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter funkcionalno skupino tajniki in referenti (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).

1. Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter tajniško in referentsko funkcionalno skupino (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 5 a (novo)

 

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 11 a - odstavek 1

 

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. člen 11a(1) se nadomesti z naslednjim:

 

„1. Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, ali ima katero koli drugo navzkrižje interesov, med drugim povezano s predhodno zaposlitvijo, ki jo je opravljal v preteklih petih letih. Vsi novoimenovani uradniki morajo pred nastopom zaposlitve v instituciji, kateri pripadajo, izpolniti in predložiti celovit obrazec z „izjavo o interesih“, ki vključuje informacije o njihovih predhodnih delodajalcih in predhodnih strankah v obdobju predhodnih petih let.

 

Izraz „navzkrižje interesov“ se razlaga v skladu z opredelitvijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in pomeni navzkrižje med javnimi nalogami in zasebnimi interesi uslužbenca, kjer ima uradnik interese v vlogi zasebnika, ki bi lahko neprimerno vplivali na opravljanje njegovih uradnih nalog in odgovornosti. Poleg tega se šteje, da obstaja navzkrižje interesov tudi v primerih, ko bi nekdanji uradniki utegnili uporabiti notranje informacije, strokovno znanje, vpliv in stike, pridobljene med zaposlitvijo v institucijah, v korist lastnih finančnih interesov ali finančnih interesov naslednjega delodajalca ali stranke.“;

Obrazložitev

Kadrovske predpise bi bilo treba okrepiti na področju preprečevanja in upravljanja navzkrižja interesov ter zmanjšati možnost, da se jih različno razlaga. Sedanje besedilo vodi v nedoslednost pri ukrepih, ki jih na tem področju izvajajo institucije, in spodkopava zaupanje državljanov EU v institucije, agencije in druge organe EU.

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 5 b (novo)

 

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 12b - odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5b. člen 12b(1) se nadomesti z naslednjim:

 

„1. Ob upoštevanju člena 15 mora uradnik, ki se želi vključiti v zunanjo dejavnost, plačano ali neplačano, ali ki želi opraviti kakršno koli nalogo zunaj Unije, najprej dobiti dovoljenje organa za imenovanja. Dovoljenja ne dobi samo v primeru, ko je dejavnost ali naloga taka, da bi vplivala na opravljanje uradniških nalog, zbudila dvome v njegovo neodvisnost in lojalnost instituciji ali ni združljiva z interesi institucije.“;

Obrazložitev

V zadnjih nekaj letih je bilo prijavljenih več primerov navzkrižja interesov in domnevnega navzkrižja interesov v institucijah EU. Kadrovske predpise bi bilo treba okrepiti na področju preprečevanja in upravljanja navzkrižja interesov ter zmanjšati možnost, da se jih različno razlaga.

 

 

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 6 a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 22 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. za členom 22b se vstavi naslednji člen:

 

„Člen 22c

 

Vsaka institucija vzpostavi neodvisen postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako se jih obravnava po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve obveznosti v skladu s členom 22a in/ali členom 22b. Zadevna institucija zagotovi zaupno obravnavo takih pritožb v dveh mesecih. Če v navedenem roku ni mogoče obravnavati pritožbe, zadevna institucija pritožnika oziroma pritožnike pisno obvesti o razlogih za zamudo.

 

Vsaka institucija določi interne smernice glede opozarjanja na nepravilnosti, ki med drugim vsebujejo pravila o:

 

– zagotavljanju informacij uradnikom iz člena 22a(1) in/ali člena 22b (osebe, ki opozorijo na nepravilnosti) o obravnavi zadeve, ki so jo prijavili;

 

– zaščiti legitimnih interesov uradnikov, ki opozorijo na nepravilnosti, in njihove zasebnosti; ter

 

– neodvisnem postopku obravnave pritožb iz prvega odstavka tega člena.

 

Te interne smernice so skladne z načeli v Prilogi A k temu členu.

 

„Priloga A

 

Člen 1

 

1. Uradnik, ki pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njimi izve za kršitve zakonodaje ali je o teh kršitvah iskreno prepričan, izve, da drugi uradniki ne izpolnjujejo obveznosti, povezanih s temeljnimi etičnimi načeli, ali je o teh pristno prepričan, izve za razsipnost in/ali tveganja, ki škodijo interesom Evropske unije, ali je o teh pristno prepričan, ima pravico to zadevo skupaj z dokazili prijaviti bodisi svojemu neposredno nadrejenemu bodisi svojemu generalnemu direktorju ali osebam na enakovrednih položajih ali neposredno Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), če je zadeva povezana s pristojnostmi tega urada. Vsaka institucija mora zagotoviti tudi informacijski kanal, ki omogoča anonimno dvostransko posredovanje sporočil v skladu s tem členom.

 

2. Vsaka institucija zagotovi, da uradnik, ki posreduje informacije v skladu z odstavkom 1 (oseba, ki opozori na nepravilnosti), prejme takojšnjo potrditev prejema teh informacij in je v štirih tednih obveščen o približnem času, potrebnem za analizo zadeve, na katero je opozoril, kar ne sme trajati dlje od šestih mesecev. Če je ta rok prekoračen, se osebo, ki opozori na nepravilnosti, obvesti o razlogih za to podaljšanje in o predvidenem skupnem trajanju. To velja za vsako naknadno obdobje treh mesecev.

 

3. Če je iz predhodne analize mogoče sklepati, da zadeva vključuje področja v pristojnosti urada OLAF, se primer prenese na ta urad. Osebo, ki opozori na nepravilnosti, se takoj obvesti o prenosu. Urad OLAF ima do osebe, ki opozori na nepravilnosti, in glede obravnave opozarjanja na nepravilnosti enake obveznosti kot prvi prejemnik opozorila in njegova institucija.

 

4. Vsaka institucija zagotovi, da se identiteta osebe, ki opozori na nepravilnosti, obravnava čim bolj zaupno. Ravno tako sta zadevna institucija in/ali urad OLAF odgovorna, da osebo, ki opozori na nepravilnosti, takoj opozorita na morebitne kršitve ali ogrožanje anonimnosti in zaupnosti.

 

5. Vsaka institucija zagotovi, da se vsaka prijavljena zadeva analizira. Analize so nepristranske, ustrezne, hitre, ustrezno dokumentirane, opravijo jih za to usposobljeni organi. Na analize ne morejo vplivati osebe, ki jih oseba, ki opozarja na nepravilnosti, obtožuje ali sumi. Oseba, ki opozori na nepravilnosti, ima pravico, da je ustrezno obveščena in zaslišana pred koncem analize. Ravno tako je obveščena o končnem izidu in ima pravico dostopa do dokumentacije, povezane z zadevo.

 

6. Skozi celotno obravnavo primera domnevne nepravilnosti se spoštujejo postopkovne pravice, pravice do zasebnosti in pravice do varstva podatkov vseh oseb, vključenih v zadevo, pa tudi potrebe institucij po tajnosti.

 

7. Uradnik zaradi opozarjanja na nepravilnosti ali obravnave njegovega opozorila s strani institucije ne utrpi škodljivih posledic. Institucija ga zaščiti pred vsemi tovrstnimi posledicami, ki nastanejo ali bi utegnile nastati zaradi ravnanja drugih uradnikov ali tretjih strani. Če oseba, ki opozori na nepravilnosti, utrpi škodljive posledice, pri čemer ni mogoče izključiti njihove povezave z opozarjanjem na nepravilnosti, je institucija dolžna dokazati, da taka povezava ne obstaja.

 

8. V primeru neprimernega posredovanja uradnika v postopku obravnave domnevne nepravilnosti (na primer manipulacija analize ali vsako ravnanje, ki škoduje osebi, ki opozori na nepravilnosti) se lahko proti uradniku uvede disciplinski ukrep. Tudi proti uradniku, ki zlorabi postopek opozorila na nepravilnosti, se lahko uvede disciplinski ukrep, če je mogoče dokazati, da je uradnik zavestno izrazil neutemeljene pomisleke ali zavestno predložil lažne informacije.

 

9. Institucije vzpostavijo sistem notranje podpore, ki zagotavlja neodvisno, zaupno svetovanje osebam, ki bi utegnile opozoriti na nepravilnosti, ter svojo politiko na področju opozarjanja na nepravilnosti predstavijo svojim zaposlenim na pregleden in konstruktiven način. Vzpostavijo se mehanizmi za anonimno obveščanje oseb, ki opozorijo na nepravilnosti, o uspešnih ukrepih v konkretnih primerih, kot je zaznavanje tveganja, preprečevanje nepravilnosti, kaznovanje kršiteljev, preprečevanje maščevanja in kaznovanje zlonamernega opozarjanja na nepravilnosti.

 

10. Institucije nadzorujejo in redno ocenjujejo uporabo tega člena ter sprejmejo proaktivne ukrepe in zagotovijo usposabljanje na področju prepoznavanja tveganja in opozarjanja na nepravilnosti, da bi spodbudile dobro prakso pri uporabi teh določb. Brez poseganja v odstavek 6 se oblikuje usklajen sistem registracije, sledenja in zasledovanja razkritij.

 

11. Ta člen se uporablja tudi v vseh primerih, ko uradnik uporabi svoje pravice v skladu s členom 21a Kadrovskih predpisov ali ko je uradnik dolžan poročati o zadevah iz odstavka 1 tega člena.

 

Člen 2

 

1. Oseba, ki opozori na nepravilnosti in je iskreno prepričana, da se ne spoštujejo njene pravice iz člena 22a Kadrovskih predpisov ali da so uradniki v razredu AD 14 ali v višjem razredu in/ali člani njene institucije ali OLAF kršili zakonodajo, ima pravico to zadevo skupaj z dokazili prijaviti predsedniku Komisije, predsedniku Računskega sodišča (če je zadeva v pristojnosti Računskega sodišča), predsedniku Sveta, predsedniku Evropskega parlamenta ali Evropskemu varuhu za človekove pravice.

 

2. Oseba, ki opozori na nepravilnosti in je iskreno prepričana, da se niso spoštovale njene pravice iz člena 22b(1) in (3) Kadrovskih predpisov, ima pravico, da zadevo skupaj z dokazili o domnevni nepravilnosti, ki škoduje interesom Unije, ali o domnevnem kaznivem ravnanju uradnikov in/ali članov njene institucije prijavi kateremu koli poslancu Evropskega parlamenta ali Računskemu sodišču, če je zadeva v njegovi pristojnosti.

 

3. Pravice in obveznosti iz člena 22a Kadrovskih predpisov veljajo za osebe, ki opozorijo na nepravilnosti, in prejemnike informacij v skladu s členom 22b Kadrovskih predpisov. Tak prejemnik informacij ima pravico, da predhodno vpletene prejemnike informacij in/ali institucijo, ki je predhodno vpletena v zadevo, vpraša, kako se obravnava opozorilo na nepravilnosti, ter da se mu zagotovijo potrebne informacije, da bo lahko preučil zadevo.

 

4. Če se na podlagi zakonodaje Unije drugim organom zunaj institucij Unije dodelijo potrebne pristojnosti za zaupno obravnavo zadev (znotraj institucij), ki bi jih morda razkrili uradniki EU, se lahko uradniki pod pogoji iz tega člena obrnejo tudi na te organe.

 

5. Prejemniki informacij iz odstavkov 1, 2 in 4 imajo tudi pravico do obveščanja javnosti, če menijo, da je to potrebno.

 

6. Če je oseba, ki opozori na nepravilnosti, v disciplinskem ali drugem postopku zaradi nespoštovanja omejitev prejemnika iz členov 22a ali člena 22b in/ali je na primer medijem in/ali javnosti posredovala informacije, je treba pri vsakem ukrepanju zoper njo upoštevati, ali je bila posredovana informacija resnična oziroma je oseba menila, da je resnična. Pri taki zadevi je treba upoštevati tudi javni interes.“;

 

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 6 b (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 24 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6b. V drugi odstavek člena 24 se doda naslednji stavek:

 

„To ne velja za stroške, ki jih ima uradnik zaradi preiskave s strani Evropskega urada za boj proti goljufijam.“;

Obrazložitev

Davkoplačevalci uradniku ne bi smeli kriti stroškov, ki nastanejo zaradi preiskave uradnika s strani Evropskega urada za boj proti goljufijam.

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 8

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 27 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni neposredno ali posredno rezervirano za državljane ene od držav članic.

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 8

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 27 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme korektivne ukrepe, če opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih korektivnih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme korektivne ukrepe, če opazi dolgotrajno in očitno nesorazmerje med nacionalnimi pripadnostmi uradnikov ali med spoloma, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti korektivni ukrepi ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih korektivnih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110.

 

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 9

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (b) odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.“;

„Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (b) odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

 

Pogodbeni uslužbenci lahko sodelujejo na takih notranjih natečajih pod pogojem, da predložijo dokazilo o temeljitem znanju enega od jezikov Unije in o zadovoljivem znanju dveh drugih jezikov Unije, kolikor je potrebno za opravljanje njihovih delovnih nalog.“;

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je zagotoviti, da so pogodbeni uslužbenci, ki se udeležijo notranjega natečaja, sposobni opravljati svoje delovne naloge vsaj v treh jezikih – gre za uskladitev s pogoji za uradnike.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 9 a (novo)

 

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 29 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

9a. v členu 29a se vstavi naslednji odstavek:

 

„2a. Prilagojeni natečaji za zaposlitev ene določene osebe niso dovoljeni.“;

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 14 – točka a a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 43 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) Za prvim stavkom odstavka 1 se vstavi naslednji stavek:

 

„To poročilo temelji na preglednem in razumljivem sistemu poročanja o učinkovitosti, ki ga določijo institucije.“;

Obrazložitev

V skladu s Kadrovskimi predpisi se najmanj enkrat na dve leti oceni sposobnosti, učinkovitost in obnašanje v službi. Sprememba zahteva jasen in razumljiv sistem poročanja.

 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 14 a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 44 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

14a. V členu 44 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

 

„Uradnik, ki je v svojem razredu tri leta na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda. Od razreda AD 12 uradnik samodejno napreduje le, če zanj velja odstavek 2.“;

Obrazložitev

 

Samodejno napredovanje vsaki dve leti s povišico do 650 EUR ne glede na učinkovitost povzroča precejšnje stroške. Podaljšanje obdobja na tri leta je upravičeno, saj so posamezne stopnje nespremenjene. Omejitev napredovanj od razreda AD 12 naprej le na osebje na vodstvenih položajih je povezana z učinkovitostjo in za delovna mesta v teh plačnih razredih (nad 10.000 EUR na mesec) upravičena.

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 20

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 52 - točka b - drugi stavek

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar lahko uradnik na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67 leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Vendar lahko uradnik na lastno zahtevo in pod pogojem, da organ za imenovanja ne poda utemeljenega ugovora, nadaljuje delo do 67. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

 

 

 

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 21 – točka d

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 55 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. Uradniki, za katere veljajo določbe drugega odstavka člena 44, pri upravljanju svojega delovnega časa ne uporabljajo take ureditve.

4. Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. Kompenzacija za nadurno delo se opravi v urah, ki se odštejejo od delovnega časa uradnika, in ne sme prekoračiti osmih ur na koledarski mesec. Nadurno delo mora vnaprej odobriti zadevni generalni direktorat in generalni direktorat za človeške vire. Prošnje za nadurno delo vsebujejo razloge za to izjemno stanje, okoliščine, ki upravičujejo kompenzacijo, število zaposlenih, ki jih to zadeva, in oceno količine nadurnega dela, ki ga je treba opraviti.

 

Uradniki, za katere veljajo določbe drugega odstavka člena 44, ter uradniki od razreda AD/AST 9 naprej pri upravljanju svojega delovnega časa niso upravičeni do kompenzacije v skladu s tako ureditvijo.

Obrazložitev

 

Ob upoštevanju dosedanje prakse lahko ta predlog povzroči do 1,2 milijona dodatnih prostih dni. Predlog spremembe s pojasnitvijo pogojev razpolovi število možnih dodatnih prostih dni. Nadaljnji namen predloga spremembe je preprečiti zamenjavo nadur za proste ure v plačnih razredih od AD/AST 9 (7100 EUR) naprej. Od te stopnje naprej je višina plače ustrezno nadomestilo za nadurno delo. Število mogočih prostih dni tako pade na okrog 170.000.

 

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 23

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 56 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4, ki so delali prek polnega delovnega časa, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem so delali prek polnega delovnega časa.

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4, ki so delali prek polnega delovnega časa, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih po mesecu, v katerem so delali prek polnega delovnega časa.

 

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 27

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 61

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

27. v členu 61 se beseda „Institucije“ nadomesti z „Organi za imenovanja institucij“;

27. člen 61 se spremeni:

 

(a) beseda „Institucije“ se nadomesti z „Organi institucij za imenovanja“;

 

(b) doda se naslednji odstavek:

 

„Prazniki in dela prosti dnevi skupaj ne smejo presegati 14 delovnih dni.“;

Obrazložitev

Trenutno imajo uradniki 18 praznikov in dela prostih dni. V letu 2012 od tega 9 dni ni zakonsko določenih praznikov, kar pomeni, da so dodaten plačan dopust. S spremembo bi se ta številka znižala za štiri dni. Vsak od teh dodatnih prostih dni v vseh institucijah EU stane več kot 24 milijonov EUR.

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 39 a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 86

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

39a. člen 86(2) se nadomesti z naslednjim:

 

„2. Kadar organ za imenovanja ali OLAF izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti. Zadeva zastara in preiskava se zaključi, če upravna preiskava v petih letih od dne, ko je organ za imenovanja ali OLAF izvedel za domnevno neizpolnjevanje, ni končana.

 

Če je uradnik v okviru upravne preiskave suspendiran za več kot šest mesecev, lahko organ za imenovanja uvede disciplinski postopek.”;

Obrazložitev

Upravne preiskave proti uradnikom EU lahko trajajo več let brez sodne odločbe. Ta predlog spremembe uvaja rok za zastaranje takšnih primerov. Poleg tega uvaja možnost disciplinskih ukrepov ne glede na izid upravne preiskave. S tem se ščitijo uradniki, saj so na eni strani predvidene različne stopnje sankcij, na drugi pa možnost zastaranja preiskave.

 

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 41

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 110 – odstavek 2 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Taka izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po njihovem začetku veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija obvestila agencije o sprejetju zadevnega izvedbenega pravila, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči, da bodo taka izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Taka izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati šest mesecev po njihovem začetku veljavnosti pri Komisiji ali šest mesecev po datumu, ko je Komisija obvestila agencije o sprejetju zadevnega izvedbenega pravila, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči, da bodo taka izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

 

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 41

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 110 – odstavek 2 – pododstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom zgoraj navedenega devetmesečnega obdobja in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v odobritev izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za odobritev, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V zadnjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v odobritev izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Z odstopanjem lahko agencija na podlagi prošnje, ki vsebuje primerno obrazložitev, pred potekom zgoraj navedenega šestmesečnega obdobja in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v odobritev izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za odobritev, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V zadnjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v odobritev izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

 

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 41

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 110 – odstavek 2 – pododstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Devetmesečno obdobje iz prejšnjih pododstavkov se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za odobritev, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje mnenje.

Šestmesečno obdobje iz prejšnjih pododstavkov se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za odobritev, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje mnenje.

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 42

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen 110 b (novo) - odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Sodišče Evropske unije.

 

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 47

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Priloga V - Člen 7 - odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

K trajanju letnega dopusta uradnikov, upravičenih do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, se prišteje potovalni čas na podlagi geografske razdalje med krajem zaposlitve in matičnim krajem, ki se izračuna na naslednji način:

K trajanju letnega dopusta uradnikov, upravičenih do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, se prišteje potovalni čas na podlagi geografske razdalje med krajem zaposlitve in matičnim krajem, ki se izračuna na naslednji način:

– 250 do 600 km: en dan potovalnega časa,

– 250 do 1000 km: en dan potovalnega časa,

– 601 do 1200 km: dva dni potovalnega časa,

– več kot 1000 km: dva dni potovalnega časa.

– več kot 1200 km: trije dnevi potovalnega časa.

 

Obrazložitev

Trije plačani dnevi potovalnega časa za pot domov v EU ne ustrezajo hitrosti in razpoložljivosti modernih prevoznih sredstev. Uradniki, zaposleni v tretjih državah, imajo za pot domov na voljo le dva dni. Če ta čas sprejemljiv za ljudi, ki so zaposleni v bolj oddaljenih krajih sveta, bi moralo biti to sprejemljivo tudi za zaposlene v Bruslju.

 

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 49 – točka d a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Priloga VII - Člen 12 - odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) člen 12(2) se nadomesti z naslednjim:

 

„2. Potovanje z letalom

 

Uradnik lahko potuje z letalom, če bi bila povratna pot z vlakom dolga vsaj 800 kilometrov. Pri letih, ki trajajo manj kot osem ur, se povrnejo potni stroški za polet v ekonomskem razredu.“;

Obrazložitev

 

Prilagoditev običajni praksi držav članic.

 

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 51 – točka -a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Priloga IX - člen 1 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) člen 1(2) se spremeni:

 

„2. V primerih, ko je zaradi preiskave potrebna popolna zaupnost ali ki zahtevajo uporabo preiskovalnih postopkov, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodišča, se lahko potem, ko je o tem obveščen organ za imenovanje, začasno odloži izpolnjevanje obveznosti glede možnosti uradnika, da da pripombe. V takih primerih ni mogoče začeti disciplinskega postopka, preden ima uradnik možnost dati pripombe.“;

Obrazložitev

Prilagoditev Kadrovskih predpisov uredbi OLAF 1073/99, o kateri ravno potekajo pogajanja s Svetom in Komisijo.

 

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 51 – točka b a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Priloga IX - Člen 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) člen 25 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 25

 

Če pa uradnika za ta ista dejanja kazensko preganjajo, se končna odločitev sprejme šele po pravnomočni sodbi sodišča, ki je obravnavalo zadevo. Če pride v poštev in je možno, se organu za imenovanja podeli pooblastilo, da izvrši disciplinske ukrepe zoper uradnika v preiskavi, preden sodišče, ki obravnava zadevo, izreče pravnomočno sodbo.“;

 

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 52 – točka -a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Príloga X – člen 8 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) v členu 8 se doda naslednji odstavek:

 

„Uradniki, ki se udeležijo strokovnega izobraževanja in usposabljanja v Bruslju v skladu s členom 24a Kadrovskih predpisov in ki se jim prizna dopust za počitek v skladu s prvim odstavkom tega člena, bivanje v Bruslju zavoljo izobraževanja praviloma združijo s svojim dopustom za počitek.“;

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je združiti posebni dopust zaradi zelo težkih življenjskih razmer v tretjih državah (do pet krat po en dodaten teden) z izobraževanjem v Bruslju. Za ta dopust in za izobraževanje se povrnejo potni stroški za letalske vozovnice. Cilj predloga je zmanjšanje odsotnosti zaposlenih na delovnih mestih v tretjih državah z združevanjem potovanj.

 

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 52 – točka -a (novo)

 

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen X - Člen 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) člen 9 se nadomesti z naslednjim:

 

„1. Letni dopust se lahko izkoristi naenkrat ali v več delih, glede na uradnikove želje in ob upoštevanju zahtev službe. Vendar pa mora vsaj en del dopusta trajati štirinajst delovnih dni. Letni dopust ne sme presegati 37 dni. Podaljša se za čas potovanja v skladu s členom 7 Priloge V.

 

2. Dopust za počitek iz člena 8 ne sme presegati 15 delovnih dni, vključno s časom potovanja, za vsako leto dela.“;

Obrazložitev

Cilj predloga je zmanjšati odsotnost z delovnega mesta za zaposlene v institucijah EU v tretjih državah.

 

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 52 – točka b a (novo)

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije

Člen X - Člen 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) člen 20 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 20

 

Ob dopustu za počitek se uradniku povrnejo stroški potovanja od kraja zaposlitve do odobrenega kraja dopusta, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka, se stroški povrnejo tudi za zakonca in vzdrževance, če živijo z njim.

 

Ne glede na razdaljo in če potovanje z vlakom ni mogoče ali ni izvedljivo, se na podlagi posebnega sklepa in po predložitvi letalskih vozovnic povrnejo stroški zanje. Pri letih, ki trajajo manj kot osem ur, se povrnejo potni stroški za polet v ekonomskem razredu.“;

Obrazložitev

Prilagoditev običajni praksi držav članic.

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU

Referenčni dokumenti

COM(2011)0890 – C7-0507/2011 – 2011/0455(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

19.1.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

CONT

19.1.2012

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Ingeborg Gräßle

12.1.2012

 

 

 

Obravnava v odboru

28.2.2012

29.2.2012

 

 

Datum sprejetja

20.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Andrea Cozzolino, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Crescenzio Rivellini, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard, Michael Theurer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zuzana Brzobohatá, Jorgo Chatzimarkakis, Derk Jan Eppink, Christofer Fjellner, Monika Hohlmeier, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Derek Vaughan

 

 

24.4.2012

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

( COM(2011)0890 – C7‑0507/2011 – 2011/0455(COD) )

Pripravljavka mnenja: Silvana Koch-Mehrin

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Enakost žensk in moških je temeljna vrednota Evropske unije, ki je zapisana v Pogodbah in ki je eden od ciljev EU[9]. Vključevanje načela enakosti žensk in moških v vse njene dejavnosti in vse njene organe je za EU pomemben cilj. Pri enakosti spolov in enakopravni udeležbi moških in žensk bi morale institucije EU dajati zgled. Uskladitev dela in zasebnega življenja, ki je omenjena tudi v strategiji Evropa 2020, je bistven element kakovosti dela in povečanja zaposlenosti, tudi v evropski javni upravi; pravzaprav je to ključen pogoj za uspeh. Cilj 75-odstotne zaposlenosti obeh spolov je mogoče doseči le, če so na voljo instrumenti za uravnoteženje dela in zasebnega življenja. Če se želijo institucije EU učinkovito odzvati na izzive prihodnosti, je za njih ključna čim boljša izraba potenciala nadarjenosti, ki ga ponuja EU, in celovita izraba ustvarjalnosti in inovativnosti svojega osebja, pri tem pa je treba upoštevati potencial moških in žensk.

 

Komisija želi s svojim predlogom dopolniti Kadrovske predpise Evropske unije. Njen cilj je sprejeti celovit sveženj, s katerim bo privarčevala pri upravnih odhodkih ter uvedla stabilen plačni in karierni okvir. Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije, ki je rezultat obširnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. V času proračunskega varčevanja skuša najti ravnotežje med potrebnimi prihranki in nemotenim delovanjem javne uprave, sposobne pritegniti in zadržati visoko kvalificirane strokovnjake, ki so se pripravljeni preseliti in delati v večnacionalnem okolju za dobro Evrope.

 

EU je leta 2004 prenovila svojo javno upravo, njeni kadrovski predpisi pa so bili med najmodernejšimi. Med novostmi so bili nova karierna struktura, ki temelji na učinkovitosti in dosežkih, nov pogodbeni status za osebje, ki ne opravlja poglavitnih nalog, reforma pokojninskega sistema, nove delovne metode ter nekateri družinsko naravnani delovni pogoji, kot so določbe o starševskem dopustu ter družinskem dopustu in nova pravica do krajšega delovnega časa.

 

Komisija je uvedla prožni delovni čas leta 1986 in ga leta 1991 dopolnila. Dejansko pa se je prožni delovni čas na Komisiji začel uporabljati šele leta 2007. Na Komisiji so bili izvedeni tudi različni pilotni projekti za uvedbo dela na daljavo, vendar pa je šele 18. decembra 2009 sprejela sklep o uvedbi dela na daljavo med leti 2010 in 2015.

Vsem tem prizadevanjem navkljub pripravljavka mnenja meni, da so tako spremembe iz leta 2004 kot današnji predlog Komisije neuspešni pri usklajevanju dela in družinskih obveznosti, kar je zaželen pogoj za dobro počutje osebja in s tem za uspešno delovanje in nadaljnjo modernizacijo javne uprave EU.

 

Prožna delovna ureditev se osredotoča na upravljanje na osnovi rezultatov in učinkovito doseganje ciljev, pri čimer imajo zaposleni večjo svobodo pri organizaciji svojega delovnega časa, vendar pa danes ta izbirna delovna ureditev ni na voljo vsem zaposlenim v javni upravi EU.

 

Zato pripravljavka mnenja predlaga, da bi morale vse institucije EU omogočiti prožni delovni čas, tudi vodstvenim delavcem. Uskladitev dela in zasebnega življenja zadeva vse osebje, zato ni nobenega objektivnega razloga za izvzetje vodstvenih delavcev. Od slednjih se pričakuje, da so drugim v vzor, poleg tega bi takšno izvzetje pomenilo neenako obravnavo vsega osebja. Poleg tega lahko utemeljeno domnevamo, da bi se število prijav žensk za vodstvena mesta zmanjšalo, če bi kandidati ob imenovanju na takšno delovno mesto izgubili pravico do prožnega delovnega časa. Ženske bi bilo treba nasprotno spodbujati, naj se prijavljajo za srednja in višja vodstvena mesta.

 

Nadalje organi za imenovanja v vsaki instituciji uvedejo delo na daljavo kot izbirno delovno ureditev, saj se je to izkazalo za zelo koristno. Med zabeleženimi koristmi so velika samostojnost, krepitev moči in vloge, manj stresa, večja motivacija za doseganje boljših rezultatov in krajši čas potovanja, zaradi česar je manj onesnaževanja. Koristi so tudi glede zmanjšanja stroškov, ohranjanja osebja in boljšega ravnotežja med delom in družinskim življenjem.

 

Kar zadeva seznam ljudi, ki lahko zaprosijo za krajši delovni čas, pripravljavka mnenja meni, da bi morali biti tudi starši samohranilci upravičeni do takšne delovne ureditve, ne glede na starost njihovih otrok, in s tem vključeni na omenjeni seznam.

 

Dejavna vloga in sodelovanje moških pri usklajevalnih ukrepih sta odločilni za uskladitev dela in zasebnega življenja, saj bi družini prijazna politika zaposlovanja in enakopravna delitev neplačanega dela in gospodinjskih opravil koristile tako ženskam kot moškim. S tem v zvezi bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti odpravljanju stereotipov v zvezi s spoloma, recimo v primeru starševskega dopusta. Nezadostne določbe v zvezi s starševskim dopustom še vedno povzročajo neenakost pri napredovanju v karieri. Danes se s to težavo soočajo predvsem ženske, zato pripravljavka mnenja predlaga spremenjen pristop k starševskemu dopustu. Pripravljavka mnenja predlaga tudi povečanje nadomestila v času starševskega dopusta, da bi spodbudili oba starša k dejavnemu sodelovanju pri usklajevanju dela in zasebnega življenja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno.

(2) Zato je treba zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic ob uravnoteženi zastopanosti obeh spolov, in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo svoje naloge čim bolj učinkovito in uspešno.

Obrazložitev

Glede na to, da je 51 % evropskega prebivalstva žensk, ta sprememba v okvir zaposlovanja dodaja uravnoteženost spolov kot nepristransko merilo poleg geografskega merila, da bi zagotovili enakopravno sodelovanje žensk in moških, hkrati pa ohranili načela, ki temeljijo na kvalifikacijah in najvišjem standardu učinkovitosti.

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Enakost med spoloma in nediskriminacija sta temeljni vrednoti v delovanju institucij Unije, zato je treba doseči boljše ravnotežje med moškimi in ženskami v na vseh ravneh osebja. Razviti je treba učinkovitejše politike, s katerimi bi vplivali na zaposlovanje, usposabljanje in vsakodnevno delovanje v različnih institucijah, da bi uresničili cilje na področju enakosti med spoloma in nediskriminacije.

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) V skladu s splošno sprejeto aktuarsko prakso se zaradi zagotavljanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov za izračun obrestnih mer in rasti plač uporabijo opazovanja v obdobju od 20 do 40 let. Zato je treba drsečo sredino za obrestne mere in rast plač podaljšati na 30 let z 8-letnim prehodnim obdobjem.

(9) V skladu s splošno sprejeto aktuarsko prakso se zaradi zagotavljanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov za izračun obrestnih mer in rasti plač uporabijo opazovanja v obdobju od 20 do 40 let. Zato je treba drsečo sredino za obrestne mere in rast plač podaljšati na 30 let z 8-letnim prehodnim obdobjem. Pri pokojninski reformi bi bilo treba upoštevati že obstoječo razliko v pokojninah med moškimi in ženskami ter potencialni učinek reforme na pokojnine žensk, zlasti tistih v najnižjih razredih.

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Prožna ureditev delovnega časa je bistveni element sodobne in učinkovite javne uprave, ki omogoča za družino prijazne delovne pogoje in ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah. Zato je treba v Kadrovske predpise uvesti izrecno sklicevanje na to ureditev.

(15) Prožna ureditev delovnega časa in možnost dela na daljavo sta bistvena elementa sodobne in učinkovite javne uprave, ki omogoča za družino prijazne delovne pogoje, zlasti za enostarševske družine, in uspešno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah. Zato je treba v Kadrovske predpise uvesti izrecno sklicevanje na to ureditev.

Obrazložitev

Delo na daljavo je del modernizacije organizacij in institucij, ki se osredotoča na upravljanje na osnovi rezultatov in učinkovito doseganje ciljev ter omogoča večjo prilagodljivost dela, kar pripomore k uskladitvi dela in zasebnega življenja. Med zabeleženimi koristmi so velika samostojnost, svobodna organizacija delovnega časa, krepitev moči in vloge, manj stresa, večja motivacija za doseganje boljših rezultatov in krajši čas potovanja, zaradi česar je manj onesnaževanja. Koristi so tudi na področju zmanjševanja stroškov in ohranjanja osebja.

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Člen 1 – točka -1 (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 1d – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1. V prvem pododstavku člena 1d(1) se doda stavek:

 

„Zato so institucije dolžne zagotoviti, da 40 % mest AD zasedajo ženske.“;

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 1a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 1 e – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Odstavek 1 člena 1e se nadomesti z naslednjim:

 

„1. Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, kot so storitve za varstvo otrok, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.“;

Obrazložitev

Ta sprememba uvaja posebno sklicevanje na ukrepe za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, kot so storitve za varstvo otrok, da bi zagotovili družinam prijazne delovne pogoje kot pogoj za uspešno delovanje in nadaljnjo modernizacijo javne uprave EU.

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 8

Kadrovski predpisi

Člen 27 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropske unije ob uravnoteženi zastopanosti obeh spolov. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Obrazložitev

Glede na to, da je 51 % evropskega prebivalstva žensk, ta sprememba v okvir zaposlovanja dodaja uravnoteženost spolov kot nepristransko merilo poleg geografskega merila, da bi zagotovili enakopravno sodelovanje žensk in moških, hkrati pa ohranili načela, ki temeljijo na kvalifikacijah in najvišjem standardu učinkovitosti.

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 13

Kadrovski predpisi

Člen 42a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

13. člen 42a se spremeni:

13. člen 42 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 42a

(a) v drugem stavku prvega odstavka se besedilo „sprejmejo institucije“ nadomesti s „sprejme organ za imenovanja vsake institucije“;

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do šestmesečnega starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejmejo institucije, in starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik, se trajanje dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

(b) v zadnjem stavku tretjega odstavka se beseda „prilagaja“ nadomesti s „posodablja“;

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se njegovo trajanje, predvideno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini 60 % njihove osnovne mesečne plače, pri čemer ne sme biti višje od 2552,40 EUR ali do 50 % tega zneska, če dopust izrabi tako, da dela s polovičnim delovnim časom, ne sme pa opravljati nobenega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, predviden v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bil zaposlen za poln delovni čas.

 

Za starše samohranilce iz prvega odstavka ter starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik, in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo po izračunu iz drugega odstavka najmanj 1592,50 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

 

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

 

Znesek iz tega člena se prilagaja skladno z osebnimi prejemki.“;

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 21 – točka (d)

Kadrovski predpisi

 

Člen 55 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

'4. Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. Uradniki, za katere veljajo določbe drugega odstavka člena 44, pri upravljanju svojega delovnega časa ne uporabljajo take ureditve.“;

'4. Organ za imenovanja vsake institucije uvede prožno ureditev delovnega časa.

Obrazložitev

Prožna ureditev delovnega časa omogoča usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah in organih EU, hkrati pa spoštuje obveznosti glede delovnega časa. Uvedba sistema prožnega delovnega časa bi morala biti za institucije in organe EU obvezna. Uskladitev dela in zasebnega življenja zadeva vse uslužbence, zato ni nobenega objektivnega razloga za izvzetje vodstvenih delavcev. Od slednjih se pričakuje, da so drugim v vzor, poleg tega bi takšno izvzetje pomenilo neenako obravnavo vsega osebja.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 21 – točka d (a) (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 55 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) doda se naslednji odstavek:

 

„Organ za imenovanja vsake institucije uvede posebno ureditev, s katero bodo imele uradnice, ki so se vrnile s porodniškega dopusta, na voljo najmanj dve uri na dan za dojenje ali črpanje mleka.

 

Ta ureditev velja za vsak polni delovni dan v službi. Če uradnica dela za krajši čas, se čas za dojenje ali črpanje mleka skrajša na najmanj eno uro.

 

Organ za imenovanja vsak institucije zagotovi ustrezno okolje za dojenje ali črpanje mleka.“;

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 21 – točka (d b) (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 55 – odstavek 4 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) doda se naslednji odstavek:

 

'4b. Organ za imenovanja vsake institucije uvede prožno ureditev delovnega časa kot izbirno delovno ureditev.“;

Obrazložitev

Organi za imenovanja v vsaki instituciji uvedejo delo na daljavo kot izbirno delovno ureditev, saj se je to izkazalo za zelo koristno. Med zabeleženimi koristmi so velika samostojnost, svobodna organizacija delovnega časa, krepitev moči in vloge, manj stresa, večja motivacija za doseganje boljših rezultatov in krajši čas potovanja, zaradi česar je manj onesnaževanja. Koristi so tudi glede zmanjšanja stroškov, ohranjanja osebja in boljšega ravnotežja med delom in družinskim življenjem.

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 22 – točka (–a) (novo)

 

Člen 55a – odstavek 2 – točka (b a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) prvemu pododstavku odstavka 2 se doda naslednja točka za točko (b):

 

„(ba) za nego otroka ne glede na njegovo starost, če je uradnik starš samohranilec,“;

Obrazložitev

Starši samohranilci bi morali imeti pravico do krajšega delovnega časa ne glede na starost otroka, kar je v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2011 o položaju mater samohranilk.

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 22 – točka (-aa) (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 55a – odstavek 2 – točka (bb) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-aa) prvemu pododstavku odstavka 2 se doda naslednja točka:

 

„(bb) za vzgojo in varstvo otroka, mlajšega od 14 let, če se delovni čas skrajša za največ 5 % običajnega delovnega časa. V tem primeru se člen 3 Priloge IVa ne uporablja.“;

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 26 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 58

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

26a. člen 58 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 58

 

Uradnice imajo poleg dopusta, predvidenega v členu 57, ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do dvajsetih tednov porodniškega dopusta. Porodniški dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo traja štiriindvajset tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem štiriintridesetega tedna nosečnosti.

 

Vse stroške za plačila porodniškega dopusta za vse uradnike in uslužbence, tudi pomočnike poslancev Evropskega parlamenta, pokriva skupni sistem institucij za socialno varnost od prvega dne takega dopusta.

 

Med nosečnostjo se ne sme prekiniti pogodb uradnic in drugih uslužbenk, tudi akreditiranih parlamentarnih pomočnic. Ženskam na porodniškem dopustu, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnicam se do konca porodniškega dopusta ne sme prekiniti pogodb.“;

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 32 a (novo)

Kadrovski predpisi

Člen 67 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

32a. člen 67(3) se nadomesti z naslednjim:

 

„3. S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki predstavlja veliko breme za uradnika.“;

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 46 a (novo)

Kadrovski predpisi

Priloga V – točka 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a) Člen 6 Priloge V se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 6

 

Poleg letnega dopusta lahko uradnik na svojo prošnjo dobi tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

 

– poroka uradnika: štiri dni;

 

– sprememba uradnikovega prebivališča: do dva dni;

 

– huda bolezen zakonca: do tri dni;

 

– smrt zakonca: štiri dni;

 

– huda bolezen prednika v ravni črti: do dva dni;

 

– smrt sorodnika v ravni črti: dva dni;

 

– poroka otroka: dva dni;

 

– rojstvo otroka: 10 dni, ki jih je treba izrabiti v štirinajstih tednih po rojstvu;

 

– rojstvo invalidnega ali hudo bolnega otroka: 20 dni, ki jih je treba izrabiti v štirinajstih tednih po rojstvu;

 

– smrt matere na porodniškem dopustu: število dni, ki ustreza preostalemu porodniškemu dopustu; če umrla žena ni uradnica, se preostali porodniški dopust določi s smiselno uporabo določb člena 58 Kadrovskih predpisov;

 

– huda bolezen otroka: do dva dni;

 

– zelo huda bolezen otroka, ki jo potrdi zdravnik, ali hospitalizacija otroka, starega 12 let ali manj: do pet dni;

 

– smrt otroka: štiri dni;

 

– posvojitev otroka: 20 tednov, ki se v primeru posvojitve invalidnega otroka povišajo na 24 tednov:

 

Za vsakega posvojenega otroka se dobi le en izredni dopust, ki si ga lahko razdelita oba posvojitelja, če sta uradnika. Dodeli se samo, če ima uradnikova žena zaposlitev ali delo z vsaj polovičnim delovnim časom. Če zakonec dela izven institucij Unije in ima pravico do primerljivega dopusta, se od uradnikove upravičenosti odšteje ustrezno število dni.

 

V nujnih primerih lahko organ za imenovanja dodeli dodatni izredni dopust, kadar nacionalna zakonodaja države, v kateri teče postopek posvojitve, ki ni država zaposlitve uradnika posvojitelja, zahteva bivanje enega ali obeh posvojiteljev.

 

10-dnevni izredni dopust se dodeli, če uradnik nima pravice do polnega izrednega 20 ali 24 tedenskega dopusta zaradi razlogov iz prvega stavka te alinee; ta izredni dopust se za vsakega posvojenega otroka dodeli samo enkrat.

 

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov.

 

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.“;

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 49 – točka (–a) (novo)

 

Priloga VII – člen 1 – odstavek 2 – točka c – točka iv

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) točka (iv) točke (c) člena 1(2) se črta;

Obrazložitev

Ta določba ustvarja diskriminatoren pogoj za partnerje v zunajzakonski zvezi, ki v skladu z nacionalnim pravom sicer lahko sklenejo zakonsko zvezo, ker pa pravo omogoča tudi sklenitev zunajzakonske zveze, so izbrali to možnost.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 19

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

Člen 47

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

19. točka (a) člena 47 se nadomesti z naslednjim:

19. člen 47 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 47

 

Delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha zaradi smrti in:

„ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim pododstavkom člena 52(b) Kadrovskih predpisov, ali; ali“;

(a) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti, ali, če je primerno, na datum, določen v skladu s členom 50c(b); ali

 

(b) pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

 

(i) na datum, naveden v pogodbi;

 

(ii) ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost zgodnejšega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Za začasne uslužbence z obnovljeno pogodbo je najdaljši rok šest mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija razdre pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine njegove osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom prenehanja veljavnosti pogodbe;

 

(iii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 12(2), točka (a), ob upoštevanju po navedeni določbi možne dovoljene izjeme. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz podtočke (ii) te točke (b); or

 

(c) pri pogodbi za nedoločen čas:

 

(i) ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši rok tri in najdaljši deset mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Odpovedni rok se med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom prekine z upoštevanjem zgoraj navedenih omejitev; or

 

(ii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 12(2), točka (a), ob upoštevanju po navedeni določbi možne dovoljene izjeme. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz podtočke (i) te točke (c).“;

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 33 a (novo)

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

Člen 139 – odstavek 1 – točka (d)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

33a. točka (d) člena 139(1) se nadomesti z naslednjim:

 

'(d) ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu možnost zgodnejšega prenehanja na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne sme začeti teči med nosečnostjo, ustrezno potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom;“;

POSTOPEK

Naslov

Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU

Referenčni dokumenti

COM(2011)0890 – C7-0507/2011 – 2011/0455(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

19.1.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

19.1.2012

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Silvana Koch-Mehrin

25.1.2012

 

 

 

Obravnava v odboru

27.3.2012

24.4.2012

 

 

Datum sprejetja

24.4.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

5

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Emine Bozkurt, Andrea Češková, Iratxe García Pérez, Zita Gurmai, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Nicole Kiil-Nielsen, Silvana Koch-Mehrin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Barbara Matera, Elisabeth Morin-Chartier, Angelika Niebler, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franziska Katharina Brantner, Christa Klaß, Ana Miranda, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Katarína Neveďalová

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tamás Deutsch

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU

Referenčni dokumenti

COM(2011)0890 – C7-0507/2011 – 2011/0455(COD)

Datum predložitve EP

13.12.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

19.1.2012

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

19.1.2012

CONT

19.1.2012

AFCO

19.1.2012

FEMM

19.1.2012

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

AFCO

28.2.2012

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Dagmar Roth-Behrendt

11.4.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

25.1.2012

1.3.2012

27.3.2012

 

Datum sprejetja

25.4.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Cristian Silviu Buşoi, Vytautas Landsbergis, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Alejandro Cercas

Datum predložitve

20.6.2012

 

 

[1] UL C 0, 0.0.0000, str. 0./Še ni objavljeno v Uradnem listu.
[2]UL C 0, 0.0.0000, str. 0./Še ni objavljeno v Uradnem listu.
[3] Zadeva C-40/06 Komisija proti Svetu, ki še ni objavljena v Zbirki odločb.
[4] Od zaposlenih se zahteva, da so pred prvim napredovanjem sposobni delati v treh uradnih jezikih EU.
[5] Predlog Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ( COM(2011)398 ).
[6] UL L 68, 15.3.2011, str. 1.
[7] Opozoriti velja, da je zaradi sprememb nalog institucij, ki so jih naložile pogodbe, ali zaradi širitev prišlo do naslednje rasti števila zaposlenih: 21,6 % pri Komisiji, 34,3 % pri Svetu, 52,5 % pri Evropskem parlamentu, 90,8 % na Sodišču, 61,1 % na Računskem sodišču, 35,2 % pri EESO, 140 % pri Odboru regij.  
[8] Glej tudi poročilo Komisije z dne 30. marca 2011 o enakovrednosti starih in novih kariernih struktur. Člen 6 Kadrovskih predpisov ( COM(2011)0171 ).
[9] Glej člen 2 in drugi pododstavek člena 3(3) PEU.