Dokument zasedanja

 

A7-0202/2012

11.10.2012

***I

POROČILO

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine

( COM(2011)0142 – C7‑0085/2011 – 2011/0062(COD) )

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Antolín Sánchez Presedo

Pripravljavec mnenja (*):

Kurt Lechner, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

 

 

 

Oznake postopkov

  *  Postopek posvetovanja

  ***  Postopek odobritve

  ***I  Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

  ***II  Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III  Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA  5

OBRAZLOŽITEV  115

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov  120

MNENJE Odbora za pravne zadeve  193

POSTOPEK  228

(*)   Pridruženi odbor – člen 50

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine

( COM(2011)0142 – C7‑0085/2011 – 2011/0062(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0142 ),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0085/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2011[1],

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 18. avgusta 2011,

–  ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve ( A7-0202/2012 ),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  svojemu predsedniku naroči, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

 

 

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Finančna kriza je pokazala, da lahko neodgovorno ravnanje tržnih udeležencev spodkoplje temelje finančnega sistema, kar lahko privede do pomanjkanja zaupanja med strankami, zlasti potrošniki, ter morda do resnih socialnih in ekonomskih posledic. Veliko potrošnikov je izgubilo zaupanje v finančni sektor in posojilojemalci si posojila vedno težje privoščijo, število primerov neizpolnjevanja plačilnih obveznosti in prisilnih prodaj pa se povečuje. Komisija je glede na težave, ki jih je izpostavila finančna kriza, in v okviru prizadevanj, da se zagotovi učinkovit in konkurenčen notranji trg, predlagala ukrepe v zvezi s kreditnimi pogodbami za stanovanjske nepremičnine, vključno z zanesljivim okvirom za kreditno posredništvo, da bi bili v prihodnosti vzpostavljeni odgovorni in zanesljivi trgi in bi se povrnilo zaupanje potrošnikov.

(3) Finančna kriza je pokazala, da lahko neodgovorno ravnanje tržnih udeležencev spodkoplje temelje finančnega sistema, kar lahko privede do pomanjkanja zaupanja med strankami, zlasti potrošniki, ter morda do resnih socialnih in ekonomskih posledic. Veliko potrošnikov je izgubilo zaupanje v finančni sektor in posojilojemalci si posojila vedno težje privoščijo, število primerov neizpolnjevanja plačilnih obveznosti in prisilnih prodaj pa se povečuje. Posledično je skupina G20 naročila delo pri Odboru za finančno stabilnost, da bi določila načela o pravilnih privzetih standardih v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami. Čeprav so se nekatere največje težave v krizi pojavile zunaj Unije, imajo potrošniki v Uniji pomembno stopnjo dolga, od katerega je mnogo zbranega v posojilih, povezanih s stanovanjskimi nepremičninami. Zato je primerno zagotoviti, da je regulativni okvir Unije na tem področju stabilen, skladen z mednarodnimi načeli in pravilno uporablja niz razpoložljivih orodij, vključno z razmerjem med posojilom in vrednostjo, posojilom in dohodkom ter podobnimi razmerji. To je pomembno v okviru prizadevanj za zagotovitev učinkovitega in konkurenčnega notranjega trga, ki zagotavlja finančno stabilnost, odgovorne trge in zaupanje potrošnikov v skladu z zavezo iz sporočila Komisije z naslovom Akt za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja1.

 

________________

 

1 COM(2011)0206 , 13.4.2011.

 

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Opredeljena je bila vrsta problemov na hipotekarnih trgih EU, povezanih z neodgovornim dajanjem in najemanjem posojil v predpogodbeni fazi, ter morebitne možnosti za neodgovorno ravnanje kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij. Nekateri problemi so se nanašali na posojila, denominirana v tuji valuti, ki so jih potrošniki najeli v zadevni valuti, da bi izkoristili ponujeno obrestno mero, pri čemer pa niso ustrezno razumeli s tem povezanega valutnega tveganja. Vzrok za te težave so tržne in regulativne pomanjkljivosti ter drugi dejavniki, kot so splošne gospodarske razmere in nizke ravni finančne pismenosti. Drugi problemi zajemajo sisteme za registracijo, dovoljenje in nadzor za kreditne posrednike ter nekreditne institucije, ki ponujajo kredite za stanovanjske nepremičnine, in so neučinkoviti, neusklajeni ali sploh ne obstajajo. Opredeljeni problemi imajo morda znatne makroekonomske učinke prelivanja, lahko privedejo do škode za potrošnika, služijo kot gospodarske ali pravne ovire pri čezmejnih dejavnostih in ustvarjajo neenake pogoje med akterji.

(4) Komisija je opredelila vrsto problemov na hipotekarnih trgih v Uniji, povezanih z neodgovornim dajanjem in najemanjem posojil, ter morebitne možnosti za neodgovorno ravnanje tržnih udeležencev, tudi kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij. Nekateri problemi so se nanašali na posojila, denominirana v tuji valuti, ki so jih potrošniki najeli v zadevni valuti, da bi izkoristili ponujeno obrestno mero, pri čemer pa niso imeli ustreznih informacij o s tem povezanim valutnim tveganjem ali ga niso ustrezno razumeli. Vzrok za te težave so tržne in regulativne pomanjkljivosti ter drugi dejavniki, kot so splošne gospodarske razmere in nizke ravni finančne pismenosti. Drugi problemi zajemajo sisteme za registracijo, dovoljenje in nadzor za kreditne posrednike ter nekreditne institucije, ki ponujajo kredite za stanovanjske nepremičnine, in so neučinkoviti, neusklajeni ali sploh ne obstajajo. Opredeljeni problemi imajo morda znatne makroekonomske učinke prelivanja, lahko privedejo do škode za potrošnika, služijo kot gospodarske ali pravne ovire pri čezmejnih dejavnostih in ustvarjajo neenake pogoje med akterji.

 

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Da bi se omogočilo nemoteno delovanje notranjega trga z visoko ravnjo zaščite potrošnikov na področju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, je treba na številnih področjih vzpostaviti usklajen okvir na ravni Unije. Poleg tega je treba vzpostaviti usklajene standarde, da lahko potrošniki, ki to želijo, sklenejo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine z zaupanjem, da institucije, s katerimi sodelujejo, ravnajo strokovno in odgovorno.

(5) Da bi se omogočilo nemoteno delovanje notranjega trga z visoko ravnjo zaščite potrošnikov na področju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, je treba na številnih področjih vzpostaviti ustrezno usklajen okvir na ravni Unije, pri tem pa upoštevati nacionalne in regionalne razlike na trgu stanovanjskih nepremičnin, posledično pa tudi njihovega financiranja in povezanih storitev.

 

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a) Ta direktiva bi zato morala razviti preglednejši, učinkovitejši in konkurenčnejši notranji trg prek doslednih, prilagodljivih in pravičnih kreditnih pogodb v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, hkrati pa spodbujati trajnostno dajanje in najemanje posojil, finančno vključenost ter posledično zagotavljanje visoke stopnje varstva potrošnikov.

 

 

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Ta direktiva bi morala izboljšati pogoje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga s približevanjem zakonov držav članic in določitvijo standardov kakovosti za nekatere storitve, zlasti kar zadeva razdelitev kreditov ter njihovo zagotavljanje prek dajalcev kreditov in kreditnih posrednikov. Določitev standardov kakovosti za storitve, povezane z dajanjem kreditov, mora nujno vključevati uvedbo določb glede dovoljenj in bonitetnih zahtev.

(6) Ta direktiva bi morala izboljšati pogoje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga s približevanjem zakonov držav članic, in določitvijo standardov kakovosti za nekatere storitve, zlasti kar zadeva razdelitev kreditov ter njihovo zagotavljanje prek dajalcev kreditov in kreditnih posrednikov in spodbujanjem zgledov dobre prakse. Določitev standardov kakovosti za storitve, povezane z dajanjem kreditov, mora nujno vključevati uvedbo določb glede dovoljenj in bonitetnih zahtev.

 

 

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Za področja, ki jih ne zajema ta direktiva, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo obdržale ali uvedle nacionalno zakonodajo. Države članice bi morale imeti možnost obdržati ali uvesti nacionalne določbe na področjih, kot je pogodbeno pravo, v zvezi z veljavnostjo kreditnih pogodb, vrednotenjem nepremičnin, registracijo zemljišča, pogodbenimi informacijami, vprašanji, ki zadevajo fazo po sklenitvi pogodbe, in obravnavanjem neizpolnjevanja plačilnih obveznosti.

(7) Za področja, ki jih ne zajema ta direktiva, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo obdržale ali uvedle nacionalno zakonodajo. Zlasti bi morale imeti države članice možnost obdržati ali uvesti nacionalne določbe na področjih, kot je pogodbeno pravo, v zvezi z veljavnostjo kreditnih pogodb, pravom lastninskih razmerij, registracijo zemljišča, pogodbenimi informacijami in vprašanji, ki zadevajo fazo po sklenitvi pogodbe, ki se ne urejajo na tem mestu.

 

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Ker potrošniki in podjetja niso v enakem položaju, ne potrebujejo enake stopnje zaščite. Medtem ko je pomembno zajamčiti pravice potrošnikov z določbami, od katerih ni mogoče odstopati s pogodbo, je primerno, da se podjetjem in organizacijam dovoli sklepanje drugih pogodb. Ta direktiva se mora zato uporabljati za kredite, ki se odobrijo potrošnikom. Države članice pa bi morale imeti možnost, da razširijo področje uporabe na fizične ali pravne osebe, ki niso potrošniki, zlasti mikro podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij.

(8) Ker potrošniki in podjetja niso v enakem položaju, ne potrebujejo enake stopnje zaščite. Medtem ko je pomembno zajamčiti pravice potrošnikov z določbami, od katerih ni mogoče odstopati s pogodbo, je primerno, da se podjetjem in organizacijam dovoli sklepanje drugih pogodb.

 

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Ta direktiva se ne sme uporabljati za nekatere kreditne pogodbe, ki bodo na koncu odplačane s prihodki od prodaje nepremičnine in katerih temeljni cilj je olajšati potrošnjo, kot so produkti za sprostitev lastniškega kapitala ali drugi enakovredni specializirani produkti. Takšne kreditne pogodbe imajo posebne značilnosti, ki presegajo področje uporabe te direktive. Ocena kreditne sposobnosti posojilojemalca npr. ni pomembna, saj dajalec kredita plačuje posojilojemalcu in ne obratno. Takšen posel bi med drugim tudi zahteval znatno drugačne predpogodbene informacije. Poleg tega drugi produkti, kot so rentne prodaje stanovanja, ki imajo podoben namen kot obratne ali doživljenjske hipoteke, ne vključujejo zagotavljanja kredita in bi ostali zunaj področja uporabe te direktive. Vendar bi se morala ta direktiva uporabljati za tista zavarovana posojila, katerih temeljni cilj je olajšati nakup nepremičnine, vključno s tistimi krediti, ki ne zahtevajo odplačila glavnice, ali tistimi, katerih namen je zagotoviti začasno financiranje med prodajo ene nepremičnine in nakupom druge.

(10) Ta direktiva se ne sme uporabljati za nekatere kreditne pogodbe, pri katerih dajalec kredita prispeva veliko vsoto, redna plačila ali druge oblike izplačila kredita v zameno za vsoto, ki izhaja iz prodaje stanovanjske nepremičnine in katerih temeljni cilj je olajšati potrošnjo, kot so produkti za sprostitev lastniškega kapitala ali drugi enakovredni specializirani produkti. Takšne kreditne pogodbe imajo posebne značilnosti, ki presegajo področje uporabe te direktive. Ocena kreditne sposobnosti posojilojemalca npr. ni pomembna, saj dajalec kredita plačuje posojilojemalcu in ne obratno. Takšen posel bi med drugim tudi zahteval znatno drugačne predpogodbene informacije. Poleg tega drugi produkti, kot so rentne prodaje stanovanja, ki imajo podoben namen kot obratne ali doživljenjske hipoteke, ne vključujejo zagotavljanja kredita in bi ostali zunaj področja uporabe te direktive. Vendar bi se morala ta direktiva uporabljati za tista zavarovana posojila, katerih temeljni cilj je olajšati nakup nepremičnine, vključno s tistimi krediti, ki ne zahtevajo odplačila glavnice, ali tistimi, katerih namen je zagotoviti začasno financiranje med prodajo ene nepremičnine in nakupom druge.

 

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 10a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Primerno je tudi dovoliti državam članicam, da v nekaterih pogojih izvzamejo nekatere kreditne pogodbe, kot so tiste, ki se dodelijo omejeni javnosti pod ugodnimi pogoji ali ki jih dajejo kreditne zadruge, da se vzpostavi primerno ravnotežje med potrebami po finančni stabilnosti in enotnim trgom na eni strani ter finančni vključenosti in dostopnosti do kreditov na drugi.

 

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Zaradi pravne gotovosti mora biti okvir Unije na področju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine skladen s pravnimi akti Unije in jih dopolnjevati, zlasti na področju zaščite potrošnikov in bonitetnega nadzora. Temeljne opredelitve izrazov, kot so „potrošnik“, „dajalec kredita“, „kreditni posrednik“, „kreditne pogodbe“ in „trajni nosilec podatkov“ ter ključni koncepti, ki se uporabljajo v standardnih informacijah za določitev finančnih značilnosti kredita, kot so skupni stroški kredita za potrošnika, skupni znesek, ki ga plača potrošnik, efektivna obrestna mera in posojilna obrestna mera, morajo biti v skladu s tistimi iz Direktive 2008/48/ES, tako da se ista terminologija nanaša na isto vrsto podatkov, ne glede na to, ali je kredit potrošniški kredit ali kredit za stanovanjsko nepremičnino. Države članice bi morale zato pri prenosu te direktive zagotoviti skladnost uporabe in razlage.

(11) Zaradi pravne gotovosti mora biti okvir Unije na področju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine skladen s pravnimi akti Unije in jih dopolnjevati, zlasti na področju zaščite potrošnikov in bonitetnega nadzora. Nekatere temeljne opredelitve morajo biti v skladu s tistimi iz Direktive 2008/48/ES, tako da se ista terminologija nanaša na isto vrsto podatkov, ne glede na to, ali je kredit potrošniški kredit ali kredit za stanovanjsko nepremičnino. Države članice bi morale zato pri prenosu te direktive zagotoviti primerno skladnost uporabe in razlage.

 

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11a. Opredelitev „kreditnega posrednika“ ne bi smela zajemati same napotitve potrošnika na kreditnega posrednika ali dajalca kredita, če oseba sicer ne izvaja dejavnosti, navedene v opredelitvi.

 

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da bi se zagotovil skladen okvir za potrošnike na področju kreditov in da bi se čim bolj zmanjšalo upravno breme za dajalce kreditov in kreditne posrednike, mora temeljni okvir te direktive slediti strukturi Direktive 2008/48/ES, zlasti idejam, da je treba potrošniku s pomočjo reprezentativnega primera zagotoviti informacije, ki so vključene v oglaševanje kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, da mora potrošnik s standardnim informacijskim listom dobiti podrobne predpogodbene informacije, da mora prejeti ustrezne razlage pred sklenitvijo kreditne pogodbe in da morajo dajalci kreditov oceniti kreditno sposobnost potrošnika pred odobritvijo posojila. Podobno je treba zagotoviti nediskriminatoren dostop dajalcev kreditov do zadevnih podatkovnih zbirk o kreditih, da bi bili doseženi enaki pogoji, kot jih zagotavljajo določbe iz Direktive 2008/48/ES. Ta direktiva bi morala podobno kot Direktiva 2008/48/ES zagotoviti ustrezna dovoljenja, registracijo in nadzor vseh dajalcev kreditov, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine, ter uvesti zahteve za vzpostavitev mehanizmov za izvensodno reševanje sporov.

(12) Da bi se zagotovil skladen okvir za potrošnike na področju kreditov in da bi se čim bolj zmanjšalo upravno breme za dajalce kreditov in kreditne posrednike, mora temeljni okvir te direktive kolikor je mogoče slediti strukturi Direktive 2008/48/ES, zlasti idejam, da je treba potrošniku s pomočjo reprezentativnega primera zagotoviti informacije, ki so vključene v oglaševanje kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, da mora potrošnik s standardnim informacijskim listom dobiti podrobne predpogodbene informacije, da mora prejeti ustrezne razlage pred sklenitvijo kreditne pogodbe, da bi bilo treba podlago za izračun stroškov uskladiti in vanjo ne bi smeli biti vključeni notarski stroški ter da morajo dajalci kreditov oceniti kreditno sposobnost potrošnika pred odobritvijo posojila. Podobno je treba zagotoviti nediskriminatoren dostop dajalcev kreditov do zadevnih podatkovnih zbirk o kreditih, da bi bili doseženi enaki pogoji, kot jih zagotavljajo določbe iz Direktive 2008/48/ES. Ta direktiva bi morala podobno kot Direktiva 2008/48/ES zagotoviti ustrezna dovoljenja, registracijo in nadzor vseh dajalcev kreditov, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine, ter uvesti zahteve za vzpostavitev mehanizmov za izvensodno reševanje sporov.

 

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Ta direktiva mora dopolnjevati Direktivo 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES, ki zahteva, da mora biti potrošnik obveščen o obstoju ali neobstoju pravice do odstopa od pogodbe, in predvideva pravico do odstopa. Medtem ko Direktiva 2002/65/ES predvideva možnost, da ponudnik sporoči predpogodbene informacije po sklenitvi pogodbe, pa to zaradi pomena finančne obveznosti potrošnika ne bi bilo primerno za kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Poleg tega, kakor je predvideno v Direktivi 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (Direktiva o prodaji od vrat do vrat), bi morali imeti potrošniki pravico odstopa od kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, in bi morali biti obveščeni o obstoju te pravice.

(13) Ta direktiva mora dopolnjevati Direktivo 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES, ki zahteva, da mora biti pri prodaji na daljavo potrošnik obveščen o obstoju ali neobstoju pravice do odstopa od pogodbe, in predvideva pravico do odstopa. Medtem ko Direktiva 2002/65/ES predvideva možnost, da ponudnik sporoči predpogodbene informacije po sklenitvi pogodbe, pa to zaradi pomena finančne obveznosti potrošnika ne bi bilo primerno za kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Nadalje bi morali poleg pravic iz te direktive, kakor je predvideno v Direktivi 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (Direktiva o prodaji od vrat do vrat), bi morali imeti potrošniki pravico odstopa od kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, in bi morali biti obveščeni o obstoju te pravice.

 

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Hkrati je pomembno upoštevati posebnosti kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, ki upravičujejo diferenciran pristop. Glede na naravo in morebitne posledice kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine za potrošnika, morajo oglaševalsko gradivo in predpogodbene informacije, prilagojene potrebam potrošnika, vključevati posebna opozorila glede tveganj, npr. glede narave in posledic sklenitve jamstva. Na podlagi tega, kar ima panoga že na voljo na prostovoljni osnovi za stanovanjska posojila, bi morale biti poleg predpogodbenih informacij, prilagojenih potrebam potrošnika, vedno na voljo splošne predpogodbene informacije. Poleg tega je upravičen diferenciran pristop, da se upoštevajo izkušnje iz finančne krize in da bi bilo dajanje posojil premišljeno. V zvezi s tem je treba okrepiti določbe o oceni kreditne sposobnosti v primerjavi s potrošniškim kreditom, kreditni posredniki morajo zagotoviti natančnejše informacije o njihovem statusu in odnosu z dajalci kreditov, da se odkrijejo morebitna navzkrižja interesov, in vsi akterji, ki sodelujejo pri sklepanju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, morajo imeti ustrezna dovoljenja ter biti ustrezno registrirani in nadzorovani.

(14) Hkrati je pomembno upoštevati posebnosti kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, ki upravičujejo diferenciran pristop. Glede na naravo in morebitne posledice kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine za potrošnika, morajo oglaševalsko gradivo in predpogodbene informacije, prilagojene potrebam potrošnika, vključevati ustrezna posebna opozorila glede tveganj, npr. glede narave in posledic sklenitve jamstva. Na podlagi tega, kar ima panoga že na voljo na prostovoljni osnovi za stanovanjska posojila, bi morale biti poleg predpogodbenih informacij, prilagojenih potrebam potrošnika, vedno na voljo splošne predpogodbene informacije. Poleg tega je upravičen diferenciran pristop, da se upoštevajo izkušnje iz finančne krize in da bi bilo dajanje posojil premišljeno. V zvezi s tem je treba okrepiti določbe o oceni kreditne sposobnosti v primerjavi s potrošniškim kreditom, kreditni posredniki morajo zagotoviti natančnejše informacije o njihovem statusu in odnosu z dajalci kreditov, da se odkrijejo morebitna navzkrižja interesov, in vsi akterji, ki sodelujejo pri sklepanju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, morajo imeti ustrezna dovoljenja ter biti ustrezno registrirani in nadzorovani.

 

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Prav tako je treba urediti nekatera dodatna področja, da se bodo v njih odražale posebnosti posojil za stanovanjske nepremičnine. Glede na pomembnost transakcij je treba zagotoviti, da imajo potrošniki dovolj časa za razmislek, preden se zavežejo k najemu posojila. Prav tako je treba preprečiti prakse, ki bi potrošnike utegnile pripraviti do tega, da sklenejo kreditno pogodbo, ki ni v njihovem najboljšem interesu, kot je vezanje nekaterih produktov, ne da bi omejili združevanje produktov, ki bi lahko koristilo potrošnikom. Prav tako je treba zagotoviti, da je stanovanjska nepremičnina ustrezno ovrednotena pred sklenitvijo kreditne pogodbe in, če vrednotenje vpliva na ostanek obveznosti potrošnika, privzeto. Primerno je tudi pravno urediti obravnavanje zaostalih plačil in neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Dovoliti bi morali državam članicam, da ohranijo ali uvedejo zahteve v zvezi s postopki ali možnostmi, ki jih je treba izvesti pred začetkom postopka izvršbe za nepremičnine na njihovem ozemlju.

 

 

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Posredniki pogosto sodelujejo pri več dejavnostih in ne samo kreditnem posredništvu, zlasti zavarovalnem posredništvu ali zagotavljanju investicijskih storitev. Ta direktiva mora zato tudi zagotoviti določeno skladnost z Direktivo 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju in Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS. Zlasti bonitetne zahteve za posrednike morajo biti na splošno v skladu z Direktivo 2002/92/ES, da bi se poenostavil postopek ustanavljanja kreditnih posrednikov in čezmejnega delovanja.

(15) Posredniki pogosto sodelujejo pri več dejavnostih in ne samo kreditnem posredništvu, zlasti zavarovalnem posredništvu ali zagotavljanju investicijskih storitev. Ta direktiva mora zato tudi zagotoviti določeno skladnost z Direktivo 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju in Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS. Zlasti od kreditnih institucij in zavarovalnih posrednikov ne bi smeli zahtevati ločenega dovoljenja za poslovanje kot kreditni posrednik, da bi se poenostavil postopek ustanavljanja kreditnih posrednikov in čezmejnega delovanja.

 

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Za povečanje sposobnosti potrošnikov, da se sami premišljeno odločijo o odgovornem posojanju in upravljanju dolga, bi morale države članice sodelovati z zainteresiranimi stranmi, da bi olajšale in spodbujale izobraževanje potrošnikov na teh področjih. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da je pomoč dostopna ranljivim in manj izkušenim potrošnikom, na primer tistim pri prvem nakupu.

 

 

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Veljaven pravni okvir bi moral dati potrošnikom zaupanje, da dajalci kreditov in kreditni posredniki delujejo v najboljšem interesu potrošnika. Ključni vidik takšnega zaupanja potrošnikov je zahteva, da je treba v panogi zagotoviti visoko stopnjo pravičnosti, poštenosti in strokovnosti. Medtem ko mora ta direktiva zahtevati, da se na ravni institucije dokažejo zadevno znanje in pristojnosti, morajo biti države članice svobodne pri uvajanju ali ohranjanju takšnih zahtev, ki se uporabljajo za posamezne fizične osebe.

(16) Veljaven pravni okvir bi moral dati potrošnikom zaupanje, da dajalci kreditov in kreditni posredniki delujejo v interesu potrošnika. Ključni vidik takšnega zaupanja potrošnikov je zahteva, da je treba v panogi zagotoviti visoko stopnjo pravičnosti, poštenosti in strokovnosti, ustrezno urejanje navzkrižja interesov, tudi tistih, ki izhajajo iz plačila, ter zahtevati, da se dajo nasveti v najboljšem interesu potrošnika. Medtem ko mora ta direktiva zahtevati, da se na ravni institucije dokažejo zadevno znanje in pristojnosti, morajo biti države članice svobodne pri uvajanju ali ohranjanju takšnih zahtev, ki se uporabljajo za posamezne fizične osebe.

 

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Dajalci kreditov in kreditni posredniki pogosto uporabljajo oglaševalska sporočila, ki pogosto prikazujejo posebne pogoje, da bi pritegnili potrošnike k določenemu produktu. Potrošniki bi morali biti zato zaščiteni pred nepravičnimi ali zavajajočimi oglaševalskimi praksami in bi morali biti sposobni primerjati oglaševalska sporočila. Potrebne so posebne določbe glede oglaševanja kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine in seznam točk, ki jih je treba vključiti med oglaševalsko in trženjsko gradivo, namenjeno potrošnikom, da bi potrošniki lahko primerjali različne ponudbe. Takšne določbe upoštevajo posebnosti kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, npr. da v primeru, če posojilo ni odplačano, obstaja tveganje, da bo potrošnik izgubil nepremičnino. Države članice bi morale imeti še naprej možnost, da v nacionalno zakonodajo uvedejo ali v njej ohranijo zahteve po razkritju pri oglaševanju, ki ne vsebuje informacij o stroških kredita.

(17) Dajalci kreditov in kreditni posredniki pogosto uporabljajo oglaševalska sporočila, ki pogosto prikazujejo posebne pogoje, da bi pritegnili potrošnike k določenemu produktu. Potrošniki bi morali biti zato zaščiteni pred nepravičnimi ali zavajajočimi oglaševalskimi praksami in bi morali biti sposobni primerjati oglaševalska sporočila. Potrebne so posebne končne določbe glede oglaševanja kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine in hipotekarnih kreditnih pogodb in seznam točk, ki jih je treba vključiti med oglaševalsko in trženjsko gradivo, namenjeno potrošnikom, če so pri oglaševanju navedeni stroški in obresti, da bi potrošniki lahko primerjali različne ponudbe. Z izjemo teh posebnih končnih določb bi morale imeti države članice še naprej možnost, da v nacionalni zakonodaji določijo zahteve glede informacij. Takšne določbe bi morale upoštevati posebnosti kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine.

 

 

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oglaševanje se navadno osredotoča zlasti na enega ali več produktov, medtem ko bi se potrošniki morali odločati ob popolnem poznavanju vrste kreditnih produktov, ki so na voljo. V zvezi s tem so pri izobraževanju potrošnikov o široki vrsti produktov in storitev, ki jih ponuja določen dajalec kredita ali kreditni posrednik, ter o temeljnih značilnostih teh produktov in storitev pomembne splošne informacije. Potrošniki bi morali zato vedno imeti dostop do splošnih informacij o kreditnih produktih, ki so na voljo. Poleg tega bi morali pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe prejeti njim prilagojene informacije, kar bi jim omogočilo, da bi preučili značilnosti kreditnih produktov in jih primerjali.

Oglaševanje se navadno osredotoča zlasti na enega ali več produktov, medtem ko bi se potrošniki morali odločati ob popolnem poznavanju vrste kreditnih produktov, ki so na voljo. V zvezi s tem so pri izobraževanju potrošnikov o široki vrsti produktov in storitev, ki jih ponuja določen dajalec kredita ali kreditni posrednik, ter o temeljnih značilnostih teh produktov in storitev pomembne splošne informacije. Potrošniki bi morali zato vedno imeti dostop do splošnih informacij o kreditnih produktih, ki so na voljo.

 

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Poleg tega bi morali potrošniki pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe prejeti njim prilagojene informacije, kar bi jim omogočilo, da bi preučili značilnosti kreditnih produktov in jih primerjali. V skladu s Priporočilom Komisije 2001/193/ES o predpogodbenih informacijah, ki jih potrošnikom posredujejo posojilodajalci, ki ponujajo stanovanjska posojila1, je Komisija spremljala evropski standardni informacijski list (ESIS), s katerim dobi posojilojemalec prilagojene informacije o ponujeni kreditni pogodbi. Dokazi, ki jih je zbrala Komisija, so izpostavili potrebo po spremembi vsebine in predstavitve ESIS, da bi bil jasen, razumljiv in vseboval vse informacije, ki so pomembne za potrošnike. Vsebina in oblika ESIS morata vključevati vse potrebne izboljšave, opredeljene med testiranjem potrošnikov v vseh državah članicah. Strukturo lista (zlasti vrstni red informacij) je treba pregledati, besedilo mora biti bolj uporabnikom prijazno, rubrike, kot je „nominalna obrestna mera“ in „efektivna obrestna mera“ pa je treba združiti in dodati nove rubrike, kot na primer „tveganja in opozorila“.

 

_______________

 

1 UL L 69, 10.3.2001, str. 25.

 

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18b) Da bi potrošniku omogočili primerjati ponudbo z drugimi ponudbami, po potrebi pridobiti nasvet tretje stranke, oceniti njene posledice ter sprejeti zavestno odločitev, ali bo sklenil kreditno pogodbo, je treba za potrošnike zagotoviti minimalno obdobje za premislek. Če se potrošniki odločijo skleniti kreditno pogodbo pred iztekom obdobja za premislek, bi bilo treba omogočiti pravico do odstopa. Da pa bi lahko upoštevali posebnosti nepremičninskih transakcij v državah članicah in morebitno tesno vez med kreditno pogodbo in povezano nepremičninsko transakcijo, bi morale imeti države članice možnost določiti, da pravica do odstopa preneha veljati, če potrošnik, bodisi prek notarja ali drugače, ukrepa tako, da ima to po nacionalni zakonodaji za posledico prenos pravice na nepremičnini, povezane s kreditno pogodbo ali z uporabo sredstev, pridobljenih po tej pogodbi.

 

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) S Priporočilom Komisije 2001/193/ES o predpogodbenih informacijah, ki jih potrošnikom posredujejo posojilodajalci, ki ponujajo stanovanjska posojila, je bil odobren prostovoljni kodeks, dogovorjen leta 2001 med združenji in zvezami posojilodajalcev in potrošnikov, ki vsebuje evropski standardni informacijski list (ESIS). Z njim dobi posojilojemalec prilagojene informacije o ponujeni kreditni pogodbi. Komisija se je v svojem priporočilu zavezala, da bo spremljala upoštevanje kodeksa in njegovo učinkovitost ter razmislila o predložitvi zavezujoče zakonodaje, če pogoji iz priporočila ne bodo v celoti upoštevani. Dokazi, ki jih je od takrat zbrala Komisija, so izpostavili potrebo po spremembi vsebine in predstavitve ESIS, da bi bil jasen, razumljiv in vseboval vse informacije, ki so pomembne za potrošnike. Vsebina in oblika ESIS morata vključevati vse potrebne izboljšave, opredeljene med testiranjem potrošnikov v vseh državah članicah. Strukturo lista (zlasti vrstni red informacij) je treba spremeniti, besedišče mora biti bolj uporabnikom prijazno, rubrike, kot je „nominalna obrestna mera“ in „efektivna obrestna mera“ pa je treba združiti in dodati nove rubrike, kot na primer „eksterne možnosti za pritožbo“ ter „tveganja in opozorila“.

črtano

 

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Potrošnik bo morda potreboval še dodatno pomoč, da se bo lahko odločil, katera kreditna pogodba med predlaganimi produkti najbolj ustreza njegovim potrebam in finančnemu stanju. Dajalci kreditov in, kadar posel poteka prek kreditnih posrednikov, kreditni posredniki, morajo zagotoviti takšno pomoč v zvezi s kreditnimi produkti, ki jih ponujajo potrošniku. Zato je treba potrošniku na njemu prilagojen način pojasniti ustrezne informacije in bistvene značilnosti predlaganih produktov, tako da lahko potrošnik razume učinke, ki bi jih lahko imeli na njegov ekonomski položaj. Države članice lahko določijo, kdaj in v kakšnem obsegu bi bilo treba potrošnikom dati take razlage, pri tem pa morajo upoštevati posebne okoliščine, v katerih se ponuja kredit, potrebe potrošnika po pomoči in naravo posameznega kreditnega produkta.

(22) Potrošnik bo morda potreboval še dodatno pomoč, da se bo lahko odločil, katera kreditna pogodba med predlaganimi produkti najbolj ustreza njegovim potrebam in finančnemu stanju. Dajalci kreditov in, kadar posel poteka prek kreditnih posrednikov, kreditni posredniki, morajo zagotoviti pomoč v zvezi s kreditnimi produkti, ki jih ponujajo potrošniku, tako da potrošniku na njemu prilagojen način pojasnijo zadevne informacije, vključno z bistvenimi značilnostmi predlaganih produktov, tako da lahko potrošnik razume učinke, ki bi jih lahko imeli na njegov ekonomski položaj. Države članice lahko določijo, kdaj in v kakšnem obsegu bi bilo treba potrošnikom dati take razlage, pri tem pa morajo upoštevati posebne okoliščine, v katerih se ponuja kredit, potrebe potrošnika po pomoči in naravo posameznega kreditnega produkta. Takšne razlage in zagotavljanje posamezniku prilagojenih informacij niso nujno del osebnega priporočila.

 

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Za spodbujanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter zagotovitev visoke ravni zaščite potrošnikov v vsej Uniji je treba zagotoviti primerljivost informacij o efektivni obrestni meri v Uniji. Skupni stroški kredita za potrošnika bi morali zajemati vse stroške, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo, razen notarskih stroškov. Zato bi morali vključevati obresti, provizije, davke, pristojbine za kreditne posrednike in vse druge pristojbine ter stroške zavarovanja ali drugih pomožnih produktov, če so ti obvezni za pridobitev kredita pod navedenimi pogoji. Ker se v predpogodbeni fazi efektivna obrestna mera lahko navede samo s primerom, mora biti ta primer reprezentativen. Zato mora na primer ustrezati povprečnemu trajanju in skupnemu znesku kredita, odobrenemu za obravnavan tip kreditne pogodbe. Zaradi zapletenosti izračuna efektivne obrestne mere (npr. za kredite z variabilnimi obrestnimi merami ali nestandardnim odplačevanjem) in zaradi inovacij produktov se lahko za spremembo ali določitev metode za izračun efektivne obrestne mere uporabljajo regulativni tehnični standardi. Uporabljeni opredelitev in metodologija za izračun efektivne obrestne mere v tej direktivi morata biti enaki kot v Direktivi 2008/48/ES, da se potrošnikom olajšata razumevanje in primerjava. Te opredelitve in metodologije pa se lahko v prihodnosti spremenijo, če bo Direktiva 2008/48/ES pozneje spremenjena. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo prepovedi enostranskih sprememb posojilne obrestne mere s strani dajalca kredita.

(23) Za spodbujanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov v vsej Uniji je treba enotno zagotoviti primerljivost informacij o efektivni obrestni meri v Uniji. Skupni stroški kredita za potrošnika bi morali zajemati vse stroške, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo, razen registracijske pristojbine in notarskih stroškov. Zato bi morali vključevati obresti, provizije, davke, pristojbine za kreditne posrednike in vse druge pristojbine ter stroške zavarovanja, vrednotenja nepremičnine ali drugih pomožnih produktov, če so ti obvezni za pridobitev kredita pod navedenimi pogoji. Ker se v predpogodbeni fazi efektivna obrestna mera lahko navede samo s primerom, mora biti ta primer reprezentativen. Zato mora na primer ustrezati povprečnemu trajanju in skupnemu znesku kredita, odobrenemu za obravnavan tip kreditne pogodbe. Zaradi zapletenosti izračuna efektivne obrestne mere (npr. za kredite z variabilnimi obrestnimi merami ali nestandardnim odplačevanjem) in zaradi inovacij produktov se lahko za spremembo pripomb ali posodobitev predvidevanj za izračun efektivne obrestne mere uporabljajo delegirani akti. Uporabljeni opredelitev in metodologija za izračun efektivne obrestne mere v tej direktivi morata biti kolikor je mogoče podobni kot v Direktivi 2008/48/ES, da se potrošnikom olajšata razumevanje in primerjava. Te opredelitve in metodologije pa se lahko v prihodnosti spremenijo, če bo Direktiva 2008/48/ES pozneje spremenjena. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo prepovedi enostranskih sprememb posojilne obrestne mere s strani dajalca kredita.

 

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Pri oceni kreditne sposobnosti se morajo upoštevati vsi potrebni dejavniki, ki bi lahko vplivali na sposobnosti potrošnika, da v času trajanja posojila to posojilo odplača, med drugim tudi potrošnikov dohodek, redni izdatki, kreditno točkovanje, prejšnji krediti, sposobnost izpolnjevanja obveznosti v primeru prilagoditve obrestne mere in druge obstoječe kreditne obveznosti. Morda bodo potrebne dodatne določbe, da se nadalje razvijejo različni elementi, ki se lahko upoštevajo pri oceni kreditne sposobnosti. Države članice lahko izdajo smernice glede metode in meril za oceno kreditne sposobnosti potrošnikov, npr. z določitvijo mejnih vrednosti za razmerje med posojilom in vrednostjo ali med posojilom in dohodkom.

(24) Bistveno je, da se oceni in preveri sposobnost in nagnjenost potrošnika za odplačilo kredita, preden se sklene kreditna pogodba. Pri oceni kreditne sposobnosti se morajo upoštevati vsi pomembni dejavniki v času trajanja posojila. Zlasti pri potrošnikovi sposobnosti, da odplačuje in v celoti odplača posojilo, bi morali upoštevati prihodnja plačila, ki bodo potrebna zaradi negativne amortizacije ali odloga plačila glavnice ali obresti, ne bi smeli izhajati iz domneve o višanju vrednosti, razen če je namen kreditne pogodbe zgraditi ali obnoviti nepremičnino, in bi jo morali oceniti glede na druge stroške in zadolženost ter prihranke in premoženje. Treba je razumno upoštevati tudi prihodnje dogodke, kot je zmanjšanje prihodka, če posojilna doba traja v upokojitev, ali, če je to primerno, povečanje obrestne mere ali negativne spremembe v menjalnem tečaju. Države članice lahko izdajo dodatne smernice o teh in dodatnih merilih in metodah za oceno kreditne sposobnosti potrošnikov, npr. z določitvijo mejnih vrednosti za razmerje med posojilom in vrednostjo ali med posojilom in dohodkom. Odločitev dajalca kredita o odobritvi kredita bi morala biti skladna z izidom ocene kreditne sposobnosti. Pozitivna ocena kreditne sposobnosti pa ne sme pomeniti obveznosti dajalca kredita, da mora odobriti kredit.

 

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Negativna ocena kreditne sposobnosti bi morala dajalcu kredita pokazati, da si potrošnik kredita ne more privoščiti in ga zato ne bi smel odobriti. Razlogi za takšen negativen rezultat so lahko različni, med drugim npr. poizvedbe v zbirki podatkov ali negativna ocena pri kreditnem točkovanju. Pozitivna ocena kreditne sposobnosti ne sme pomeniti obveznosti dajalca kredita, da mora odobriti kredit.

črtano

 

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Potrošniki morajo dati dajalcu kredita ali posredniku na voljo vse razpoložljive ustrezne informacije o svojem finančnem položaju in osebnih okoliščinah, da omogočijo oceno kreditne sposobnosti. Potrošnik pa ne sme biti kaznovan, če ne more zagotoviti določenih informacij ali oceniti, kako se bo njegov finančni položaj razvijal v prihodnosti. V primerih, ko potrošniki zavestno posredujejo nepopolne ali nenatančne informacije, bi morale imeti države članice možnost, da določijo ustrezne kazni.

(26) V skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost dajalec kredita zahteva, da potrošniki zagotovijo vse razpoložljive informacije o svojem prihodku in finančnem položaju, da bi omogočili oceno kreditne sposobnosti, saj bi v nasprotnem primeru to povzročilo, da kredit, ki ga skušajo pridobiti, ne bi bil odobren, dajalec kredita pa bi si moral prizadevati za pridobitev teh informacij pred odobritvijo posojila in jih ustrezno preveriti. V primerih, ko potrošniki zavestno posredujejo nepopolne ali nenatančne informacije, bi morale imeti države članice možnost, da določijo ustrezne kazni.

 

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 26 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a) Odbor za finančno stabilnost je določil načela, s katerimi bo zagotovljeno, da so stanovanjske nepremičnine ustrezno ovrednotene. Države članice bi morale zagotoviti, da dajalci kredita ocenijo nepremičnine v skladu s temi načeli ali drugimi mednarodno priznanimi standardi ter da obstaja register strokovno usposobljenih cenilcev. Omogočeno bi moralo biti, da ta register upravlja ustrezno poklicno združenje.

 

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Poizvedbe v zbirki podatkov o kreditih so koristen element pri oceni kreditne sposobnosti. Nekatere države članice zahtevajo, da dajalci kreditov ocenijo potrošnikovo kreditno sposobnost na podlagi poizvedbe v ustrezni zbirki podatkov. Dajalcem kreditov bi moralo biti tudi omogočeno, da v času trajanja posojila poizvedujejo v zbirki podatkov, da bi prepoznali in ocenili možnost morebitnega neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Če je takšna možnost očitna ali objektivno dokazana, mora dajalec kredita navezati stik s potrošnikom, da preučita različne možnosti, kako se izogniti neizpolnjevanju plačilnih obveznosti, kot je reprogramiranje posojila. V vsakem primeru dajalec kredita ne sme razmišljati o umiku kredita, ne da bi prej s potrošnikom raziskal vse nadomestne možnosti za to, da ne bi prišlo do neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. V skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov morajo dajalci kreditov, preden uporabijo zbirko podatkov o kreditih, potrošnike obvestiti, da jo bodo uporabili, potrošniki pa morajo imeti pravico dostopa do informacij o sebi v takšni zbirki podatkov o kreditih, da po potrebi popravijo, zbrišejo ali blokirajo obdelane osebne podatke o sebi, če niso točni ali so bili nezakonito obdelani.

(27) Poizvedbe v zbirki podatkov o kreditih so koristen element pri oceni kreditne sposobnosti. Nekatere države članice zahtevajo, da dajalci kreditov ocenijo potrošnikovo kreditno sposobnost na podlagi poizvedbe v ustrezni zbirki podatkov. Dajalcem kreditov bi moralo biti tudi omogočeno, da v času trajanja posojila poizvedujejo v zbirki podatkov, da bi prepoznali in ocenili možnost morebitnega neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. V skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov morajo dajalci kreditov, preden uporabijo zbirko podatkov o kreditih, potrošnike obvestiti, da jo bodo uporabili, potrošniki pa morajo imeti pravico dostopa do informacij o sebi v takšni zbirki podatkov o kreditih, da po potrebi popravijo, zbrišejo ali blokirajo obdelane osebne podatke o sebi, če niso točni ali so bili nezakonito obdelani.

 

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Da bi preprečili izkrivljanje konkurence med dajalci kreditov, je treba poskrbeti, da imajo vsi dajalci kreditov pod nediskriminatornimi pogoji (vključno s kreditnimi institucijami ali nekreditnimi institucijami, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine) dostop do vseh javnih in zasebnih zbirk podatkov o kreditih, ki se nanašajo na potrošnike. Takšni pogoji zato ne smejo vključevati zahteve, da morajo biti dajalci kreditov kreditne institucije. Še naprej se uporabljajo pogoji dostopa, kot so stroški dostopa ali zahteve, da morajo zahtevki za informacije temeljiti na prošnji za kredit. Države članice lahko znotraj svojih jurisdikcij prosto določijo, ali naj imajo tudi kreditni posredniki dostop do takšnih zbirk podatkov.

črtano

 

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Če je odločitev za zavrnitev vloge za kredit sprejeta na podlagi podatkov iz poizvedbe v zbirki podatkov ali manjkajočih podatkov v tej zbirki, bi moral dajalec kredita obvestiti potrošnika o tem, o imenu zbirke podatkov, v kateri je bila narejena poizvedba, in o vseh drugih informacijah, ki jih zahteva Direktiva 95/46/ES, da lahko potrošnik uveljavlja svojo pravico do dostopa in po potrebi popravi, zbriše ali blokira obdelane osebne podatke o sebi. Če odločitev o zavrnitvi vloge za kredit temelji na avtomatizirani odločitvi ali na sistematičnih metodah, kot so sistemi kreditnega točkovanja, mora dajalec kredita o tem obvestiti potrošnika, mu razložiti postopek, na katerem temelji taka odločitev, in ga obvestiti o možnostih, da zahteva preučitev avtomatizirane odločitve po neavtomatiziranem postopku. Vendar pa se od dajalca kredita ne bi smelo zahtevati posredovanje takšnih informacij, če to prepoveduje druga zakonodaja Unije, na primer zakonodaja o pranju denarja ali financiranju terorizma. Poleg tega se takih informacij ne bi smelo posredovati, če je to v nasprotju s cilji na področju javnega reda ali varnosti, kot je preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj.

(29) Če je odločitev za zavrnitev vloge za kredit sprejeta na podlagi podatkov iz poizvedbe v zbirki podatkov ali manjkajočih podatkov v tej zbirki, bi moral dajalec kredita obvestiti potrošnika o tem, o imenu zbirke podatkov, v kateri je bila narejena poizvedba, in o vseh drugih informacijah, ki jih zahteva Direktiva 95/46/ES, da lahko potrošnik uveljavlja svojo pravico do dostopa in po potrebi popravi, zbriše ali blokira obdelane osebne podatke o sebi. Vendar pa se od dajalca kredita ne bi smelo zahtevati posredovanje takšnih informacij, če to prepoveduje druga zakonodaja Unije, na primer zakonodaja o pranju denarja ali financiranju terorizma. Poleg tega se takih informacij ne bi smelo posredovati, če je to v nasprotju s cilji na področju javnega reda ali varnosti, kot je preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj.

 

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a) Da bi preprečili izkrivljanje konkurence med dajalci kreditov, je treba poskrbeti, da imajo vsi dajalci kreditov (vključno s kreditnimi institucijami ali nekreditnimi institucijami, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine) pod nediskriminatornimi pogoji dostop do vseh javnih in zasebnih zbirk podatkov o kreditih, ki se nanašajo na potrošnike. Takšni pogoji zato ne bi smeli vključevati zahteve, da morajo biti dajalci kreditov kreditne institucije. Še naprej se uporabljajo pogoji dostopa, kot so stroški dostopa ali zahteve, da morajo zahtevki za informacije temeljiti na prošnji za kredit. Države članice bi morale imeti možnost, da znotraj svojih jurisdikcij prosto določijo, ali naj imajo tudi kreditni posredniki dostop do takšnih zbirk podatkov.

 

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Da bi lahko razumeli naravo storitve, bi se morali potrošniki zavedati, iz česa je sestavljeno individualno priporočilo o primernih kreditnih pogodbah, ki je prilagojeno potrebam in finančnem položaju potrošnika („svetovanje“), in kdaj je na voljo. Tisti, ki nudijo svetovanje, bi morali upoštevati splošne standarde za zagotovitev, da se potrošniku predstavi vrsta produktov, ki ustrezajo njegovim potrebam in okoliščinam. Ta storitev bi morala temeljiti na pošteni in dovolj široki analizi razpoložljivih produktov na trgu in na natančnem pregledu finančnega položaja, želj in ciljev potrošnika. Takšna ocena bi morala temeljiti na posodobljenih informacijah in smiselnih predpostavkah v zvezi z okoliščinami potrošnika v obdobju trajanja posojila. Države članice lahko pojasnijo, kako je treba pri svetovanju oceniti primernost danega produkta za potrošnika.

(31) Zagotavljanje svetovanja v obliki individualnega priporočila je ločena dejavnost, ki je lahko združena z drugimi vidiki odobritve kreditov ali posredovanja pri njih, a ne nujno. Da bi lahko razumeli naravo storitve, bi se morali potrošniki zavedati, kdaj je svetovanje na voljo. Tisti, ki nudijo svetovanje, bi morali upoštevati nekatere standarde za zagotovitev, da se potrošniku predstavijo produkti, ki ustrezajo njegovim potrebam in okoliščinam. Svetovalci bi morali razkriti tudi, ali svetujejo o širokem naboru produktov s celotnega trga ali samo o lastnem naboru produktov dajalca kreditov ali kreditnega posrednika. Svetovalci bi morali imeti možnost, da se specializirajo za nekatere produkte tržne niše, kot so premostitveno financiranje in svetovanje o širokem naboru produktov znotraj specialistične niše, če se to jasno navede potrošniku. Če se dajejo nasveti, bi morali temeljiti na razumevanju potrošnikovega finančnega položaja, želj in ciljev potrošnika na podlagi posodobljenih informacij in smiselnih predpostavk o položaju potrošnika v obdobju trajanja posojila. Države članice lahko pojasnijo, kako je treba pri svetovalnih storitvah oceniti primernost danega produkta za potrošnika.

 

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Sposobnost potrošnika, da odplača kredit pred potekom kreditne pogodbe, ima lahko pomembno vlogo pri spodbujanju konkurence na enotnem trgu in prostem gibanju državljanov EU. Vendar obstajajo znatne razlike med nacionalnimi načeli in pogoji, pod katerimi so potrošniki sposobni odplačati posojilo, ter pogoji, pod katerimi je takšno predčasno odplačilo mogoče. Čeprav so mehanizmi za financiranje hipotek in vrste razpoložljivih produktov različni, so na ravni Unije bistveni nekateri standardi glede predčasnega odplačila, da lahko potrošniki izpolnijo svoje obveznosti pred datumom, ki je dogovorjen v kreditni pogodbi, in z zaupanjem poiščejo produkte, ki najbolje zadovoljijo njihove potrebe. Države članice morajo zato z zakonodajo ali s pogodbenimi klavzulami zagotoviti, da imajo potrošniki zakonsko ali pogodbeno pravico do predčasnega odplačila, vendar pa morajo imeti države članice kljub temu možnost, da opredelijo pogoje za uveljavljanje takšne pravice. Ti pogoji lahko vključujejo časovne omejitve glede uveljavljanja pravice, različno obravnavo glede na vrsto posojilne obrestne mere (fiksna ali variabilna), omejitve glede okoliščin, v katerih se lahko pravica uveljavlja. Države članice bi lahko tudi določile, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna posojilna obrestna mera, se lahko v vsakem primeru določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja poseben interes. Takšen poseben interes lahko nastopi na primer v primeru ločitve ali brezposelnosti. Če se država članica odloči, da bo določila takšne pogoje, uveljavljanje pravice zaradi njih ne sme postati preveč zapleteno ali zahtevno za potrošnike.

(32) V skladu s priporočili odbora za finančno stabilnost je zaradi dolgoročnosti mnogih posojil, povezanih z nepremičninami, je potrebno nekaj prožnosti v času trajanja kreditne pogodbe, da bi dajalcu kredita in potrošnikom omogočili obvladovanje tveganja in spremenljivih okoliščin, ki so jim izpostavljeni v posojilni dobi. Zato je primerno, da imajo potrošniki pravico, da v celoti ali delno predčasno odplačajo kreditno pogodbo, saj to spodbuja odgovorno najemanje posojil, s tem pa tudi finančno stabilnost in konkurenco na enotnem trgu. Dajalci kredita pa bi morali biti v zameno upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom, pri tem pa upoštevati morebitne prihranke, ki jih je s tem pridobil dajalec kredita. Tako nadomestilo je mogoče pobrati v obliki posebne pristojbine za pokritje možnih stroškov za potrošnike, ki uveljavljajo pravico do predčasnega odplačila, ali se lahko pobere tako, da se stroški prištejejo k celotnim stroškom kreditne pogodbe. Države članice bi morale imeti možnost zagotoviti, da upravičeni stroški ne presegajo ravni, skladne z učinkovitostjo trga. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna obrestna mera, se lahko določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja poseben interes, ki ga določi država članica. Takšen poseben interes lahko nastopi na primer v primeru ločitve ali brezposelnosti. Če se država članica odloči, da bo določila takšne pogoje, uveljavljanje pravice zaradi njih ne sme postati preveč zapleteno ali zahtevno za potrošnike. Zato je primerno predvideti prilagodljivost pod nekaterimi pogoji, ko so kreditne pogodbe denominirane v tuji valuti, pod pogojem da je dajalec kredita ponovno upravičen do pravičnega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, neposredno povezane z potrošnikovim uveljavljanjem pravic iz direktive.

 

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 32 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32a) Pomembno je tudi zagotoviti zadostno preglednost, s katero se zagotovi jasnost o vrsti obveznosti, prevzeti zaradi ohranjanja finančne stabilnosti. Države članice bi morale zato razviti okvire, ki bi omogočili prilagodljivost, na primer s sprejetjem druge nepremičnine kot enakovrednega osnovnega zavarovanja s premoženjem za posojilo. Ti ukrepi bi morali omogočiti dajalcem kredita, da kot enakovredno osnovno zavarovanje sprejmejo nepremičnino v drugi državi članici, kjer velja kot enakovredna za namene strnitve v finančne instrumente, s katerimi se trguje na sekundarnih trgih.

 

 

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Kreditni posredniki bi morali biti registrirani pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo stalno prebivališče ali glavno upravo, če so dobili dovoljenje v skladu s strogimi poklicnimi zahtevami glede njihove usposobljenosti, ugleda in poklicnega odškodninskega jamstva. Da bi se spodbujalo zaupanje potrošnikov v kreditne posrednike, morajo države članice zagotoviti, da za pooblaščene kreditne posrednike velja stalen in natančen nadzor pristojnega organa iz domače države članice. Takšne zahteve se morajo uporabljati vsaj na ravni institucije, vendar pa lahko države članice pojasnijo, ali se takšni predpisi v zvezi z dovoljenjem in poznejšo registracijo uporabljajo za posamezne zaposlene znotraj kreditnega posrednika.

(34) Kreditnim posrednikom bi bilo treba dovoliti in jih nadzorovati, da bi se zagotovilo izpolnjevanje strogih poklicnih zahtev glede njihove usposobljenosti,ugleda in poklicnega odškodninskega jamstva. Kreditni posredniki, ki so pridobili dovoljenje, bi tudi morali biti registrirani. Takšne zahteve se morajo uporabljati vsaj na ravni institucije, vendar pa lahko države članice pojasnijo, ali se takšni predpisi v zvezi z dovoljenjem in poznejšo registracijo uporabljajo za posamezne zaposlene znotraj kreditnega posrednika. Primerno je tudi omogočiti kreditnim posrednikom, da imenujejo zastopnike, ki bodo delovali v njihovem imenu in za katere bodo odgovorni, ter da se v tej direktivi določijo minimalne regulativne zahteve za te imenovane zastopnike.

 

 

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35a) Da bi kreditnim posrednikom olajšali čezmejno izvajanje storitev, za namene sodelovanja, izmenjave informacij in reševanja sporov med pristojnimi organi, bi morali biti pristojni organi, odgovorni za dajanje dovoljenj kreditnim posrednikom in njihov nadzor, tisti, ki delujejo pod okriljem Evropskega bančnega organa, kakor je določeno v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali drugih nacionalnih organov, ki so potrebni za sodelovanje s temi pristojnimi organi.

 

 

 

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Da bi se upošteval razvoj na kreditnih trgih v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, razvoj kreditnih produktov ter ekonomski razvoj, kot je inflacija, in da bi se zagotovile nadaljnje razlage, kako obravnavati nekatere zahteve iz te direktive, mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija mora biti zlasti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobnosti v zvezi s poklicnimi zahtevami za osebje dajalca kredita in za kreditne posrednike, merili za oceno kreditne sposobnosti potrošnika in za zagotovitev, da so kreditni produkti primerni za potrošnika, ter za nadaljnjo uskladitev ključnih izrazov, kot so neizpolnjevanje plačilnih obveznosti, pogoji za registracijo in obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za zbirke podatkov o kreditih.

(39) Da bi se zagotovila dosledna uskladitev in se upošteval razvoj na kreditnih trgih v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, razvoj kreditnih produktov ali ekonomskih pogojev, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija mora biti zlasti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za dopolnitev ali posodobitev vsebine in predstavitve evropskega standardnega informacijskega lista ter spreminjanje pripomb ali posodobitev predpostavk, ki se uporabijo za izračun efektivne obrestne mere. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora med pripravo in sestavljanjem delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

 

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Da bi se upošteval razvoj na trgih kreditov v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, vključno z vrsto razpoložljivih produktov, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za spremembo standardnih informacij, ki se vključijo v oglaševanje, evropskega standardnega informacijskega lista, vsebine informacij, ki jih razkrijejo kreditni posredniki, formule in predpostavk, ki se uporabijo za izračun efektivne obrestne mere, in meril, ki jih je treba upoštevati pri oceni kreditne sposobnosti potrošnika.

črtano

 

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Da bi upoštevali ekonomski razvoj, kot sta inflacija in razvoj trgov kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, mora imeti Komisija pooblastila, da s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov določi najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivo jamstvo glede kreditnih posrednikov.

črtano

 

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Da bi kreditnim posrednikom olajšali čezmejno izvajanje storitev, za namene sodelovanja, izmenjave informacij in reševanja sporov med pristojnimi organi, bi morali biti pristojni organi, odgovorni za dajanje dovoljenj kreditnim posrednikom in njihov nadzor, tisti, ki delujejo pod okriljem Evropskega bančnega organa, kakor je določeno v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ).

črtano

 

 

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo dva meseca od datuma obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče, da se to obdobje na pomembnih področjih podaljša za en mesec. Evropskemu parlamentu in Svetu bi moralo biti tudi omogočeno, da obvestita druge institucije, da ne nameravata ugovarjati.

(43) Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo tri mesece od datuma obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče, da se to obdobje na pomembnih področjih podaljša za tri mesece. Evropskemu parlamentu in Svetu bi moralo biti tudi omogočeno, da obvestita druge institucije, da ne nameravata ugovarjati.

 

 

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Pregledati bo treba učinkovito delovanje te direktive in napredek pri vzpostavljanju notranjega trga z visoko ravnjo zaščite potrošnikov za kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Komisija mora zato pregledati Direktivo pet let po roku za prenos. Pregled mora med drugim vključevati analizo razvoja trga za nekreditne institucije, ki nudijo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine, in oceno potrebe po nadaljnjih ukrepih, vključno s potnim listom za takšne nekreditne institucije, oceno, ali je treba uvesti pravice in obveznosti glede popogodbene faze kreditnih pogodb, in oceno, ali je treba razširiti področje uporabe, da bi bilo vključeno posojanje malim podjetjem.

(44) Pregledati bo treba učinkovito delovanje te direktive in napredek pri vzpostavljanju notranjega trga z visoko ravnjo zaščite potrošnikov za kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Komisija mora zato pregledati Direktivo pet let po roku za prenos. Pregled mora med drugim vključevati oceno skladnosti s to direktivo in njen vpliv, analizo ponudbe kreditnih pogodb nekreditnih institucij in oceno potrebe po nadaljnjih ukrepih, vključno s potnim listom za takšne nekreditne institucije, oceno, ali je področje uporabe še vedno ustrezno in ali so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev sledljivosti kreditnih pogodb, ki se zavarujejo s stanovanjsko nepremičnino.

 

 

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46) V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje se države članice poziva, naj za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo in objavijo tabele, v katerih kar najbolj nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos –

(46) V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morale države članice pripraviti in objaviti tabele, v katerih nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos –

 

 

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namen te direktive je določiti okvir za nekatere vidike zakonov in drugih predpisov držav članic o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine za potrošnike ter o nekaterih vidikih bonitetnih in nadzornih zahtev za kreditne posrednike in dajalce kreditov.

1. Ta direktiva določa okvir za nekatere vidike zakonov in drugih predpisov držav članic o kreditnih pogodbah, sklenjenih s potrošniki v zvezi z potrošniškimi kreditnimi pogodbami, zavarovanimi s hipoteko ali drugače, za stanovanjske nepremičnine za potrošnike, ter za z njimi povezane bonitetne in nadzorne zahteve.

 

2. Direktiva določa ustrezno usklajen okvir Unije, zlasti prek skupnega doslednega standarda Unije za izračun efektivne letne obrestne mere, zagotavljanje predpogodbenih informacij prek standardiziranega evropskega standardnega informacijskega lista in obveznosti opravljanja ocene kreditne sposobnosti v zvezi s kreditno pogodbo. Na drugih področjih uporabe direktive je določen okvir skupnih minimalnih standardov.

 

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta direktiva se uporablja za naslednje kreditne pogodbe:

1. Ta direktiva se uporablja za:

(a) kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino;

(a) kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino;

(b) kreditne pogodbe, katerih namen je pridobiti ali obdržati lastninske pravice na zemljiščih ali na obstoječih ali načrtovanih stanovanjskih zgradbah;

(b) kreditne pogodbe, katerih namen je pridobiti ali obdržati lastninske pravice na zemljiščih ali na obstoječih ali načrtovanih stanovanjskih zgradbah;

(c) kreditne pogodbe, ki so sklenjene za namen obnove stanovanjske nepremičnine, ki jo ima oseba v lasti ali jo namerava pridobiti, in niso zajete v Direktivi 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008.

(c) kreditne pogodbe, ki so sklenjene za namen obnove stanovanjske nepremičnine, ki jih ima potrošnik v lasti ali jo namerava pridobiti.

 

1a. Države članice, ki so že uporabljale Direktivo 2008/48/ES v celoti za kreditne pogodbe v okviru točke (c) odstavka 1, lahko še naprej uporabljajo to direktivo za taka posojila, če ta ne sodijo v področje uporabe točke (a) odstavka 1 za obdobje petih let po ...*.

 

Države članice, ki so pred …* uporabljale informacijski list, ki izpolnjuje najmanj enake zahteve po informacijah kot tisti iz Priloge II, ga lahko še naprej uporabljajo za namene člena 9a o predpogodbenih informacijah za obdobje petih let od ...*.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) kreditne pogodbe, ki bodo na koncu odplačane s prihodki od prodaje nepremičnine;

(a) kreditne pogodbe, v katerih dajalec kredita prispeva pavšalni znesek, periodična izplačila ali druge oblike izplačila kredita v zameno za znesek, ki bo izhajal iz prodaje stanovanjske nepremičnine ali pravico, povezano s stanovanjsko nepremičnino; In ne bo zahteval popolnega povračila kredita, dokler se ne zgodi eden ali več določenih življenjskih dogodkov, kot so opredelile države članice, razen če pride do kršitve pogodbenih obveznosti, ki dajalcu kredita omogočajo, da prekine kreditno pogodbo;

(b) kreditne pogodbe, s katerimi delodajalec kot sekundarno dejavnost dodeli svojim zaposlenim kredit brez obresti ali z efektivnimi obrestnimi merami, nižjimi od tistih, ki prevladujejo na trgu, in ki niso na voljo širši javnosti.

(b) kreditne pogodbe, s katerimi delodajalec kot sekundarno dejavnost dodeli svojim zaposlenim kredit brez obresti ali z efektivnimi obrestnimi merami, nižjimi od tistih, ki prevladujejo na trgu, in ki niso na voljo širši javnosti;

 

(ba) kreditne pogodbe o odlogu kreditnih pogodb za obdobje največ 6 mesecev, če posojilna obrestna mera za odlog plačila ne presega obrestne mere iz kreditne pogodbe, če se potrošnik strinja, da je izvzet iz te direktive;

 

(bb) kreditne pogodbe v obliki možnosti prekoračitve, kjer se potrošnik strinja, da je izvzet iz določb te direktive;

 

(bc) kreditne pogodbe, s katerimi se podelijo krediti brez obresti in drugih stroškov ter kreditne pogodbe, ki določajo, da se mora kredit odplačati v roku treh mesecev in pri katerih se plačajo zgolj zanemarljivi stroški;

 

(bd) kreditne pogodbe, ki so rezultat poravnave, dosežene na sodišču ali pred drugim zakonsko določenim organom.

 

2a. Države članice lahko:

 

(a) odstopijo od določb členov 7 do 9a, člena 11 in Priloge II za kreditne pogodbe, pri katerih skupna vrednost presega 2 milijona EUR;

 

(b) odločijo, da se nekateri ali vsi členi te direktive ne uporabljajo za kreditne pogodbe, pri katerih potrošnik ali njegov sorodnik nepremičnine ne bo uporabljal za stanovanje, pri čemer se potrošnik strinja, da je izvzet iz določb te direktive;

 

(c) odločijo, da se nekateri ali vsi členi te direktive ne uporabljajo za kreditne pogodbe, pri katerih je treba kredit vrniti v 12 mesecih, pri čemer potrošnik sprejme, da je izvzet iz določb te direktive;

 

(d) odločijo, da se nekateri ali vsi členi te direktive ne uporabljajo za kreditne pogodbe, povezane z brezplačnim odlogom plačila obstoječega dolga, če se potrošnik strinja, da je izvzet iz te direktive.

 

2b. Država članice lahko izvzamejo naslednje iz te direktive, če je vzpostavljen alternativni okvir za zagotovitev, da potrošniki prejmejo pravočasne in popolne informacije o kreditnih pogodbah:

 

(a) kreditne pogodbe za posojila, odobrena omejeni javnosti na podlagi zakonskih določb in v skladu s splošnim interesom, brez obresti ali po nižjih obrestnih merah, kot veljajo na trgu, ali pod drugimi pogoji, ki so za potrošnika ugodnejši od tistih, ki veljajo na trgu, in po obrestnih merah, ne višjih od tistih, ki veljajo na trgu;

 

(b) kreditne pogodbe, kjer je dajalec kredita organizacija, ki spada na področje uporabe člena 2(5) Direktive 2008/48/ES.

 

______________

 

* UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te direktive.

 

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „potrošnik“ pomeni potrošnika, kot je opredeljen v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES;

(a) „potrošnik“ pomeni potrošnika, kot je opredeljen v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES;

(b) „dajalec kredita“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki odobri ali obljubi, da bo odobrila kredit v smislu člena 2 v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;

(b) „dajalec kredita“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki odobri ali obljubi, da bo odobrila kredit v smislu člena 2 v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;

(c) „kreditna pogodba“ pomeni pogodbo, s katero dajalec kredita neposredno ali prek kreditnega posrednika odobri ali obljubi, da bo odobril potrošniku kredit v smislu člena 2 v obliki odloženega plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;

(c) „kreditna pogodba“ pomeni pogodbo, s katero dajalec kredita neposredno ali prek kreditnega posrednika odobri ali obljubi, da bo odobril potrošniku kredit v smislu člena 2 v obliki odloženega plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;

(d) „pomožna storitev“ pomeni finančno storitev, ki jo dajalec kredita ali kreditni posrednik ponudi potrošniku v povezavi s kreditno pogodbo;

(d) „pomožna storitev“ pomeni storitev, ki jo dajalec kredita ali kreditni posrednik ponudi potrošniku v povezavi s kreditno pogodbo;

(e) „kreditni posrednik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ne deluje kot dajalec kredita in ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica v zameno za plačilo, ki je lahko v denarju ali kateri koli drugi dogovorjeni obliki finančnega plačila:

(e) „kreditni posrednik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ne deluje kot dajalec kredita ali notar in ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica v zameno za plačilo, ki je lahko v denarju ali kateri koli drugi dogovorjeni obliki finančnega plačila:

(i) potrošnikom ponuja kreditne pogodbe v smislu člena 2;

(i) potrošnikom predstavlja ali ponuja kreditne pogodbe;

(ii) potrošnikom pomaga s pripravljalnim delom za kreditne pogodbe v smislu člena 2, razen tistih, navedenih pod točko (i);

(ii) Potrošnikom pomaga s pripravljalnim delom in/ali administracijo za kreditne pogodbe, razen tistih, navedenih pod točko (i);

(iii) v imenu dajalca kredita s potrošniki sklene kreditne pogodbe v smislu člena 2;

(iii) v imenu dajalca kredita s potrošniki sklene kreditne pogodbe ali

 

(iiia) opravlja svetovalne storitve;

(f) „povezani kreditni posrednik“ pomeni kreditnega posrednika, ki deluje v imenu in pod polno odgovornostjo samo enega dajalca kredita ali ene skupine;

(f) „povezani kreditni posrednik“ pomeni kreditnega posrednika, ki deluje v imenu in pod polno odgovornostjo enega ali več dajalcev kredita ali skupin;

(g) „skupina“ pomeni za namen te direktive dajalce kreditov, ki so združeni za namene konsolidiranih računovodskih izkazov v smislu Direktive 83/349/EGS;

(g) „skupina“ pomeni za namen te direktive dajalce kreditov, ki so združeni za namene konsolidiranih računovodskih izkazov v smislu Direktive 83/349/EGS;

(h) „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES;

(h) „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES;

(i) „nekreditna institucija“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki odobri ali obljubi, da bo odobrila, kredit v smislu člena 2 v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica, ter ni kreditna institucija;

(i) „nekreditna institucija“ pomeni dajalca kredita, ki ni kreditna institucija;

(j) „osebje“ pomeni osebe, zaposlene pri dajalcu kredita ali kreditnem posredniku, ki imajo stike s strankami in so vključene v dejavnosti iz te direktive;

(j) „osebje“ pomeni:

 

(i) vse fizične osebe, ki delajo za dajalca kredita, kreditnega posrednika ali imenovanega zastopnika, ki pri dejavnostih, ki jih pokriva ta direktiva, sodelujejo ali imajo stike s potrošniki ali

 

(ii). vse fizične osebe, ki neposredno upravljajo in/ali nadzorujejo s fizičnimi osebami iz člena (i);

(k) „skupni stroški kredita za potrošnika“ pomenijo skupne stroške kredita za potrošnika, kot so opredeljeni v členu 3(g) Direktive 2008/48/ES;

(k) „skupni stroški kredita za potrošnika“ pomenijo skupne stroške kredita za potrošnika, kot so opredeljeni v členu 3(g) Direktive 2008/48/ES, vključno z vrednotenjem nepremičnin, a brez registracijskih pristojbin za hipotekarna posojila ali druga primerljiva jamstva;

(l) „skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik“ pomeni skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, kot je opredeljen v členu 3(h) Direktive 2008/48/ES;

(l) „skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik“ pomeni skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, kot je opredeljen v členu 3(h) Direktive 2008/48/ES;

(m) „efektivna obrestna mera“ pomeni skupne stroške kredita za potrošnika, izražene kot letni odstotek skupnega zneska kredita, po potrebi vključno s stroški iz člena 12(2);

(m) „efektivna obrestna mera“ pomeni skupne stroške kredita za potrošnika, izražene kot letni odstotek skupnega zneska kredita, po potrebi vključno s stroški iz člena 12(2);

(n) „posojilna obrestna mera“ pomeni posojilno obrestno mero, kot je opredeljena v členu 3(j) Direktive 2008/48/ES;

(n) „posojilna obrestna mera“ pomeni posojilno obrestno mero, kot je opredeljena v členu 3(j) Direktive 2008/48/ES;

(o) „ocena kreditne sposobnosti“ pomeni oceno sposobnosti potrošnika, da poravna svoje neplačane obveznosti;

(o) „ocena kreditne sposobnosti“ pomeni oceno možnosti, da bodo obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, izpolnjene;

(p) „trajni nosilec podatkov“ pomeni trajni nosilec podatkov, kot je opredeljen v členu 3(m) Direktive 2008/48/ES;

(p) „trajni nosilec podatkov“ pomeni trajni nosilec podatkov, kot je opredeljen v členu 3(m) Direktive 2008/48/ES;

(q) „domača država članica“ pomeni:

(q) „domača država članica“ pomeni:

(i) kadar je dajalec kredita ali kreditni posrednik fizična oseba, državo članico, v kateri je njegovo stalno prebivališče in v kateri opravlja svojo dejavnost;

(i) kadar je dajalec kredita ali kreditni posrednik fizična oseba, državo članico, v kateri je njegova glavna uprava;

(ii) kadar je dajalec kredita ali kreditni posrednik pravna oseba, državo članico, v kateri je njegov registrirani sedež, ali, če po nacionalnem pravu nima registriranega sedeža, država članica, v kateri se nahaja njegova glavna uprava;

(ii) kadar je dajalec kredita ali kreditni posrednik pravna oseba, državo članico, v kateri sta njegov registrirani sedež, če po nacionalnem pravu ima registrirani sedež, in njegova glavna uprava;

(r) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri ima dajalec kredita ali kreditni posrednik podružnico ali opravlja storitve.

(r) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri ima dajalec kredita ali kreditni posrednik podružnico ali opravlja storitve;

 

(ra) „svetovalne storitve“ pomeni zagotavljanje osebnih priporočil potrošniku glede ene ali več transakcij v zvezi s kreditnimi pogodbami in pomeni dejavnost, ločeno od odobritve kredita;

 

(rb) „stanovanjska nepremičnina“ pomeni nepremičnino, ki je v prvi vrsti namenjena bivanju;

 

(rc) „cenilec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica opravlja cenitve stanovanjskih nepremičnin ali zemljišč, na katerih so ali bi lahko bile stanovanjske nepremičnine;

 

(rd) „vezanje“ pomeni ponujanje ene ali več pomožnih storitev s kreditno pogodbo v paketu, pri čemer kreditna pogodba potrošniku ni na voljo posebej.

 

(re) „združevanje“ pomeni ponujanje ene ali več pomožnih storitev s kreditno pogodbo v paketu, pri čemer je kreditna pogodba potrošniku na voljo tudi posebej, a ne nujno pod enakimi pogoji, kot se ponuja združena s pomožnimi storitvami;

 

(rf) „skupni znesek kredita“ pomeni zgornjo mejo ali vsoto vseh zneskov, ki se dajo na razpolago na podlagi kreditne pogodbe, ne glede na to, ali se izplača potrošniku ali tretji strani;

 

(rg) „posojilo v tuji valuti“ pomeni posojilo, ki je:

 

(i) denominirano v valuti, ki ni valuta, v kateri potrošnik prejema dohodek ali ima premoženje, iz katerega se bo odplačevalo posojilo ali

 

(ii) denominirano v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri prebiva potrošnik;

 

(rh) „posojilo s spremenljivo obrestno mero“ pomeni kreditno pogodbo, pri kateri posojilne obrestne mere za del ali celotno pogodbo niso določene samo s fiksno mero, dogovorjeno ob sklenitvi kreditne pogodbe, in običajno temelji na gibanjih temeljnega indeksa ali referenčne obrestne mere, ne glede na obstoj spodnje in zgornje meje.

 

 

 

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice imenujejo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive, in zagotovijo, da se jim podelijo vsa pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

1. Države članice imenujejo nacionalne pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja in izvrševanja te direktive, ter zagotovijo, da se jim podelijo vsa preiskovalna in kaznovalna pooblastila ter sredstva, ki jih potrebujejo za učinkovito in uspešno opravljanje svojih nalog.

Države članice zagotovijo, da so organi, imenovani za pristojne za zagotavljanje izvajanja členov 18, 19, 20 in 21 te direktive, eden od pristojnih organov iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ).

2. Države članice zagotovijo, da so organi, imenovani za pristojne za zagotavljanje izvajanja členov 18, 19, 19a, 20 in 21, 22, 22a in 23 te direktive:

 

(i) eden od pristojnih organov iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ); ali

 

(ii) drugi nacionalni organi, če nacionalna zakonodaja ali upravni predpisi zahtevajo sodelovanje teh organov z organi iz točke (i), kadar koli je to potrebno za izvajanje njihovih nalog iz področja te direktive.

Države članice Komisijo obvestijo o imenovanju pristojnih organov in razdelitvi zadevnih nalog med različne pristojne organe.

3. Države članice Komisijo in Evropski bančni organ obvestijo o imenovanju pristojnih organov in razdelitvi zadevnih nalog med različne pristojne organe. Komisija objavi seznam pristojnih organov iz odstavka 1 v Uradnem listu Evropske unije vsaj enkrat letno in ga stalno posodablja na svoji spletni strani.

2. Kadar je na ozemlju države članice več pristojnih organov, država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo svoje naloge.

4. Če je na ozemlju države članice več pristojnih organov, ta država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo med seboj in z Evropskim bančnim organom, da lahko učinkovito opravljajo vsak svoje naloge.

 

5. Države članice vzpostavijo postopke za zbiranje in izmenjavo informacij s temi organi, zlasti z namenom izvajanja Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja1 ter Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij2.

 

______________

 

1 UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

 

2 UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

 

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Poglavje 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poglavje 1a

 

Finančno izobraževanje

 

Člen 4a

 

Finančno izobraževanje potrošnikov

 

1. Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ukrepi za podporo izobraževanja potrošnikov o odgovornem najemanju posojil in upravljanju dolgov, zlasti v zvezi s kreditnimi pogodbami.

 

2. Vsem kupcem, ki prvič kupujejo, se priskrbijo jasni informativni dokumenti ter informacije o dodatni pomoči v okviru potrošniških organizacij in nacionalnih nadzornih organov.

 

3. Države članice zagotovijo, da vse zainteresirane strani ustrezno sodelujejo pri načrtovanju in oblikovanju ukrepov iz tega člena.

 

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik pri odobritvi ali posredovanju kredita in po potrebi pomožnih storitev potrošnikom ali pri svetovanju o kreditu in po potrebi o pomožnih storitvah deluje pošteno, pravično in profesionalno v najboljšem interesu potrošnika.

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik pri oblikovanju, odobritvi ali posredovanju kredita in po potrebi pomožnih storitev potrošnikom ali pri izvajanju kreditne pogodbe deluje pošteno, pravično, pregledno in profesionalno ter pri tem upošteva pravice in interese potrošnika. To vključuje sprejetje vseh ukrepov, potrebnih za zadovoljitev potreb potrošnika in prilagajanje njegovim okoliščinam, pri čemer se upoštevajo vse pomembne informacije v zvezi s posebnimi okoliščinami potrošnika in morebitnimi posebnimi zahtevami, ki jih izrazi potrošnik.

2. Države članice zagotovijo, da način, kako dajalci kreditov plačujejo svoje osebje in zadevne kreditne posrednike, ter način, kako kreditni posredniki plačujejo svoje osebje, ne ovirata izpolnjevanja obveznosti delovanja v najboljšem interesu potrošnika, kakor je navedeno v odstavku 1.

2. Države članice zagotovijo, da način, kako dajalci kreditov plačujejo svoje osebje in kreditne posrednike, ter način, kako kreditni posredniki plačujejo svoje osebje in imenovane zastopnike, ne ovirata izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1.

 

2a. Države članice zlasti zagotovijo, da je plačilo osebja, ki je odgovorno za oceno kreditne sposobnosti, skladno s plačilnimi politikami za nosilce tveganja iz Priloge V, oddelka 11, odstavkov 23(a) in 23(b) Direktive 2006/48/ES in ni vezano na število ali razmerje sprejetih vlog;

 

2b. Države članice zagotovijo, da ko dajalci kreditov, kreditni posredniki ali njihovi imenovani zastopniki nudijo svetovalne storitve, struktura plačil za osebje ne vpliva na njihovo sposobnost objektivnega svetovanja in zlasti da izid teh svetovalnih storitev ni vezan na rezultate posameznega produkta ali prodajne cilje.

 

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Minimalne zahteve glede usposobljenosti

Minimalne zahteve glede znanja in usposobljenosti

1. Domače države članice zagotovijo, da:

1. Države članice zagotovijo da dajalci kreditov in kreditni posredniki od svojega osebja zahtevajo ustrezno stopnjo znanja in usposobljenosti v zvezi z oblikovanjem produktov, ponujanjem ali posredovanjem kreditnih pogodb, svetovanjem o njih ali njihovo odobritvijo. Ko sklenitev kreditne pogodbe vključuje povezane pomožne storitve, imajo ti ustrezno znanje in usposobljenost v zvezi z zadevnimi pomožnimi storitvami, poleg znanja in usposobljenosti, ki ju zahteva sektorska zakonodaja.

(a) osebje dajalcev kreditov in kreditnih posrednikov razpolaga z ustrezno ravnjo znanja in usposobljenosti v zvezi s ponujanjem ali odobritvijo kreditnih pogodb v smislu člena 2 ali dejavnostjo kreditnega posredništva v smislu člena 3(e). Kadar sklepanje kreditnih pogodb vključuje s tem povezane pomožne storitve, zlasti zavarovalne ali investicijske storitve, razpolagajo tudi z ustreznim znanjem in usposobljenostjo v zvezi s temi pomožnimi storitvami, da so izpolnjene zahteve iz člena 19 Direktive 2004/39/ES in člena 4 Direktive 2002/92/ES;

 

(b) fizične osebe na vodilnih položajih pri dajalcih kreditov in kreditnih posrednikih, ki so odgovorne za posredovanje ali odobritev kreditih pogodb ali svetovanje o njih ali imajo vlogo pri tem, razpolagajo z ustreznim znanjem in usposobljenostjo v zvezi s kreditnimi pogodbami;

 

(c) se dajalce kreditov in kreditne posrednike spremlja, da se oceni, ali so stalno izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1.

 

2. Domače države članice zagotovijo, da se ustrezna raven znanja in usposobljenosti določi na podlagi priznanih kvalifikacij ali izkušenj.

2. Države članice določijo minimalne zahteve glede znanja in usposobljenosti dajalcev kreditov, kreditnih posrednikov in osebja imenovanih zastopnikov skladno z načeli iz Priloge III.

 

2a. Ko dajalec kredita ali kreditni posrednik nudi svojo storitev na ozemlju ene ali več drugih držav članic:

 

(i) prek podružnice, je država članica gostiteljica odgovorna za določitev minimalnih zahtev glede znanja in usposobljenosti, ki veljajo za osebje podružnice;

 

(ii) je v skladu z načelom svobode opravljanja storitev domača država članica odgovorna za določitev izpolnjevanja zahtev glede znanja in usposobljenosti, ki veljajo za osebje v skladu s Prilogo III, z izjemo zahtev iz Priloge III, odstavkov 1(a), 1(b), 1(c), 1(e), 1(f), 1(h), 2 in 3, ki jih določijo države članice gostiteljice.

 

2b. Osebe iz prvega odstavka so se dolžne redno poklicno usposabljati, da bi posodobile in potrdile svoje znanje in usposobljenost.

3. Domače države članice objavijo merila, ki so jih določile, da kreditni posredniki ali osebje dajalcev kreditov izpolnjujejo zahteve v zvezi z usposobljenostjo. Ta merila vključujejo seznam priznanih kvalifikacij.

 

4. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da določi zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter zlasti zahteve glede ustreznega znanja in usposobljenosti.

 

 

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Prvi odstavek se ne uporabi, kadar je treba v skladu z nacionalno zakonodajo navesti letno efektivno obrestno mero pri oglaševanju kreditnih pogodb, ki ne vsebujejo obrestne mere ali drugih podatkov o stroških kredita za potrošnika v smislu prvega pododstavka.

Obrazložitev

 

Uskladitev s členom 4(1) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe   54

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Standardne informacije vključujejo na jasen, jedrnat in pregleden način s pomočjo reprezentativnega primera naslednje elemente:

2. Standardne informacije opredelijo na jasen, jedrnat in pregleden način s pomočjo reprezentativnega primera:

Obrazložitev

 

Uskladitev s členom 4(2) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (b)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) podatek, da je oglaševani produkt kreditna pogodba in po potrebi, da je zavarovan s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino;

črtano

Obrazložitev

Hipoteke se ponavadi ne prodajajo neposredno prek oglasov. Raziskave trga kažejo, da si potrošniki zapomnijo zelo malo informacij z oglasov za hipoteke, zato je bolj učinkovito osredotočiti se na nekaj bistvenih načel.

 

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) posojilno obrestno mero, pri čemer je navedeno, ali gre za fiksno ali spremenljivo ali obe, skupaj s podrobnostmi o vseh stroških, ki so vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika;

(c) posojilno obrestno mero, pri čemer je navedeno, ali gre za fiksno ali spremenljivo ali obe, skupaj s podrobnostmi o vseh stroških, ki so vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika; letno efektivno obrestno mero je treba v reklamnem oglasu izpostaviti vsaj v enaki meri kot vse druge številčne podatke;

 

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) trajanje kreditne pogodbe;

(f) po potrebi trajanje kreditne pogodbe;

Obrazložitev

 

Prilagoditev členu 4(2)(f) direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) višino obrokov;

(g) po potrebi višino obrokov;

Obrazložitev

Prilagoditev členu 4(2)(f) direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (h)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik;

črtano

 

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) po potrebi opozorilo glede tveganja izgube nepremičnine v primeru neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s kreditno pogodbo, kadar je kredit zavarovan s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino.

črtano

Obrazložitev

Preobsežno za vključitev v oglaševalski material, poleg tega ni v skladu s podobo odgovornega potrošnika.

 

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Standardne informacije so lahko berljive ali po potrebi jasno slišne, odvisno od medija, ki se uporabi za oglaševanje in trženje.

Standardne informacije so lahko berljive ali po potrebi jasno slišne, odvisno od medija, ki se uporabi za oglaševanje in trženje.

 

Vse informacije, ki se nudijo med oglaševanjem, so skladne s predstavljenim vzorčnim primerom.

 

Države članice sprejmejo merila za določitev vzorčnega primera.

 

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da podrobneje določi seznam standardnih informacij, ki se vključijo v oglaševanje.

črtano

Zlasti spremeni Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov seznam standardnih informacij iz odstavkov 2(a) do (i) tega člena, kadar je to potrebno.

 

 

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

Vezanje in povezane nepoštene trgovinske prakse

 

1. Države članice dovolijo združevanje, vendar ne vezanja.

 

2. Brez poseganja v odstavek 1 lahko države članice dovolijo vezanje, kadar dajalci kredita zahtevajo odprtje ali vodenje plačilnega računa ali pridobitev plačilnega produkta, kadar je ta v celoti sestavni del kredita ali je njegov edini namen zbrati kapital za izplačilo ali odplačevanje kredita ali skleniti ločeno kreditno pogodbo skupaj s kreditno pogodbo s soudeležbo pri naložbi. Poleg tega države članice dajalcem kredita dovolijo, da od potrošnika zahtevajo sklenitev ustrezne zavarovalne police in da kredita ne odobrijo, če potrošnik nima sklenjene zavarovalne police s podobnimi značilnostmi, kot so tiste, ki jih nudi zaželeni ponudnik dajalca kredita.

 

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov ali, kjer je primerno, kreditni posredniki dajo splošne informacije o kreditnih pogodbah vedno na voljo na trajnem nosilcu podatkov ali v elektronski obliki.

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov dajo dostopne in razumljive splošne informacije o kreditnih pogodbah vedno na voljo na papirju, na drugem trajnem nosilcu podatkov ali na zahtevo v elektronski obliki. Te informacije potrošniku posreduje dajalec kredita, če gre za neposredno prodajo, ali kreditni posrednik.

Obrazložitev

Ni jasno, kdo je odgovoren za pripravo tega dokumenta. Vsi posredniki nimajo vedno dostopa do vseh zadevnih informacij. Zato bi moral biti dajalec kredita odgovoren za posredovanje teh informacij posredniku, ob neposredni prodaji pa neposredno potrošniku.

 

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) oblike poroštva;

(c) oblike poroštva, vključno z možnostjo, da je nepremičnina za zavarovanje kredita v drugi državi članici;

 

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) nazoren primer skupnih stroškov kredita za potrošnika in efektivne obrestne mere;

(g) vzorčen primer skupnih stroškov kredita za potrošnika in efektivne obrestne mere;

 

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka g a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) morebitni dodatni stroški, kot so stroški, povezani z vpisom hipoteke ali drugih podobnih jamstev;

 

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) navedbo, ali obstaja možnost predčasnega odplačila, in po potrebi opis pogojev, povezanih s predčasnim odplačilom;

(i) opis pogojev, povezanih s predčasnim odplačilom;

 

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka k

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(k) podrobnejše podatke o tem, kako pridobiti informacije o davčni olajšavi za obresti pri kreditni pogodbi ali drugih javnih subvencijah.

črtano

Obrazložitev

Zahteva po teh podrobnih podatkih je v nasprotju s podobo odgovornega potrošnika, lahko pa bi bila tudi ovira za enotni trg. Poleg tega predlog spremembe uskladi besedilo z direktivo o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka k a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ka) V primeru kreditne pogodbe, na podlagi katere plačila, ki jih opravi potrošnik, ne sprožijo takojšnjega ustreznega odplačila skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za oblikovanje glavnice v obdobjih in pod pogoji, ki so določeni v kreditni pogodbi ali v pomožni pogodbi, morajo predpogodbene informacije, zahtevane v drugem odstavku, vsebovati jasno in jedrnato izjavo, da kreditna oziroma pomožna pogodba ne jamči za odplačilo celotnega zneska kredita, črpanega po kreditni pogodbi, razen če je tako jamstvo dano.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 5(5) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita in, kjer je primerno, kreditni posrednik brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je potrošnik v skladu s členom 14 podal informacije o svojih potrebah, finančnem položaju in željah, potrošniku zagotovi njemu prilagojene informacije, ki jih potrebuje za primerjavo kreditov, ki so na voljo na trgu, oceno njihovih posledic in zavestno odločitev, ali bo sklenil kreditno pogodbo. Te informacije se na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov zagotovijo z evropskim standardnim informacijskim listom (European Standardised Information Sheet – ESIS) iz Priloge II.

črtano

Države članice zagotovijo, da je potrošniku predloženi ponudbi, ki je zavezujoča za dajalca kredita, priložen ESIS. V takšnem primeru države članice zagotovijo, da se lahko kreditna pogodba sklene šele, ko je imel potrošnik dovolj časa za primerjavo ponudb, oceno njihovih posledic in zavestno odločitev o sprejetju ponudbe, ne glede na način sklenitve pogodbe.

 

Šteje se, da je dajalec kredita in, kjer je primerno, kreditni posrednik izpolnil svoje zahteve glede zagotavljanja informacij potrošniku pred sklenitvijo pogodbe na daljavo v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES, kadar je predložil ESIS.

 

Vse dodatne informacije, ki jih dajalec kredita ali, kjer je primerno, kreditni posrednik, lahko posreduje potrošniku, se sporočijo v ločenem dokumentu, ki se lahko priloži ESIS.

 

3. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da spremeni standardne informacije iz odstavka 1 tega člena ter vsebino in obliko ESIS iz Priloge II.

 

Zlasti se s takšnimi delegiranimi akti po potrebi:

 

(a) spremeni seznam standardnih informacij iz odstavka 1 tega člena;

 

(b) črtajo katere od informacij iz Priloge II;

 

(c) dopolni seznam informacij iz Priloge II;

 

(d) spremeni predstavitev vsebin ESIS iz Priloge II;

 

(e) izpopolnijo navodila za izpolnitev ESIS iz Priloge II.

 

4. V primeru ustnih sporočil po telefonskih zvezah iz člena 3(3) Direktive 2002/65/ES vsebuje opis glavnih značilnosti finančne storitve, ki ga je treba zagotoviti v skladu z drugo alineo člena 3(3)(b) navedene direktive, vsaj podatke iz dela A oddelkov (2), (3), (4) in (5) Priloge II.

 

5. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku na njegovo zahtevo brezplačno zagotovi izvod osnutka kreditne pogodbe. Ta določba se ne uporablja, kadar dajalec kredita ob vložitvi zahteve ni pripravljen skleniti kreditne pogodbe s potrošnikom.

 

Obrazložitev

Uskladitev s členom 5(5) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9a

 

Predpogodbene informacije

 

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita in po potrebi kreditni posrednik ali imenovani zastopnik potrošniku zagotovita njemu prilagojene informacije, ki jih potrebuje za primerjavo kreditov, ki so na voljo na trgu, oceno njihovih posledic in ozaveščeno odločitev, ali bo sklenil kreditno pogodbo:

 

(a) brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je potrošnik podal informacije o svojih potrebah, finančnem položaju in željah v skladu s členom 14; in

 

(b) v ustreznem roku, preden potrošnika zavezuje kreditna pogodba ali ponudba. Te informacije se na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov nudijo brezplačno z evropskim standardnim informacijskim listom (European Standardised Information Sheet – ESIS) iz Priloge II.

 

Države članice zagotovijo, da je k zavezujoči ponudbi, ki se predloži potrošniku, priložen ESIS, če mu ni bil predložen že prej ali če so značilnosti ponudbe drugačne od tistih, ki jih vsebuje prej predloženi ESIS.

 

2. Države članice zagotovijo, da bo imel potrošnik vsaj 14 dni časa za primerjavo ponudb, oceno njihovih posledic in ozaveščeno odločitev. Države članice zagotovijo, da se to obdobje predvidi kot obdobje, v katerem je ponudba zavezujoča za dajalca kredita pred podpisom kreditne pogodbe, ali pa kot pravica do odstopa brez nadaljnjih stroškov. Države članice zagotovijo, da lahko potrošniki sprejmejo ponudbo pred iztekom obdobja 14 dni, če tako želijo. Države članice lahko določijo, da se pravica do odstopa omeji ali preneha veljati, če potrošnik ravna tako, da ima to po nacionalni zakonodaji za posledico vzpostavitev ali prenos pravice do lastnine, povezane s kreditno pogodbo, ali do uporabe sredstev, pridobljenih po tej pogodbi, ali ko je kreditna pogodba v skladu z zakonodajo države članice sklenjena v okviru sistema, ki vključuje javnega uslužbenca ali subjekt, ki je po zakonski obveznosti neodvisen in nepristranski in ki mora potrošniku nuditi njemu prilagojene in razumljive pogodbene in pravne informacije ter tako zagotoviti, da potrošnik sklene pogodbo le na podlagi skrbne pravne proučitve in s poznavanjem njenih pravnih razsežnosti.

 

Šteje se, da je dajalec kredita in po potrebi kreditni posrednik izpolnil svoje zahteve glede posredovanja informacij potrošniku pred sklenitvijo pogodbe na daljavo v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES, le če je pred sklenitvijo pogodbe predložil vsaj ESIS.

 

Države članice ne spreminjajo ESIS, vendar če zahtevajo posredovanje dodatnih informacij, tudi pravnih opozoril, potrošniku, se lahko te informacije priložijo k ESIS.

 

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da spremeni standardne informacije iz člena 9 in v zvezi z ESIS, določene v Prilogi II, z namenom da:

 

(a) dopolni in posodobi seznam informacij iz Priloge II;

 

(b) posodobi predstavitev vsebin ESIS iz Priloge II;

 

(c) dopolni in posodobi navodila za izpolnitev ESIS iz Priloge II.

 

4. V primeru ustnih sporočil po telefonskih zvezah iz člena 3(3) Direktive 2002/65/ES vsebuje opis glavnih značilnosti finančne storitve, ki ga je treba zagotoviti v skladu z drugo alineo člena 3(3)(b) navedene direktive, vsaj podatke iz dela A oddelkov (2), (3), (4) in (5) Priloge II.

 

5. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku brezplačno priskrbi izvod osnutka kreditne pogodbe na trajnem nosilcu podatkov. Ta določba se ne uporablja, kadar dajalec kredita ni pripravljen skleniti kreditne pogodbe s potrošnikom, ko ta za to zaprosi.

 

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen – 9 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9b

 

Dobava in dokončno oblikovanje kreditne pogodbe

 

V zvezi z dobavo in dokončnim oblikovanjem kreditne pogodbe se cenilec ali cenilsko podjetje, notarji, pravni svetovalci ali drugi ponudniki izberejo s skupnim dogovorom strank.

 

 

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Preden kreditni posrednik opravi katero od storitev iz člena 3(e), potrošniku zagotovi vsaj naslednje informacije:

1. Države članice zagotovijo, da preden kreditni posrednik opravi katero od storitev iz člena 3(e), potrošniku brezplačno zagotovi vsaj naslednje informacije na papirju ali drugem trajnem nosilcu:

(a) identiteto in geografski naslov kreditnega posrednika;

(a) identiteto in geografski naslov kreditnega posrednika;

(b) register, v katerega je vpisan, in na kakšen način je možno preveriti njegovo registracijo;

(b) register, v katerega je vpisan, in po potrebi številko vpisa v register ter na kakšen način je možno preveriti njegovo registracijo;

(c) kadar deluje kot povezani kreditni posrednik, to navede in na zahtevo potrošnika tudi imena dajalcev kreditov, v imenu katerih deluje;

(c) kadar je vezan na enega ali več dajalcev kredita, navede to in imena dajalcev kreditov, v imenu katerih deluje;

(d) ali ima neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10 % glasovalnih pravic ali kapitala v določenem dajalcu kredita;

(d) ali ponuja svetovalne storitve, in navede, ali je opravljanje te storitve obvezno, v skladu s členom 17;

(e) ali ima določeni dajalec kredita ali matično podjetje določenega dajalca kredita neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10 % glasovalnih pravic ali kapitala določenega kreditnega posrednika;

 

(f) po potrebi pristojbino, ki jo potrošnik plača kreditnemu posredniku za njegove storitve;

(e) po potrebi pristojbino, ki jo potrošnik plača kreditnemu posredniku ali dajalcu kredita za njegove storitve, ali podlago, na kateri bo pristojbina izračunana;

(g) postopke, ki potrošnikom in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb proti kreditnim posrednikom, ter po potrebi možnosti za izvensodne pritožbene postopke in druga pravna sredstva;

(f) postopke, ki potrošnikom in drugim zainteresiranim stranem omogočajo interno vložitev pritožb ter po potrebi možnosti za izvensodne pritožbene postopke in druga pravna sredstva;

(h) v primeru nepovezanih kreditnih posrednikov morebitne provizije, ki jih dajalec kredita plača kreditnemu posredniku za njegove storitve.

(g) v primeru nepovezanih kreditnih posrednikov morebitne provizije ali druge spodbude, ki jih dajalec kredita plača kreditnemu posredniku za njegove storitve.

2. Nepovezani kreditni posredniki na zahtevo potrošnika zagotovijo informacije o različnih višinah provizij, ki jim jih plačajo različni dajalci kreditov, ki zagotavljajo pogodbe, ki se ponudijo potrošniku. Potrošnika se obvesti, da ima pravico zahtevati te informacije.

2. Nepovezani kreditni posredniki na zahtevo potrošnika zagotovijo informacije o različnih višinah provizij, ki jim jih plačajo različni dajalci kreditov, ki zagotavljajo pogodbe, ki se ponudijo potrošniku. Potrošnika se obvesti, da ima pravico zahtevati te informacije.

3. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da posodobi seznam informacij o kreditnih posrednikih, ki jih je treba zagotoviti potrošniku v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Države članice zagotovijo, da kreditni posrednik morebitno pristojbino, ki mu jo plača potrošnik za njegove storitve, sporoči dajalcu kredita za izračun letne efektivne obrestne mere.

Zlasti spremeni Komisija pri sprejemanju takšnih delegiranih aktov informacije, navedene v odstavku 1 tega člena, kadar je to potrebno.

3a. Kadar kreditni posrednik zaračuna pristojbino in hkrati prejme od dajalca kredita provizijo, potrošniku pojasni, ali bo provizija v celoti ali delno izravnala s pristojbino.

Zlasti spremeni Komisija pri sprejemanju takšnih delegiranih aktov informacije, navedene v odstavku 1 tega člena, kadar je to potrebno.

3b. Države članice od kreditnih posrednikov poleg navedbe informacij iz tega člena zahtevajo, da imenovani zastopnik ob stiku s potrošnikom ali pred poslovanjem z njim tega seznani, v kakšni vlogi deluje in katerega kreditnega posrednika zastopa.

 

 

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki potrošnikom zagotovijo ustrezne razlage predlaganih kreditnih pogodb in vseh pomožnih storitev, da lahko potrošnik oceni, ali so predlagane kreditne pogodbe prilagojene njegovim potrebam in finančnemu položaju. Ustrezna razlaga zajema potrošniku prilagojene informacije o značilnostih ponujenih kreditov brez kakršnih koli priporočil. Dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki na kakršen koli ustrezen način natančno ocenijo znanje potrošnika o kreditih in njegove izkušnje z njimi, da lahko dajalec kredita ali kreditni posrednik določi, kako podrobno razlago potrebuje potrošnik, in razlage ustrezno prilagodi.

1. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki ali njihovi imenovani zastopniki potrošnikom zagotovijo ustrezne razlage predlaganih kreditnih pogodb in vseh pomožnih storitev, da lahko potrošnik oceni, ali so predlagane kreditne pogodbe ter pomožne storitve prilagojene njegovim potrebam in finančnemu položaju. Razlaga zajema predpogodbene informacije, vključno z evropskim standardnim informacijskim listom, glavnimi značilnostmi predlaganih produktov, specifičnimi posledicami, ki jih utegnejo imeti za potrošnika, vključno s posledicami njegove zamude pri plačilu, ter, kadar so pomožne storitve združene s kreditno pogodbo, ali se vsak del lahko zaključi posebej ter pogoje, ki morajo biti za to izpolnjeni.

2. Te ustrezne razlage zajemajo razlago informacij in izrazov iz predpogodbenih informacij, ki se zagotovijo v skladu s členoma 9 in 10, ter posledic, ki jih lahko ima sklenitev kreditne pogodbe za potrošnika, vključno v primeru neizpolnjevanja plačilnih obveznosti.

2. Države članice lahko glede na posebne okoliščine položaja, v katerem se ponuja kreditna pogodba, glede na to, komu se ponuja, in glede na vrsto ponujenega kredita prilagodijo način in obseg zagotavljanja pomoči iz odstavka 1 ter tistega, ki jo zagotavlja.

Obrazložitev

Uskladitev z direktivo o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Efektivna obrestna mera, ki je na letni osnovi enaka sedanji vrednosti vseh prihodnjih ali obstoječih obveznosti (črpanj, odplačil in stroškov), o katerih sta se dajalec kredita in potrošnik dogovorila, se izračuna v skladu z matematično formulo iz Priloge I.

1. Efektivna obrestna mera, ki je na letni osnovi enaka sedanji vrednosti vseh prihodnjih ali obstoječih obveznosti (črpanj, odplačil in stroškov), o katerih sta se dajalec kredita in potrošnik dogovorila, se izračuna v skladu z matematično formulo iz Priloge I.

2. Za izračun efektivne obrestne mere se pri določanju skupnih stroškov kredita za potrošnika ne upoštevajo stroški, ki jih potrošnik plača za neizpolnjevanje svojih obveznosti iz kreditne pogodbe.

2. Za izračun efektivne obrestne mere se določi skupne stroške kredita za potrošnika, pri čemer se izvzamejo stroški, ki jih potrošnik plača za neizpolnjevanje svojih obveznosti iz kreditne pogodbe.

Kadar je odprtje računa obvezno za pridobitev kredita, se stroški vodenja tega računa, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije na tem računu in črpanja z njega ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami vključijo v skupne stroške kredita za potrošnika, razen če so ti stroški računa jasno in ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali kateri koli drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.

Kadar je odprtje ali vodenje računa obvezno za pridobitev kredita ali za njegovo pridobitev pod tržnimi pogoji, se stroški odprtja in vodenja računa, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije na tem računu in črpanja z njega ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami vključijo v skupne stroške kredita za potrošnika, razen če je odprtje računa neobvezno in so stroški računa jasno in ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.

3. Izračun efektivne obrestne mere temelji na predpostavki, da je kreditna pogodba veljavna do dogovorjenega roka ter da dajalec kredita in potrošnik izpolnita svoje obveznosti pod pogoji in v rokih iz kreditne pogodbe.

3. Izračun efektivne obrestne mere temelji na predpostavki, da je kreditna pogodba veljavna do dogovorjenega roka ter da dajalec kredita in potrošnik izpolnita svoje obveznosti pod pogoji in v rokih iz kreditne pogodbe. V primeru dogovora o fiksni posojilni obrestni meri za omejeno obdobje, se enotna efektivna obrestna mera lahko izračuna samo za določeno obdobje.

4. V primeru kreditnih pogodb s klavzulami, ki dovoljujejo razlike pri posojilni obrestni meri in, kjer je primerno, stroških, ki so zajeti v efektivni obrestni meri, vendar jih pri izračunu ni mogoče številčno izraziti, se efektivna obrestna mera izračuna ob predpostavki, da se bodo posojilna obrestna mera in drugi stroški izračunali v višini, določeni ob podpisu pogodbe.

4. Za obdobja kreditnih pogodb, ki brezpogojno dovoljujejo prilagodljive obrestne mere, temelječe na zunanjih faktorjih in, kjer je primerno, stroških, ki so zajeti v efektivni obrestni meri, vendar jih pri izračunu ni mogoče številčno izraziti, se efektivna obrestna mera izračuna ob različnih predpostavkah, pri čemer se prepreči konkurenčno izkrivljanje na trgu.

 

(a) enkrat ob predpostavki, da se bodo posojilna obrestna mera in drugi stroški izračunali v višini, določeni ob podpisu pogodbe;

 

(b) enkrat na podlagi najboljšega možnega poteka dogodkov, temelječega na podatkih o nihanju obrestne mere v zadnjih 20 letih ali odkar so na voljo osnovni podatki za izračun obrestne mere;

 

(c) enkrat na podlagi najslabšega scenarija, temelječega na podatkih o različnih nihanjih obrestne mere v zadnjih 20 letih ali odkar so na voljo osnovni podatki za izračun obrestne mere;

5. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da spremeni formulo in predpostavke iz Priloge I, ki se uporabljajo za izračun efektivne obrestne mere.

4a. Če je kreditna pogodba povezana s posojilom v tuji valuti, se efektivna obrestna mera enkrat izračuna ob predpostavki, da je razmerje med valuto posojila in nacionalno valuto na ravni, določeni ob podpisu pogodbe, enkrat pa na podlagi poteka dogodkov, ki temelji na predpostavki, da je nacionalna valuta izgubila 20 % svoje vrednosti v odnosu do valute posojila.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov po potrebi spremeni formulo ali predpostavke iz Priloge I, zlasti če predpostavke iz tega člena in Priloge I ne zadostujejo za izračun efektivne obrestne mere na enoten način ali če niso več prilagojene ekonomskemu položaju na trgu.

5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za spreminjanje pripomb ali posodobitev predpostavk, uporabljenih pri izračunu efektivne obrestne mere, kot je določeno v Prilogi I, zlasti če predpostavke iz tega člena in Priloge I ne zadostujejo za izračun efektivne obrestne mere na enoten način ali če niso več prilagojene ekonomskemu položaju na trgu.

 

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vendar se lahko stranki v kreditni pogodbi dogovorita, da se obvestilo iz odstavka 1 potrošniku redno pošlje, kadar je sprememba posojilne obrestne mere neposredno povezana s spremembo referenčne obrestne mere ter je nova referenčna obrestna mera javno dostopna na ustrezen način in je informacija o novi referenčni obrestni meri na voljo tudi v prostorih dajalca kredita.

2. Vendar se lahko stranki v kreditni pogodbi dogovorita, da se obvestilo iz odstavka 1 potrošniku redno pošlje, kadar je sprememba posojilne obrestne mere neposredno povezana s spremembo referenčne obrestne mere ter je nova referenčna obrestna mera javno dostopna na ustrezen način in je informacija o novi referenčni obrestni meri na voljo tudi v prostorih dajalca kredita ter osebno sporočena potrošniku skupaj z novim zneskom mesečnih obrokov. Dajalec kredita lahko še naprej redno obvešča potrošnike o spremembah posojilne obrestne mere, kadar posojilna obrestna mera ni neposredno vezana na spremembo referenčne obrestne mere, če so take določbe veljale pred ...*.

 

_____________

 

* UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te direktive.

Obrazložitev

V nekaterih državah članicah se lahko potrošnike o takšnih spremembah obrestnih mer obvešča z oglasi v nacionalnih časopisih. Če takšna praksa obstaja in če je v zadevni državi članici na splošno priznana, bi morale države članice imeti pravico, da to prakso obdržijo.

 

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Če se spremembe posojilne obrestne mere določajo z avkcijo na kapitalskih trgih in zato dajalec kredita ne more obvestiti potrošnika o kakršni koli spremembi, preden ta ne začne veljati, dajalec kredita pravočasno pred avkcijo pisno obvesti potrošnika o prihajajočem postopku ter predvideni stopnji nove posojilne obrestne mere.

Obrazložitev

Če se spremembe posojilne obrestne mere določajo z avkcijo na kapitalskih trgih, dajalec kredita pred koncem avkcije in prodajo obveznic ne pozna točne nove obrestne mere.

 

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe opravi temeljito oceno kreditne sposobnosti potrošnika na podlagi meril, med kateri so potrošnikov prihodek, prihranki, zadolženost in druge finančne obveznosti. Ocena se opravi na podlagi potrebnih informacij, ki jih dajalec kredita ali, kjer je primerno, kreditni posrednik pridobi od potrošnika in ustreznih notranjih ali zunanjih virov, ter spoštuje zahteve v zvezi z nujnostjo in sorazmernostjo iz člena 6 Direktive 95/46/ES. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov uvedejo ustrezne postopke za oceno kreditne sposobnosti potrošnika. Ti postopki se redno pregledujejo in o njih se vodijo se evidence, ki se posodabljajo.

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe opravi oceno kreditne sposobnosti potrošnika na podlagi objektivnih meril, s čimer preveri, kolikšna je verjetnost, da bo potrošnik izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe. Podatki, na katerih temelji ocena, se dokumentirajo in shranijo.

 

1a. V primeru, če dajalec kredita ne opravi ocene kreditne sposobnosti, kot je opisana v tem členu, in pozneje izda kreditno pogodbo, ki temelji na tej napačno izvedeni oceni kreditne sposobnosti, države članice zagotovijo, da se zaradi tega pozneje ta kreditna pogodba ne bo preklicala ali spremenila v škodo potrošnika.

2. Države članice zagotovijo naslednje:

2. Države članice zagotovijo, da:

(a) kadar se pri preverjanju kreditne sposobnosti potrošnika njegova sposobnost odplačila kredita v obdobju trajanja kreditne pogodbe oceni negativno, dajalec kredita ne odobri kredita;

(a) Dajalec kredita kredit potrošniku odobri le, če je rezultat preverjanja kreditne sposobnosti pokazal, da bodo obveznosti iz kreditne pogodbe po vsej verjetnosti izpolnjene na način, ki ga zahteva kreditna pogodba.

(b) kadar se vloga za kredit zavrne, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o razlogih zavrnitve;

 

(c) v skladu s členom 10 Direktive 95/46/ES dajalec kredita vnaprej obvesti potrošnika o tem, da bo uporabil zbirko podatkov;

(c) v skladu s členom 10 Direktive 95/46/ES dajalec kredita vnaprej obvesti potrošnika o tem, da bo uporabil zbirko podatkov;

(d) kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi podatkov ali pomanjkanja podatkov v uporabljeni zbirki podatki, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o imenu uporabljene zbirke podatkov, njenem upravljavcu in njegovi pravici do dostopa do podatkov v njej ter po potrebi o njegovi pravici, da popravi svoje podatke v njej;

(d) kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi poizvedbe v zbirki podatkov, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o rezultatu te poizvedbe ter o podrobnostih uporabljene zbirke podatkov.

(e) brez poseganja v splošno pravico do dostopa iz člena 12 Direktive 95/46/ES, kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi avtomatizirane odločitve ali odločitve, ki temelji na metodah, kot je sistem kreditnega točkovanja, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika ter mu razloži načela delovanja avtomatizirane odločitve;

(e) brez poseganja v splošno pravico do dostopa iz člena 12 Direktive 95/46/ES, kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi avtomatizirane odločitve ali odločitve, ki temelji na metodah, kot je sistem kreditnega točkovanja, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o tem;

(f) potrošnik lahko zahteva, da se odločitev preuči po neavtomatiziranem postopku.

 

3. Države članice zagotovijo, da kadar stranki po sklenitvi kreditne pogodbe razmišljata o povišanju skupnega zneska kredita, odobrenega potrošniku, se pred vsakim znatnim povišanjem skupnega zneska kredita posodobijo finančne informacije o potrošniku, s katerimi razpolaga dajalec kredita, in ponovno oceni njegova kreditna sposobnost.

 

4. Poleg ocene kreditne sposobnosti potrošnika države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in kreditni posredniki pridobijo potrebne informacije o potrošnikovem osebnem in finančnem položaju ter njegovih željah in ciljih ter da preučijo dovolj veliko število kreditnih pogodb iz svoje palete produktov, da izberejo produkte, ki niso ustrezni za potrošnika glede na njegove potrebe, finančni položaj in osebne okoliščine. Pri preučevanju se opirajo na najnovejše informacije in smiselne predpostavke glede potrošnikovega položaja med trajanjem predlagane kreditne pogodbe.

 

5. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da določi in spremeni merila, ki se upoštevajo pri oceni kreditne sposobnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena in zagotavljanju, da kreditni produkti niso ustrezni za potrošnika, kot je določeno v odstavku 4 tega člena.

 

 

_______________

 

1Odbor za finančno stabilnost: Načela dobrih praks pri sklepanju stanovanjskih hipotekarnih posojil, april 2012, (1.2.).

 

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Vrednotenje premoženja

 

1. Države članice zagotovijo, da se pri cenitvi uporabljajo dobre prakse v skladu z mednarodnimi standardi in metodami ter da se prizna pomen dobre regulacije in nadzora cenilcev.

 

2. Države članice zahtevajo, da so notranji in zunanji cenilci, ki opravljajo take cenitve, strokovno usposobljeni in dovolj samostojni, da zagotavljajo nepristransko in objektivno cenitev, ki je dokumentirana na trajnem nosilcu podatkov, posojilodajalec pa hrani evidenco o njej.

 

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznost razkritja s strani potrošnika

Razkritje in preverjanje informacij o potrošniku

1. Države članice zagotovijo, da potrošniki dajalcem kreditov in, kjer je primerno, kreditnim posrednikom zagotovijo popolne in točne informacije o svojem finančnem položaju in osebnih okoliščinah v okviru vloge za kredit. Te informacije morajo biti po potrebi podprte z dokazili iz neodvisno preverljivih virov.

1. Ocena kreditne sposobnosti se opravi na podlagi zadostnih, sorazmernih in ustrezno preverjenih informacij o prihodku in finančnih informacij, ki jih dajalec kredita pridobi od ustreznih notranjih ali zunanjih virov.

2. Kar zadeva informacije, ki jih mora potrošnik zagotoviti, da lahko dajalec kredita opravi temeljito oceno njegove kreditne sposobnosti in se odloči o odobritvi ali neodobritvi kredita, države članice zagotovijo, da dajalci kreditov v fazi pred sklenitvijo pogodbe jasno določijo, katere informacije, vključno z – po potrebi – neodvisno preverljivimi dokazili, mora zagotoviti potrošnik. Države članice zagotovijo tudi, da dajalci kreditov navedejo točne roke, v katerih morajo potrošniki zagotoviti te informacije.

2. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov jasno in v razumljivi obliki določijo, katere informacije in neodvisno preverljiva dokazila mora zagotoviti potrošnik in navedejo točne roke, v katerih morajo potrošniki zagotoviti te informacije. Države članice dajalcem kredita omogočijo, da po potrebi zahtevajo pojasnilo glede informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 1, da omogočijo oceno kreditne sposobnosti. Države članice ne dovolijo, da bi dajalci kreditov neposredovanja informacij uporabili kot utemeljitev za prekinitev kreditne pogodbe po njeni sklenitvi.

Države članice zagotovijo, da kadar se potrošnik odloči, da ne bo predložil informacij, potrebnih za oceno njegove kreditne sposobnosti, dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika opozori, da ne more opraviti ocene njegove kreditne sposobnosti in zato ne more odobriti kredita. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

3. Države članice uvedejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da potrošniki posredujejo pravilno informacijo v skladu z odstavkom 2. Kadar se potrošnik odloči, da ne bo predložil informacij ali dokazov o preverjanju, potrebnih za oceno njegove kreditne sposobnosti, dajalec kredita potrošnika opozori, da ne more opraviti ocene njegove kreditne sposobnosti in zato ne more odobriti kredita. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

3. Ta člen ne posega v uporabo Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti člena 6 navedene direktive.

 

 

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica zagotovi, da imajo vsi dajalci kreditov nediskriminatoren dostop do zbirk podatkov, ki se v zadevni državi članici uporabljajo za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov in spremljanje njihovega izpolnjevanja kreditnih obveznosti med trajanjem kreditne pogodbe. K tem zbirkam podatkov spadajo zbirke podatkov, ki jih upravljajo zasebni kreditni uradi in javni kreditni registri.

1. Vsaka država članica zagotovi, da imajo vsi dajalci kreditov dostop do zbirk podatkov, ki se v zadevni državi članici uporabljajo za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov in spremljanje njihovega izpolnjevanja kreditnih obveznosti med trajanjem kreditne pogodbe. Pogoji dostopa so nediskriminatorni.

2. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da opredeli enotna merila za registracijo kreditov in pogoje za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za zbirke podatkov iz odstavka 1 tega člena.

 

Zlasti se v teh delegiranih aktih določijo pragi za registracijo, ki se uporabljajo za te zbirke podatkov, in dogovorjene opredelitve ključnih izrazov, ki se uporabljajo v teh zbirkah podatkov.

 

3. Informacije v zbirkah podatkov se posredujejo, razen če posredovanje prepoveduje druga zakonodaja Unije ali je v nasprotju s cilji na področju javnega reda ali javne varnosti.

 

4. Ta člen ne posega v uporabo Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

2. Ta člen ne posega v uporabo Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

 

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Standardi svetovanja

Standardi za svetovalne storitve

1. Za namene te direktive pomeni „svetovanje“ storitev, ki je ločena od odobritve kredita. Takšna storitev se lahko ponuja kot svetovanje samo, kadar je plačilo posameznika, ki opravlja to storitev, pregledno za potrošnika.

 

2. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika v okviru določenega posla obvesti, ali je svetovanje zagotovljeno oziroma ali bo zagotovljeno. To se lahko stori z dodatnimi predpogodbenimi informacijami. V primeru svetovanja potrošnikom države članice poleg zahtev iz členov 5 in 6 zagotovijo, da dajalci kreditov in kreditni posredniki:

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita, kreditni posrednik ali imenovani zastopnik potrošnika v okviru določenega posla izrecno obvesti, ali so mu zagotovljene oziroma ali so mu lahko zagotovljene svetovalne storitve.

 

2. Države članice zagotovijo, da pred zagotovitvijo svetovalnih storitev ali, kjer je primerno, pred sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju svetovalnih storitev, dajalec kredita, kreditni posrednik ali imenovani zastopnik potrošnika na trajnem nosilcu podatkov obvesti izrecno obvesti:

(a) preučijo dovolj veliko število kreditnih pogodb, ki so na voljo na trgu, da lahko potrošniku priporočijo najustreznejše kreditne pogodbe glede na njegove potrebe, finančni položaj in osebne okoliščine;

(a) ali bo priporočilo temeljilo na preučitvi zgolj njegove palete produktov v skladu s točko (b) odstavka 2a ali široke palete s celega trga v skladu s točko (c) odstavka 2a;

(b) pridobijo potrebne informacije o potrošnikovem osebnem in finančnem položaju, njegovih željah in ciljih, da lahko priporočijo ustrezne kreditne pogodbe. Ta ocena temelji na najnovejših informacijah in smiselnih predpostavkah glede potrošnikovega položaja med trajanjem predlagane kreditne pogodbe.

(b) kadar je primerno, o pristojbini, ki jo potrošnik plača za svetovalne storitve ali o metodologiji, uporabljeni za njen izračun.

 

2a. Kadar se potrošnikom zagotovijo svetovalne storitve, države članice poleg zahtev iz členov 5 in 7 zagotovijo, da

 

(a) dajalci kreditov, kreditni posredniki ali njihovi imenovani zastopniki pridobijo potrebne informacije o potrošnikovem osebnem in finančnem položaju, njegovih željah in ciljih, da lahko priporočijo ustrezne kreditne pogodbe;

 

(b) dajalci kredita, povezani kreditni posredniki ali imenovani zastopniki, ki jih imenujejo povezani kreditni posredniki, preučijo dovolj veliko število kreditnih pogodb v svoji paleti produktov;

 

(c) nepovezani kreditni posredniki ali imenovani zastopniki, ki jih imenujejo nepovezani kreditni posredniki preučijo dovolj veliko število kreditnih pogodb, ki so na voljo na trgu;

 

(d) dajalci kredita, kreditni posredniki ali njihovi imenovani zastopniki ravnajo v največjo korist potrošnika tako, da priporočijo kreditne pogodbe, ki so primerne za potrebe potrošnika, njegov finančni položaj in osebne okoliščine; in

 

(e) dajalec kredita, kreditni posrednik ali njegov imenovani zastopnik, ki zagotavlja svetovalne storitve, posreduje potrošniku zapis na trajnem nosilcu podatkov o zagotovljenem svetovanju;

 

2b. Države članice bi morale dovoliti uporabo besede „neodvisno svetovanje“ ali „neodvisni svetovalec“ le takrat, kadar dajalci kredita, povezani kreditni posredniki, kreditni posredniki ali njihovi imenovani zastopniki, ki nudijo svetovalne storitve:

 

- ne prejemajo nobenega plačila od enega ali več dajalcev kredita; ali

 

- prejemajo plačilo od več dajalcev kreditov, ki predstavljajo vsaj večino trga, ob upoštevanju tega, da se plačilo razkrije potrošniku in da ne spodbuja dajalca kreditov k delovanju v nasprotju z najboljšim interesom potrošnika.

 

2c. Države članice lahko določijo obveznost dajalcev kreditov, kreditnih posrednikov in njihovih imenovanih predstavnikov, da potrošnika opozorijo, kadar kreditna pogodba lahko zaradi njegovega finančnega položaja zanj pomeni specifično tveganje.

 

2d. Države članice zagotovijo, da imajo vsi dajalci kreditov ali kreditni posredniki, ki nudijo svetovalne storitve, ustrezno dovoljenje, in da je zadevno osebje usposobljeno za izdajo individualnega priporočila, ki je v interesu potrošnika. Imenovani zastopniki, ki nudijo svetovalne storitve, so ustrezno registrirani.

 

2e. Ta člen ne posega v možnost držav članic, da zagotovijo storitve, s katerimi pomagajo potrošnikom razumeti njihove finančne potrebe in se odločiti za vrste produktov, ki jim bodo omogočile izpolniti te potrebe.

 

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Poglavje 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poglavje 8a

 

Dobra izvedba kreditnih pogodb

 

Člen -18a

 

Posojila v tuji valuti in variabilne obrestne mere

 

1. Države članice zagotovijo, da ima potrošnik v primeru, da se kreditna pogodba nanaša na posojilo v tuji valuti, pravico do pretvorbe posojila v drugo valuto v skladu s pregledno metodo, ki je bila posojilojemalcu razkrita v predpogodbenih informacijah.

 

2. Druga valuta iz odstavka 1 je lahko:

 

(a) valuta, v kateri potrošnik prejema dohodek ali ima lastnino, od katere se odplačuje posojilo, kot je navedeno ob času, ko je bila opravljena najnovejša ocena kreditne sposobnosti v zvezi s kreditno pogodbo; ali

 

(b) valuta države članice, v kateri prebiva potrošnik.

 

3. Države članice zagotovijo, da v primerih, ko se pravica iz odstavka 1 nanaša na:

 

(a) dajalec kredita ima pravico do poštene in objektivno upravičene odškodnine za morebitne stroške, ki so neposredno povezani z izvajanjem pravice;

 

(b) menjalni tečaj, ki se uporabi pri pretvorbi, je veljavni tržni tečaj na dan pretvorbe, razen če se strani dogovorijo drugače ali če se je država članica pred sklenitvijo kreditne pogodbe določila drugačno ureditev.

 

(c) dajalec kredita ima pravico do prilagoditve obrestne mere in referenčne obrestne mere, če je tako določeno v kreditni pogodbi.

 

4. Države članice zagotovijo, da bo v kreditne pogodbe v tuji valuti vključen sprožilni znesek za poplačilo kredita ali najvišji znesek za poplačilo kredita; Ko je sprožilni znesek za poplačilo kredita ali najvišji znesek za poplačilo kredita dosežen, upnik opozori posojilojemalca o velikem povečanju zneska za poplačilo kredita. V tem primeru ima posojilojemalec pravico do pretvorbe posojila v skladu z odstavkom 1. V primeru, da skupni znesek kredita v nacionalni valuti ni omejen z zgornjimi mejami, bi bilo treba potrošniku posredovati scenarij, ki temelji na predpostavki, da je nacionalna valuta izgubila 20 % svoje vrednosti v odnosu do valute posojila.

 

5. Države članice zagotovijo, da so v primeru, če kreditna pogodba brezpogojno dovoljuje spremembo obrestne mere, ki jo v času sklenitve kreditne pogodbe ni bilo mogoče številčno izraziti in ki temelji na zunanjih dejavnikih, osnovni podatki za izračun obrestne mere na voljo vsaj 14 let.

 

Za pogodbe s spremenljivo obrestno mero države članice zagotovijo, da dajalci kredita, povezani kreditni posredniki, kreditni posredniki ali njihovi imenovani zastopniki potrošnika obvestijo o morebitnem nihanju obrestne mere še pred sklenitvijo pogodbe. V primerih, ko je variabilna obrestna mera omejena z zgornjimi mejami, se potrošniku zagotovi najboljši in najslabši scenarij, ki temelji na teh zgornjih mejah. V primerih, ko variabilna obrestna mera ni omejena z zgornjimi mejami, se potrošniku zagotovi najboljši in najslabši scenarij, ki temelji na podatkih o nihanjih obrestne mere v zadnjih 20 letih oziroma odkar so na voljo osnovni podatki za izračun obrestne mere.

 

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen – -18 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 18b

 

Posojila s spremenljivo obrestno mero, temeljni indeksi in referenčne mere

 

Če je kreditna pogodba posojilo s spremenljivo obrestno mero:

 

1. Države članice zagotovijo, da so vsi indeksi ali referenčne mere, uporabljeni za izračun obrestne mere, jasni, preverljivi in dostopni za stranke kreditne pogodbe in za pristojne organe.

 

2. Države članice zagotovijo, da ponudniki indeksov, uporabljenih za izračun obresten mere, hranijo dokumentacijo, uporabljeno za izračun, in vzdržujejo preteklo evidenco.

 

3. Kadar je to upravičeno, države članice lahko prepovedo standardizirano uporabo indeksov, ki niso javno dostopni na spletni strani ali objavljeni v uradnem listu.

 

Države članice lahko tudi zahtevajo, da ponudniki standardiziranih indeksov, ki se uporabljajo za izračun obrestne mere, dnevno objavljajo podatke o povprečni obrestni meri ter o najvišji in najnižji obrestni meri za obdobje zadnjih 20 let, če pa ti podatki niso na voljo, za najdaljše obdobje, za katerega so podatki na voljo. Države članice lahko tudi zahtevajo, da dajalci kredita te podatke potrošniku razkrijejo pred sklenitvijo kreditne pogodbe.

 

4. Države članice lahko sprejmejo predpise za zagotavljanje simetrije med pogodbenimi klavzulami, ki določajo omejitve, kot so spodnje in zgornje meje, pri spreminjanju variabilne mere.

 

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Poglavje 8 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predčasno odplačilo

Dobra izvedba kreditnih pogodb

 

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da ima potrošnik zakonsko ali pogodbeno pravico, da svoje obveznosti iz kreditne pogodbe izpolni pred njenim iztekom. V takšnih primerih je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita, sestavljenega iz obresti in stroškov v preostalem obdobju trajanja pogodbe.

1. Države članice zagotovijo, da ima potrošnik pravico, da svoje obveznosti iz kreditne pogodbe v celoti ali delno izpolni pred njenim iztekom, brez penalov za potrošnika, pri čemer zagotovijo kompenzacijo za dajalca kredita.. V takšnih primerih je potrošnik upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita, ki je enako predčasno odplačanemu znesku.

2. Države članice lahko določijo, da za uveljavljanje pravice iz odstavka 1 veljajo nekateri pogoji. Takšni pogoji lahko vključujejo časovne omejitve glede uveljavljanja pravice, različno obravnavo glede na vrsto posojilne obrestne mere ali omejitve glede okoliščin, v katerih se lahko pravica uveljavlja. Države članice lahko tudi določijo, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna obrestna mera, se lahko v vsakem primeru določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja poseben interes.

2. Države članice zagotovijo, da je dajalec kredita, ko je to upravičeno, upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Kompenzacija ne presega gospodarske izgube posojilodajalca. Potrošnik je jasno in v celoti obveščen o svoji pravici iz odstavka 1 ter o znesku kompenzacijskega nadomestila ali o pregledni metodologiji za njegov izračun še pred podpisom pogodbe.

Kadar država članica določi takšne pogoje, uveljavljanje pravice iz odstavka 1 zaradi njih ne sme postati preveč zapleteno ali zahtevno za potrošnika.

2a. Č predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna obrestna mera, države članice lahko določijo, da je za izvajanje pravice iz odstavka 1 potrebno izpolniti nekatere pogoje in sicer brez poseganja v pravico dajalcev kredita, v skladu z odstavkom 2. V tem primeru se ta pravico veže na pogoj, da na strani potrošnika obstaja upravičen interes, katerega naravo opredelijo države članice.

 

3a. Države članice se lahko odločijo za zgornje meje pri kompenzaciji, ki se izplača v skladu z odstavkom 2, ali za najdaljša obdobja, po katerih dajalec kredita ne more več zahtevati kompenzacije.

 

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 18 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 18a

 

Prožni in zanesljivi trgi

 

1. Države članice oblikujejo okvir, s katerim

 

(a) dajalcem kredita omogočijo, da pogodbe o notarskem zapisu hipoteke ali portfelje kreditnih pogodb brez registracije prenesejo na druge dajalce kredita, razen če to izrecno prepoveduje kreditna pogodba in pod pogojem, da se pogoji posojila ne spremenijo v škodo potrošnika; in

 

(b) dajalcem kredita in potrošnikom omogočijo, da se dogovorijo o prenosljivosti kreditne pogodbe v primeru preselitve.

 

2. omogočijo državam članicam, ki dovolijo poslovanje s pogodbami, zavarovanimi z obratno hipoteko na svojem teritoriju, da dajalcem kredita in potrošnikom omogočijo dogovarjanje o nadomestilu kreditne pogodbe s pogodbo, zavarovano z obratno hipoteko.

 

3. Države članice poskrbijo za vzpostavitev učinkovitih mehanizmov, s katerimi zagotovijo, da imajo posojilojemalci jasno in pravno izvršljivo pravico do lastnine, zagotovijo pa tudi sledljivost kreditnih pogodb, povezanih s stanovanjskimi nepremičninami in povezanimi finančnimi instrumenti.

 

4. Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 54 uredb EU št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 usklajuje delo agencij EBA in ESMA pri oblikovanju smernic za metodologije zagotavljanja sledljivosti kreditnih pogodb, povezanih zavarovanj in povezanih finančnih instrumentov.

 

5. Države članice spodbujajo uporabo indeksov cen za stanovanjske nepremičnine, da zagotovijo boljšo osnovo za spremljanje trendov pri cenitvah tovrstnih nepremičnin.

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen – 18 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 18b

 

Zaostala plačila in izvršba

 

1. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov izkažejo razumno potrpežljivost in si pred izvedbo postopka izvršbe prizadevajo najti kakršno koli drugačno ustrezno rešitev.

 

2. Države članice zagotovijo, da so vsi stroški,ki jih mora potrošnik plačati kot nadomestilo škode zaradi neplačila sorazmerni s stroški, ki jih ima dajalec kredita.

 

3. Države članice zagotovijo, da:

 

(a) dajalci kredita poskušajo z razumnimi ukrepi doseči najboljšo ceno za nepremičnino, ki je predmet izvršbe, pri čemer upoštevajo dejavnike, kot so tržni pogoji ter kakršno koli povečanje zneska, ki ga dolguje potrošnik;

 

(b) po izrecnem dogovoru strank kreditne pogodbe lahko povrnitev zavarovanja s premoženjem zadostuje za odplačilo posojila;

 

(c) Kadar imajo dajalci kredita po končanem postopku izvršbe, ko dolgovi še niso poplačani, polno regresno pravico do premoženja potrošnika, so ukrepi za ureditev odplačila smotrni in upoštevajo interese ter konkretni položaj potrošnika. Dovolijo lahko zlasti ukrepe, ki omejujejo rubež plače, pokojnine ali ekvivalenta, da se ohrani minimalni dohodek in prepreči prezadolženost gospodinjstva.

 

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Poglavje 9 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poglavje 9

Poglavje 9

Bonitetne in nadzorne zahteve

Splošne bonitetne in nadzorne zahteve

 

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen -19 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen -19a

 

Splošne zahteve

 

1. Države članice zagotovijo učinkovit okvir standardov za sklepanje kreditnih pogodb, ki vključujejo načela iz te direktive in ukrepe, ki preprečujejo prezadolženost gospodinjstev, in ki ga je mogoče učinkovito nadzirati in spremljati. Ti standardi lahko vključujejo preudarna razmerja med posojilom in vrednostjo1.

 

2. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila za določitev strožjih in sorazmernih meril za odobritev posojil v primerih, ko je z njim povezano tveganje za potrošnika večje. Ta lahko vključujejo dodatna opozorila na tveganja, določitev razmerja med posojilom in vrednostjo ali druga razmerja ter jamstva in produkte za zavarovanje ali kritje tveganj.

 

3. Evropski bančni organ lahko na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega odbora za sistemska tveganja v skladu s členom 9 Uredbe (EU) ter na podlagi smotrne ocene dogajanja na trgu stanovanjskih nepremičnin v posamezni državi članici izda opozorila zadevnim pristojnim organom in pozove k uvedbi dodatnih ukrepov.

 

__________________

 

1Odbor za finančno stabilnost: Posvetovanje o načelih dobre prakse pri sklepanju stanovanjskih hipotekarnih posojil, oktober 2011

 

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen – -19 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen -19b

 

Nadzor nad kreditnimi registri

 

Države članice poskrbijo za ustrezen nadzor nad kreditnimi registri, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, zagotavljajo pa ga pristojni organi in nadzorniki za varstvo podatkov. Brez poseganja v pristojnosti, ki se dodelijo z Uredbo (EU) št. 1093/2010, Evropski bančni organ prispeva k nadzoru nad kreditnimi registri, ki se v Uniji uporabljajo čezmejno.

 

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pristojni organ iz člena 4 izdajo kreditnim posrednikom ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz člena 3(e) v domači državi članici. Takšno dovoljenje se dodeli na podlagi zahtev, ki so določene v domači državi članici kreditnega posrednika, pri čemer se upošteva izpolnjevanje poklicnih zahtev iz člena 20.

1. Pristojni organi iz člena 4 izdajo kreditnim posrednikom ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz člena 3(e) v domači državi članici. Takšno dovoljenje se dodeli na podlagi zahtev, ki so določene v domači državi članici kreditnega posrednika, pri čemer se upošteva izpolnjevanje poklicnih zahtev iz člena 20.

 

1a. Zastopniki, imenovani v skladu s členom 19a, za namene tega člena ne veljajo za kreditne posrednike.

2. Domače države članice zagotovijo, da kreditni posredniki z dovoljenjem stalno izpolnjujejo pogoje, pod katerimi so ga prvotno dobili.

2. Domače države članice zagotovijo, da kreditni posredniki z dovoljenjem stalno izpolnjujejo pogoje, pod katerimi so ga prvotno dobili.

3. Domače države članice zagotovijo, da se kreditnim posrednikom odvzame dovoljenje, kadar:

3. Domače države članice zagotovijo, da se kreditnim posrednikom odvzame dovoljenje ali se ga začasno razveljavi, kadar:

(a) ne izpolnjujejo več pogojev za dodelitev dovoljenja;

(a) ne izpolnjujejo več pogojev za dodelitev dovoljenja;

(b) pridobijo dovoljenje na podlagi neresničnih izjav ali kakor koli drugače nepravilno.

(b) pridobijo dovoljenje na podlagi neresničnih izjav ali kakor koli drugače nepravilno.

4. Države članice zagotovijo, da pristojni organ iz člena 4 v domači državi članici spremlja tekoče dejavnosti kreditnih posrednikov, ki so pridobili dovoljenje.

4. Države članice zagotovijo, da pristojni organ v domači državi in po potrebi pristojni organ v državi članici, kjer je sedež podružnice, v skladu s členoma 4 in 22 spremlja tekoče dejavnosti kreditnih posrednikov, ki so pridobili dovoljenje.

 

4a. Določbe tega člena se ne smejo uporabljati za kreditne institucije in zavarovalnice, ki delujejo kot kreditni posredniki. Če so izpolnjene obveznosti iz členov 9a, 14 in 17 te direktive, se tudi ne smejo uporabljati za posojilojemalce, ki niso dajalci kredita ali kreditni posredniki in ki jim država članica dovoli, da brezplačno in v dogovoru z dajalcem kredita prenesejo kreditno pogodbo vzporedno s prodajo nepremičnine.

 

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 19 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 19a

 

Imenovani zastopniki

 

1. Države članice lahko dovolijo, da kreditni posredniki imenujejo zastopnike.

 

2. Države članice zahtevajo, da kreditni posrednik ostane neomejeno in brezpogojno odgovoren za vsa dejanja ali opustitve dejanj imenovanega zastopnika, kadar ta deluje v njegovem imenu.

 

Če pa je kreditni posrednik, ki je imenoval zastopnika, vezan le na enega dajalca kredita, kot je določeno v členu 3(f), ostane dajalec kredita neomejeno in brezpogojno odgovoren za vsa dejanja ali opustitve dejanj imenovanega zastopnika, kadar ta deluje v imenu kreditnega zastopnika.

 

Države članice od kreditnega posrednika zahtevajo, da zagotovi, da imenovani zastopnik izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (c) člena 21(2). Vendar lahko matična država članica zagotovi, da lahko zavarovanje poklicne odgovornosti ali primerljivo jamstvo zagotovi kreditni posrednik, ki prenesel pooblastilo na imenovanega zastopnika.

 

3. Države članice, ki se odločijo kreditnim posrednikom dovoliti, da imenujejo zastopnike, vzpostavijo javni register. Imenovani zastopniki morajo biti registrirani v javnem registru države članice, kjer imajo sedež. Register se redno dopolnjuje. Javno je na vpogled.

 

Če se država članica, v kateri ima imenovani zastopnik sedež podružnice, v skladu z odstavkom 1 odloči, da kreditnim posrednikom, ki imajo dovoljenje pristojnega organa, ne dovoli imenovati zastopnikov, se ta povezani zastopnik registrira pri pristojnem organu matične države članice kreditnega posrednika, v imenu katerega deluje.

 

4. Države članice zahtevajo, da kreditni posredniki nadzorujejo dejavnosti imenovanih zastopnikov, da se zagotovi dosledno upoštevanje te direktive. Kreditni posredniki so odgovorni zlasti za spremljanje izpolnitve zahtev glede znanja in usposobljenosti imenovanih zastopnikov in njihovih sodelavcev.

 

5. Države članice lahko poostrijo zahteve iz tega člena ali dodajo druge zahteve za imenovane zastopnike, registrirane na njihovem ozemlju.

 

 

 

 

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da se uvede register kreditnih posrednikov, ki so pridobili dovoljenje, in da se posodablja.

1. Države članice zagotovijo, da se uvede register kreditnih posrednikov, ki so pridobili dovoljenje, in da se posodablja.

2. Države članice zagotovijo, da so vsi kreditni posredniki z dovoljenjem, ki so bodisi fizične bodisi pravne osebe, registrirani v domači državi članici pri pristojnem organu iz člena 4.

2. Države članice zahtevajo, da:

 

(a) ima kreditni posrednik, ki je pravna oseba, glavno upravo v državi članici, kjer je njegov registrirani sedež (če ga po nacionalnem pravu ima), in

 

(b) ima kreditni posrednik, ki ni pravna oseba ali pa je pravna oseba, vendar po nacionalni zakonodaji nima registriranega sedeža, glavno upravo v državi članici, v kateri dejansko posluje.

Kar zadeva pravne osebe, se v registru iz odstavka 1 navedejo imena oseb na vodilnih položajih, ki so odgovorne za posredovanje. Države članice lahko zahtevajo tudi registracijo vseh fizičnih oseb, ki imajo v podjetju, ki opravlja dejavnost kreditnega posredništva, neposreden stik s strankami.

 

V registru se navedejo države članice, v katerih namerava posrednik na podlagi načela svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev opravljati posle in je o tem obvestil pristojni organ v domači državi članici.

 

3. Države članice zagotovijo, da se kreditni posredniki, ki jim je bilo odvzeto dovoljenje, brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo iz registra.

3. Države članice zagotovijo, da so vsi kreditni posredniki z dovoljenjem, ki so bodisi fizične bodisi pravne osebe, registrirani v domači državi članici pri pristojnem organu iz člena 4.

 

Kar zadeva pravne osebe, se v registru iz odstavka 1 navedejo imena oseb na vodilnih položajih, ki so odgovorne za posredovanje. Države članice lahko zahtevajo tudi registracijo vseh fizičnih oseb, ki imajo v podjetju, ki opravlja dejavnost kreditnega posredništva, neposreden stik s strankami.

 

V registru se navedejo države članice, v katerih namerava posrednik na podlagi načela svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev opravljati posle in je o tem obvestil pristojni organ v domači državi članici.

 

3a. Države članice zagotovijo, da se kreditni posredniki, ki jim je bilo odvzeto dovoljenje, brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo iz registra.

4. Države članice zagotovijo vzpostavitev ene same informacijske točke, ki bo omogočila hiter in enostaven javni dostop do informacij iz nacionalnega registra, ki je elektronsko izdelan in se stalno posodablja. Ta informacijska točka zagotavlja tudi identifikacijske podatke o pristojnih organih iz člena 4 v vseh državah članicah.

4. Države članice zagotovijo vzpostavitev ene same informacijske točke, ki bo omogočila hiter in enostaven javni dostop do informacij iz nacionalnega registra kreditnih posrednikov, ki je elektronsko izdelan in se stalno posodablja. Ta informacijska točka zagotavlja tudi identifikacijske podatke o pristojnih organih iz člena 4 v vseh državah članicah. Države članice zagotovijo Evropskemu bančnemu organu dostop do ene same informacijske točke, Evropski bančni organ pa na svojem spletnem mestu objavi navedbe ali spletne povezave do te informacijske točke.

 

4a. Določbe tega člena se ne uporabljajo za kreditne institucije in za zavarovalnice, ki delujejo kot kreditni posredniki.

 

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija je pooblaščena, da sprejme in po potrebi spremeni regulativne tehnične standarde za določitev najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b).

črtano

Regulativni tehnični standardi iz pododstavka 1 se sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

 

Evropski bančni organ izdela osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b), ki ga predloži Komisiji [v šestih mesecih od sprejetja predloga]. Evropski bančni organ bo pregledal in po potrebi izdelal osnutek regulativnih tehničnih standardov za spremembo najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b), ki ga prvič predloži Komisiji [štiri leta po začetku veljavnosti Direktive], nato pa vsaki dve leti.

 

 

Predlog spremembe    97

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Države članice lahko omejijo vsa plačilo potrošnikov dajalcem kreditov in kreditnim posrednikom pred dejansko sklenitvijo kreditne pogodbe.

Obrazložitev

Določba je potrebna za preprečevanje poskusov goljufije.

 

Predlog spremembe    98

Predlog direktive

Člen 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Dovoljenje, ki ga domača država članica izda kreditnim posrednikom, velja na celotnem ozemlju Unije, ne da se zahteva nadaljnje dovoljenje pristojnih organov v državah članicah gostiteljicah.

1. Dovoljenje, ki ga pristojni organ domače države članice izda kreditnemu posredniku, kot je določeno v členu 19, velja na celotnem ozemlju Unije, ne da bi bilo potrebno dodatno dovoljenje pristojnih organov v državah članicah gostiteljicah za opravljanje teh dejavnosti, pod pogojem, da dovoljenje pokriva dejavnosti, ki jih namerava kreditni posrednik izvajati v državah članicah gostiteljicah. Vseeno pa kreditni posredniki ne smejo ponujati kreditnih pogodb nekreditnih institucij potrošnikom v državah članicah, kjer nekreditne institucije ne smejo poslovati.

 

1a. Odstavek 1 se ne uporablja za imenovane zastopnike.

2. Kreditni posrednik, ki namerava prvikrat opravljati dejavnost v eni ali več državah članicah na podlagi načela svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, o tem obvesti pristojne organe domače države članice.

2. Kreditni posrednik, ki je pridobil dovoljenje in namerava prvikrat opravljati dejavnost v eni ali več državah članicah na podlagi načela svobode opravljanja storitev ali ustanavlja podružnico, o tem obvesti pristojne organe domače države članice.

Ti pristojni organi v enem mesecu, potem ko so bili obveščeni, pristojne organe zadevnih držav članic gostiteljic obvestijo o nameri kreditnega posrednika, hkrati pa tudi zadevnega kreditnega posrednika o tem obvestilu.

Ti pristojni organi v enem mesecu, potem ko so bili obveščeni, pristojne organe zadevnih držav članic gostiteljic obvestijo o nameri kreditnega posrednika, hkrati pa tudi zadevnega kreditnega posrednika o tem obvestilu. Uradno obvestijo pristojne organe zadevne države članice gostiteljice o dajalcih kredita, s katerimi je povezan kreditni posrednik, in ali je dajalec kredita prevzel polno in brezpogojno odgovornost za dejavnosti kreditnega posrednika. Država članica gostiteljica uporabi informacije, ki jih je prejela od domače države članice, da zabeleži potrebne informacije v svoj register.

Kreditni posrednik lahko začne opravljati dejavnost en mesec po datumu, ko so ga pristojni organi domače države članice obvestili o obvestilu iz drugega pododstavka.

Kreditni posrednik lahko začne opravljati dejavnost en mesec po datumu, ko so ga pristojni organi domače države članice obvestili o obvestilu iz drugega pododstavka.

3. Kadar domača država članica kreditnim posrednikom odvzame dovoljenje, o tem čim prej in najpozneje v enem mesecu na ustrezen način obvesti države članice gostiteljice.

3. Preden podružnica ali kreditni posrednik začneta izvajati svoje dejavnosti ali v dveh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 2, se pristojni organi države članice gostiteljice pripravijo na nadzor kreditnega posrednika v skladu s členom 24 in po potrebi navedejo pogoje, pod katerimi se na področjih, ki jih ne usklajuje pravo Unije, te dejavnosti izvajajo v državi članici gostiteljici.

Pristojni organi različnih držav članic sodelujejo, kadar koli je to potrebno za namen opravljanja njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo, pri čemer uporabljajo svoja pooblastila iz te direktive ali iz nacionalnega prava. Pristojni organi nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic. Zlasti si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri morebitnih preiskavah ali nadzorih.

 

Kadar se prošnja za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrne ali ni odgovora nanjo v razumnem roku, lahko pristojni organi o tem obvestijo Evropski bančni organ in ga zaprosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. V takšnih primerih lahko Evropski bančni organ ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena z navedenim členom.

 

4. Kadar država članica gostiteljica na podlagi jasnih in dokazljivih razlogov ugotovi, da kreditni posrednik, ki na podlagi načela svobode opravljanja storitev ali prek podružnice deluje na njenem ozemlju, krši obveznosti iz te direktive, o svojih ugotovitvah obvesti pristojni organ domače države članice, ki ustrezno ukrepa. Kadar kreditni posrednik kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ domače države članice, še naprej deluje na način, ki je nedvomno škodljiv za interese potrošnikov države članice gostiteljice ali pravilno delovanje trgov, velja naslednje:

4. Države članice zagotovijo, da se kreditni posredniki, ki jim je bilo odvzeto dovoljenje, brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo iz registra.

(a) pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko obvesti pristojni organ domače države članice, sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito potrošnikov in pravilnega delovanja trgov, med drugim kreditnim posrednikom kršiteljem tudi prepreči nadaljnje dejavnosti na njunih ozemljih. Komisija se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o takih ukrepih.

 

(b) poleg tega lahko pristojni organ države članice gostiteljice o zadevi obvesti Evropski bančni organ in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. V takšnem primeru lahko Evropski bančni organ ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena z navedenim členom.

 

 

Predlog spremembe    99

Predlog direktive

Člen 22 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 22a

 

Nadzor nad kreditnimi posredniki in imenovanimi predstavniki

 

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v domači državi članici nadzorujejo tekoče dejavnosti kreditnih posrednikov, ki so pridobili dovoljenje.

 

2. Če domača država članica dovoli imenovanim predstavnikom, kakor je navedeno v členu 19a, se ti nadzorujejo bodisi neposredno ali v okviru nadzora kreditnega posrednika, za katerega delajo.

 

3. Če ima kreditni posrednik podružnico v državi članici, ki ni njegova domača država članica, ima pristojni organ države članice, v kateri je podružnica, pravico zagotoviti, da so storitve, ki jih podružnica opravlja na njegovem ozemlju, v skladu z obveznostmi iz člena 5(1) in členov 6, 7, 8, 9, 9a, 10, 11, 15, 17 in 25 ter iz ukrepov, sprejetih v zvezi z njimi.

 

4. Pristojni organ države članice, v kateri je podružnica, ima pravico pregledati ureditev podružnice in zahtevati spremembe, ki so nujno potrebne, da lahko pristojni organ uveljavlja obveznosti iz člena 5(1) in členov 6, 7, 8, 9, 9a, 10, 11, 12, 15, 17 in 25 ter iz ukrepov, sprejetih v zvezi z njimi, kar zadeva storitve in/ali dejavnosti, ki jih podružnica opravlja na ozemlju te države članice.

 

5. Če pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da kreditni posrednik s podružnico na njenem ozemlju krši zakonske ali podzakonske določbe, sprejete v tej državi v skladu s tistimi določbami te direktive, ki dajejo pooblastila pristojnim organom države članice gostiteljice, ti organi od zadevnega kreditnega posrednika zahtevajo, da preneha s svojim nezakonitim ravnanjem.

 

Če zadevni kreditni posrednik ne uredi potrebnega, pristojni organi države članice gostiteljice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da zadevni kreditni posrednik preneha s svojim nezakonitim ravnanjem. O naravi teh ukrepov se posreduje sporočilo pristojnim organom matične države članice.

 

Če kreditni posrednik kljub ukrepom, ki jih sprejme država članica gostiteljica, še naprej krši zakonske ali podzakonske določbe iz prvega pododstavka, ki veljajo v državi članici gostiteljici, lahko ta po obvestilu pristojnim organom matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nezakonitosti in, kolikor je potrebno, za preprečitev, da bi ta kreditni posrednik začel opravljati nove transakcije na njenem ozemlju. Komisija se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o takih ukrepih.

 

Če se pristojni organ domače države članice gostiteljice ne strinja s takimi ukrepi, ki jih je sprejela država članica gostiteljica, lahko zadevo posreduje Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. V takšnem primeru lahko Evropski bančni organ ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena z navedenim členom.

 

6. Kadar domača država članica kreditnim posrednikom odvzame dovoljenje, o tem čim prej in najpozneje v enem mesecu na ustrezen način obvesti države članice gostiteljice in Evropski bančni organ.

 

Pristojni organi različnih držav članic in Evropski bančni organ sodelujejo, kadar koli je to potrebno za namen opravljanja njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo, pri čemer uporabljajo svoja pooblastila iz te direktive ali drugega nacionalnega prava in prava Unije. Pristojni organi nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic. Zlasti si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri morebitnih preiskavah ali nadzoru.

 

Kadar se prošnja za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrne ali ni odgovora nanjo v razumnem roku, lahko pristojni organi o tem obvestijo Evropski bančni organ in ga zaprosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. V takšnih primerih lahko Evropski bančni organ ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena z navedenim členom.

 

7. Kadar pristojni organ države članice gostiteljice na podlagi jasnih in dokazljivih razlogov ugotovi, da kreditni posrednik, ki na podlagi načela svobode opravljanja storitev deluje na njenem ozemlju, krši obveznosti iz te direktive, ali kreditni posrednik s podružnico na svojem ozemlju krši obveznosti, v zvezi s katerimi pristojni organ države članice gostiteljice nima pristojnosti iz členov 3 in 4, te ugotovitve sporoči pristojnemu organu domače države članice, ki sprejme ustrezne ukrepe. Kadar pristojni organ domače države članice ne sprejme nobenih ukrepov v enem mesecu od pridobitve teh ugotovitev ali če kreditni posrednik kljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi domače države članice, vztraja pri ravnanju, ki je očitno škodljivo za interese potrošnikov domače države članice ali pravilno delovanje trgov, velja naslednje:

 

(a) pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko obvesti pristojni organ domače države članice, sprejme vse potrebne ukrepe za varstvo potrošnikov in pravilnega delovanja trgov, med drugim kreditnim posrednikom kršiteljem tudi prepreči nadaljnje dejavnosti na njunih ozemljih. Komisija in Evropski bančni organ se brez nepotrebnega odlašanja obvestita o takih ukrepih.

 

(b) poleg tega lahko pristojni organ države članice gostiteljice o zadevi obvesti Evropski bančni organ in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. V takšnem primeru lahko Evropski bančni organ ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena z navedenim členom.

 

8. Vsaka država članica določi, da lahko v primeru, če je kreditni posrednik, ki je pridobil dovoljenje v drugi državi članici in ustanovil podružnico na njenem ozemlju, pristojni organi matične države članice kreditnega posrednika pri izvajanju svojih pristojnosti in po obvestilu pristojnih organov države članice gostiteljice opravljajo inšpekcijske preglede te podružnice na kraju samem.

 

9. Razdelitev nalog med državami članicami, opredeljena v tem členu, ne posega v člen 4 in pristojnosti države članice gostiteljice v zvezi s področji, ki niso zajeta v tej direktivi, v skladu s svojimi obveznostmi po pravu Unije.

 

Predlog spremembe    100

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v postopke za odvzem dovoljenja ali v pravico držav članic, da naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu s svojim nacionalnim pravnim redom zagotovijo, da se lahko proti odgovornim osebam sprejmejo ustrezni administrativni ukrepi ali se jim naložijo administrativne sankcije, če se določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ne izpolnjujejo. Države članice zagotovijo, da so ti ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice določijo sankcije za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo ukrepe, potrebne za izvrševanje teh sankcij. Te sankcije so učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Obrazložitev

Prilagoditev glede na člen 23 direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    101

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo kazni za določene primere, ko potrošniki zavestno podajo nepopolne ali netočne informacije, da dobijo pozitivno oceno kreditne sposobnosti, medtem ko bi bila na podlagi popolnih in točnih informacij ocena njihove kreditne sposobnosti negativna, in nato niso sposobni izpolniti pogojev iz pogodbe, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja kazni.

črtano

Obrazložitev

Prilagoditev glede na člen 23 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    102

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice s pomočjo obstoječih organov, kjer je ustrezno, zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti pritožbeni postopki in druga pravna sredstva za izvensodno reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te direktive med dajalci kreditov in potrošniki ter med kreditnimi posredniki in potrošniki. Države članice zagotovijo tudi, da se vsi dajalci kreditov in kreditni posredniki člani enega ali več teh organov, ki izvajajo pritožbene postopke in uporabljajo druga pravna sredstva.

1. Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih in učinkovitih postopkov za izvensodno reševanje potrošniških sporov v zvezi s kreditnimi pogodbami, po potrebi z uporabo že obstoječih organov.

Obrazložitev

Prilagoditev glede na člen 24 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    103

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da ti organi dejavno sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov.

2. Države članice spodbujajo te organe k sodelovanju, da bi lahko rešili tudi čezmejne spore v zvezi s kreditnimi pogodbami.

Obrazložitev

 

Prilagoditev glede na člen 24 direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    104

Predlog direktive

Člen 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(4), 8(4), 9(3), 10(3), 14(5) in 16(2) se prenesejo na Komisijo za neomejen čas po začetku veljavnosti te direktive.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.

 

1a. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 9a(3) in 12(5) se dodeli Komisiji za nedoločen čas.

2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo iz členov 9a(3) in 12(5). S sklepom o preklicu pooblastil se konča prenos pooblastil, določenih v navedenem sklepu. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije in se začne uporabljati na dan po objavi sklepa v Uradnem listu ali na kasnejši datum, določen v sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 27 in 28.

3. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

3a. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 9a(3) in členom 12(5), začnejo veljati le, če Evropski parlament ali Svet ne sporočita svojega nasprotovanja v roku treh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlamenti in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece.

 

Predlog spremembe    105

Predlog direktive

Člen 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27

črtano

Preklic pooblastila

 

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 6(4), 8(4), 9(3), 10(3), 14(5) in 16(2).

 

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastil, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter razloge za preklic.

 

3. S sklepom o preklicu pooblastil se konča prenos pooblastil, določenih v navedem sklepu. Sklep začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

 

 

Predlog spremembe    106

Predlog direktive

Člen 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28

črtano

Ugovori zoper delegirane akte

 

1. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za en mesec.

 

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ni ugovarjal zoper delegirani akt, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da ne nameravata ugovarjati zoper njega.

 

3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper sprejeti delegirani akt v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, navede razloge za to.

 

 

Predlog spremembe    107

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice nadalje zagotovijo, da se določbam, ki jih sprejmejo pri izvajanju te direktive, ni mogoče izogniti z načinom oblikovanja pogodb, zlasti z vnašanjem kreditnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe te direktive, v kreditne pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi lahko omogočili, da se izognejo njeni uporabi.

črtano

 

Predlog spremembe    108

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da potrošniki ne izgubijo zaščite, ki jim jo zagotavlja ta direktiva, na podlagi izbire zakonodaje tretje države kot zakonodaje, ki velja za kreditno pogodbo.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da potrošniki ne izgubijo zaščite, ki jim jo zagotavlja ta direktiva, zaradi izbire zakonodaje tretje države kot zakonodaje, ki velja za kreditno pogodbo, če je kreditna pogodba tesno povezana z ozemljem ene ali več držav članic.

Obrazložitev

 

Uskladitev s členom 22(4) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    109

Predlog direktive

Člen 30 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 30a

 

Prehodni ukrepi

 

Ta direktiva se ne uporablja za kreditne pogodbe, ki na dan, ko začnejo veljati nacionalni izvedbeni ukrepi, že obstajajo.

 

Predlog spremembe    110

Predlog direktive

Člen 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija opravi pregled pet let po začetku veljavnosti te direktive. V pregledu se preučita učinkovitost in primernost predpisov o potrošnikih in notranjem trgu.

Komisija opravi pregled pet let po začetku veljavnosti te direktive. V pregledu se preučita učinkovitost in primernost predpisov o potrošnikih in notranjem trgu.

(a) oceno zadovoljstva potrošnikov z ESIS;

(a) oceno izvajanja ESIS, njegove uporabe, razumevanja in zadovoljstva potrošnikov;

(b) druga predpogodbena razkritja;

(b) druga predpogodbena razkritja;

(c) analizo čezmejnih poslov kreditnih posrednikov in dajalcev kreditov;

(c) analizo čezmejnih poslov kreditnih posrednikov in dajalcev kreditov;

(d) analizo razvoja trga za nekreditne institucije, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine;

(d) analizo razvoja trga za nekreditne institucije, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine;

(e) oceno, ali so potrebni nadaljnji ukrepi, vključno s potnim listom za nekreditne institucije, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine;

(e) oceno, ali so potrebni nadaljnji ukrepi, vključno s potnim listom za nekreditne institucije, ki ponujajo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine;

(f) preučitev, ali je treba uvesti pravice in obveznosti za fazo po sklenitvi kreditne pogodbe;

(f) oceno delovanja faze po sklenitvi kreditne pogodbe;

(g) oceno, ali je treba področje uporabe razširiti na mala podjetja.

(g) oceno področja uporabe te direktive, da bi se izognili potrebi po oblikovanju nove zakonodaje;

 

(ga) oceno učinka te direktive na trg drugih oblik kreditov, vključno s tistimi, za katere dajalci kreditov ali potrošniki menijo, da so zamenljivi za kredite, ki sodijo v področje uporabe te direktive;

 

(gb) oceno, ali so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev sledljivosti kreditnih pogodb, ki se zavarujejo s stanovanjsko nepremičnino;

 

(gc) oceno preglednosti in skladnosti podatkov o trendih in cenah stanovanjske nepremičnine.

 

Predlog spremembe    111

Predlog direktive

Člen 31 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 31a

 

Nadaljnje pobude o odgovornem dajanju in najemanju posojil

 

Komisija do ...* predloži izčrpno poročilo, v katerem oceni širše izzive prezadolženosti. V poročilu opredeli zadevne trge, produkte in akterje v verigi kreditnih ponudb in analizira različne možnosti za reševanje teh problemov, vključno z makroekonomskimi ukrepi, povezanimi s spremembami na področju kreditov, njihovimi omejitvami in uporabo, strukturnimi ukrepi za varstvo varčevalcev v ustanovah za deponiranje in ukrepi, usmerjenimi v institucije z visoko stopnjo finančnih vzvodov, prezadolžena gospodinjstva in potrošnike v težavnem položaju, ter posledične ranljivosti finančnega sistema. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

 

________________

 

*UL – vstavite datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

 

Predlog spremembe    112

Predlog direktive

Člen 1 – oddelek I – odstavek 2 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d) Rezultat izračuna se zapiše z natančnostjo vsaj ene decimalke. Če je na naslednjem decimalnem mestu število 5 ali večje, se število na tem decimalnem mestu poveča za eno.

d) Rezultat izračuna se zapiše z natančnostjo vsaj ene decimalke. Če je na naslednjem decimalnem mestu število 5 ali večje, se število na prejšnjem decimalnem mestu poveča za eno.

 

Predlog spremembe    113

Predlog direktive

Priloga I – oddelek II – točka j

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) Za kreditne pogodbe z dogovorjeno fiksno posojilno obrestno mero v začetnem obdobju, ob izteku katerega se določi nova posojilna obrestna mera, ki se nato redno prilagaja v skladu z dogovorjenim kazalnikom, temelji izračun efektivne obrestne mere na predpostavki, da je na koncu obdobja fiksne posojilne obrestne mere posojilna obrestna mera enaka kot ob izračunu efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti dogovorjenega kazalnika ob tem istem času.

(j) Za kreditne pogodbe z dogovorjeno fiksno posojilno obrestno mero v začetnem obdobju, ob izteku katerega se določi nova posojilna obrestna mera, ki se nato redno prilagaja v skladu z dogovorjenim kazalnikom, temelji izračun efektivne obrestne mere na predpostavki, da je na koncu obdobja fiksne posojilne obrestne mere posojilna obrestna mera enaka kot ob izračunu efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti dogovorjenega kazalnika ob tem istem času. Kadar gre za kreditne pogodbe s fiksno obrestno mero za začetno obdobje vsaj petih let, zlasti kadar je po poteku tega obdobja predvidena nova fiksna obrestna mera in je spremenljiva obrestna mera dovoljena le, če stranki še nista sklenili novega sporazuma o fiksni obrestni meri, se upošteva zgolj začetna fiksna obrestna mera.

 

Predlog spremembe    114

Predlog direktive

Priloga 2 – del A – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Posojilodajalec

1. Posojilodajalec

[Ime]

[Ime]

[Geografski naslov]

 

[Telefonska številka]

 

[E-poštni naslov]

 

[Spletni naslov]

 

Nadzorni organ: [ime in spletni naslov nadzornega organa]

Nadzorni organ: [ime in spletni naslov nadzornega organa]

Kontaktna oseba: [polni kontaktni podatki kontaktne osebe]

(neobvezno) Kontaktna točka

 

(po potrebi) Posrednik: [Ime, raven zagotovljene storitve („Glede na vaše ocenjene potrebe priporočamo, da izberete to hipotekarno posojilo.“/„Ne priporočamo vam posebnega hipotekarnega posojila. Glede na odgovore na nekatera vaša vprašanja vam vseeno ponujamo informacije o tem hipotekarnem posojilu, tako da se boste lahko sami odločili.“), plačilo]

2. Glavni podatki o posojilu

2. Glavni podatki o posojilu

Znesek in valuta odobrenega posojila: [vrednost][valuta]

Znesek in valuta odobrenega posojila: [vrednost][valuta]

(po potrebi) To posojilo ni v [domača valuta].

(po potrebi) To posojilo ni v [domača valuta]. Skupni znesek, ki ga boste morali povrniti v [domači valuti], se lahko spremeni. Če na primer vrednost [domače valute] pade za 20 % glede na [valuto kredita], boste morali skupaj povrniti [vstavite znesek v domači valuti]. (po potrebi) „Najvišji znesek, ki ga boste morali povrniti, je lahko občutno višji.

 

Prejeli boste opozorilo in se boste lahko ponovno pogajali o pogojih, če se znesek kredita poviša na [vnesite znesek v domači valuti].“

 

(po potrebi) „Najvišji znesek, ki ga boste morali povrniti, je lahko [vnesite znesek v domači valuti].“

Trajanje posojila: [trajanje]

Trajanje posojila: [trajanje]

[Vrsta posojila]

[Vrsta posojila]

[Vrsta uporabljene obrestne mere]

[Vrsta uporabljene obrestne mere]

Skupni znesek povračila:

Skupni znesek povračila:

[Najvišji razpoložljivi znesek posojila glede na vrednost nepremičnine]:

(po potrebi) najnižja vrednost nepremičnine, ki se zahteva za izposojo prikazanega zneska

(po potrebi) [Jamstvo]

(po potrebi) [Jamstvo]

3. Obrestna mera

3. Obrestna mera

EOM izraža skupne stroške posojila v obliki letnih obresti. EOM je navedena za lažjo primerjavo z drugimi ponudbami. EOM, ki velja za vaše posojilo, znaša [EOM]. Sestavljena je iz:

EOM izraža skupne stroške posojila v obliki letnih obresti. EOM je navedena za lažjo primerjavo z drugimi ponudbami. EOM, ki velja za vaše posojilo, znaša [EOM]. Sestavljena je iz:

obrestne mere [vrednost, izražena v odstotku]

obrestne mere [vrednost, izražena v odstotku]

 

(po potrebi) obrestne mere [vrednost za sprejemljivo obrestno mero v najboljšem scenariju] obrestne mere [vrednost za sprejemljivo obrestno mero v najslabšem scenariju]

 

(po potrebi) obrestne mere [v primeru, da je domača valuta izgubila 20 % svoje vrednosti]

 

(po potrebi) Dejanski znesek, ki ga boste morali plačati v celoti ali vsakih [vnesite obdobje], se lahko zelo razlikuje od EOM. Zato se EOM izračuna kot primer na podlagi različnih predpostavk.

[druge sestavine EOM].

[druge sestavine EOM].

4. Pogostnost in število obrokov

4. Pogostnost in število obrokov

Pogostost obrokov: [pogostost]

Pogostost obrokov: [pogostost]

Število obrokov: [število]

Število obrokov: [število]

5. Višina vsakega obroka

5. Višina vsakega obroka

[znesek][valuta]

[znesek][valuta]

(po potrebi) Za pretvorbo vašega odplačila v [valuta kredita] v [domača valuta] se bo uporabil menjalni tečaj, ki ga [datum] objavi [ime institucije, ki objavlja menjalni tečaj].

(po potrebi) Znesek, ki ga boste morali plačati v [domača valuta], se lahko spremeni. Če na primer vrednost [domača valuta] pade za 20 % glede na [valuta kredita], boste morali plačati dodatni znesek [vstavite znesek] vsakih [vnesite obdobje]. Zneski, ki jih boste morali plačati, se lahko še veliko bolj zvišajo. Za pretvorbo vašega odplačila v [valuta kredita] v [domača valuta] se bo menjalni tečaj izračunal na dan [datum] na podlagi [vstavite naziv merila ali metodologijo za izračun].

 

(po potrebi) Ker se lahko obrestna mera za to posojilo [del tega posojila] spreminja, se lahko spremeni tudi znesek vaših obrokov. [Opozorilo glede spreminjanja višine obrokov in različnih scenarijev iz člena 18a(5), ki prikazujejo učinek spreminjanja obrestne mere]

 

(po potrebi) Najvišji možni znesek, ki bi ga morali plačati vsakih [vnesite obdobje], je lahko [vnesite znesek v domači valuti]

 

(po potrebi) [Opozorila glede posojil, pri katerih se odplačujejo samo obresti in ki so zavarovana s hipotekami ali primerljivimi jamstvi, informacije o varčevalnih produktih z vezano vlogo in posojilih z odloženimi obrestmi, naštetimi v rubriki 5 dela B.]

6. Ponazorilni amortizacijski načrt

6. (po potrebi) Ponazorilni amortizacijski načrt

Ta razpredelnica prikazuje znesek, ki se plača [pogostost].

Ta razpredelnica prikazuje znesek, ki se plača [pogostost].

Obroki (stolpec [zadevna št.]) so vsota obresti, ki se plačajo (stolpec [zadevna št.]), glavnice, ki se plača (stolpec [zadevna št.]), in po potrebi drugih stroškov (stolpec [zadevna št.]). (po potrebi) Stroški v stolpcu „Drugi stroški“ se nanašajo na [seznam stroškov]. Preostanek glavnice (stolpec [zadevna št.]) je znesek posojila, ki ga je še treba odplačati po vsakem obroku.

Obroki (stolpec [zadevna št.]) so vsota obresti, ki se plačajo (stolpec [zadevna št.]), po potrebi glavnice, ki se plača (stolpec [zadevna št.]), in po potrebi drugih stroškov (stolpec [zadevna št.]). (po potrebi) Stroški v stolpcu „Drugi stroški“ se nanašajo na [seznam stroškov]. Preostanek glavnice (stolpec [zadevna št.]) je znesek posojila, ki ga je še treba odplačati po vsakem obroku.

[Znesek in valuta odobrenega posojila]:

 

[Trajanje posojila]

 

[Obrestna mera]

 

[Razpredelnica]

[Razpredelnica]

(po potrebi) [Opozorilo glede spreminjanja višine obrokov]

 

7. Dodatne obveznosti in stroški

7. Dodatne obveznosti in stroški

Posojilojemalec mora izpolniti naslednje obveznosti, da zanj veljajo pogoji posojila, opisani v tem dokumentu.

Posojilojemalec mora izpolniti naslednje obveznosti, da zanj veljajo pogoji posojila, opisani v tem dokumentu.

[Obveznosti]

[Obveznosti]

(po potrebi) Opozarjamo vas, da se v tem dokumentu navedeni pogoji posojila (vključno z obrestno mero) lahko spremenijo, če ne izpolnite teh obveznosti.

(po potrebi) Opozarjamo vas, da se v tem dokumentu navedeni pogoji posojila (vključno z obrestno mero) lahko spremenijo, če ne izpolnite teh obveznosti.

Posojilo poleg stroškov, ki so že vključeni v [pogostost] obroke, vključuje še naslednje stroške:

Posojilo poleg stroškov, ki so že vključeni v [pogostost] obroke, vključuje še naslednje stroške:

Enkratni stroški

Enkratni stroški

Redni stroški

Redni stroški

Prepričajte se, da ste seznanjeni z vsemi ostalimi taksami in stroški (npr. notarski stroški), ki so povezani s tem posojilom.

Prepričajte se, da ste seznanjeni z vsemi ostalimi taksami in stroški (npr. notarski stroški, registracijske pristojbine [če še niso vključene zgoraj] in takse), ki so povezani s tem posojilom.

8. Predčasno odplačilo

8. Predčasno odplačilo

(po potrebi) Posojila ne morete predčasno odplačati.

 

(po potrebi) Posojilo lahko v celoti ali delno predčasno odplačate.

Posojilo lahko v celoti ali delno predčasno odplačate.

(po potrebi) [Pogoji]

(po potrebi) [Pogoji]

[Postopek]

[Postopek]

(po potrebi) Izstopna taksa:

(po potrebi) Izstopna taksa: [vnesite znesek ali metodologijo za izračun]

(po potrebi) Če se boste odločili za predčasno odplačilo posojila, nas kontaktirajte, da vam posredujemo točen znesek izstopne takse.

(po potrebi) Posojilo lahko prenesete na drugega posojilodajalca. [vnesite pogoje]

 

(po potrebi) Posojila ne morete prenesti na drugo nepremičnino.

 

(Po potrebi) Posojilo lahko prenesete na drugo nepremičnino: [vnesite pogoje]

 

(po potrebi): Posojilo lahko pretvorite v [domačo valuto]. [vnesite pogoje]

(po potrebi) 9. Pravica do odstopa od pogodbe

(po potrebi) 9. Pravica do odstopa od pogodbe

Posojilojemalec lahko v roku [odstopni rok] po podpisu kreditne pogodbe uveljavlja svojo pravico do odstopa od pogodbe.

Posojilojemalec lahko v roku [odstopni rok] po podpisu kreditne pogodbe uveljavlja svojo pravico do odstopa od pogodbe. (po potrebi): [pogoji] [vnesite postopek]

10. Interne možnosti za pritožbo

10. Pritožbe

[Ime zadevnega oddelka]

Če se želite pritožiti, navedite [vnesite kontaktno točko ali vir informacij o postopku].

[Geografski naslov]

Če z rešitvijo pritožbe niste zadovoljni, se lahko obrnete na: [vnesite ime organizacije]

[Telefonska številka]

 

[E-poštni naslov]

 

Kontaktna oseba: [kontaktni podatki]

 

11. Eksterne možnosti za pritožbo

 

V primeru spora s posojilodajalcem, ki ostane nerazrešen, se posojilojemalec lahko pritoži pri:

 

[Ime organa za pritožbe]

 

[Geografski naslov]

 

[Telefonska številka]

 

[E-poštni naslov]

 

12. Neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s posojilom: posledice za posojilojemalca

11. Neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s posojilom: posledice za posojilojemalca

[Vrste neizpolnjevanja]

[Vrste neizpolnjevanja]

[Finančne in/ali pravne posledice]

[Finančne in/ali pravne posledice]

Če imate težave pri odplačevanju [pogostost] obrokov, nas čim prej kontaktirajte, da poiščemo možne rešitve.

Če imate težave pri odplačevanju [pogostost] obrokov, nas čim prej kontaktirajte, da poiščemo možne rešitve.

(po potrebi) 13. Dodatne informacije v primeru trženja na daljavo

(po potrebi) 12. Dodatne informacije

(po potrebi) Pravo, ki ga dajalec kredita vzame kot podlago za vzpostavitev odnosov z vami pred sklenitvijo kreditne pogodbe, je [veljavno pravo].

(po potrebi) Dodatne posebne značilnosti: [vnesite razlago dodatnih posebnih značilnosti, naštetih v delu B in, neobvezno, vseh drugih posebnih značilnosti, ki jih ponuja posojilodajalec kot del kreditne pogodbe in ki niso omenjene v gornjih rubrikah].

Informacije in pogodbena določila se bodo zagotovila v [navedba jezika]. Z vašim soglasjem vas bomo med trajanjem kreditne pogodbe obveščali v [navedba jezikov].

(če predvideni jezik ni jezik, v katerem je napisan ESIS) Informacije in pogodbena določila se bodo zagotovila v [navedba jezika]. Z vašim soglasjem vas bomo med trajanjem kreditne pogodbe obveščali v [navedba jezikov].

14. Tveganja in opozorila

13. Tveganja in opozorila

Opozarjamo vas na tveganja, ki so povezana z najemom hipotekarnega kredita.

Opozarjamo vas na tveganja, ki so povezana z najemom hipotekarnega kredita.

(po potrebi) Obrestna mera posojila ni fiksna za celotno trajanje posojila.

(po potrebi) Obrestna mera posojila ni fiksna za celotno trajanje posojila.

(po potrebi) To posojilo ni v [domača valuta]. Upoštevajte, da se bo višina vsakega obroka v [domača valuta] spreminjala v skladu z menjalnim tečajem [valuta posojila/domača valuta].

(po potrebi) To posojilo ni v [domača valuta]. Upoštevajte, da se bo višina vsakega obroka v [domača valuta] spreminjala v skladu z menjalnim tečajem [valuta posojila/domača valuta].

(po potrebi) Pri tem posojilu se plačujejo samo obresti. To pomeni, da morate med trajanjem posojila zbrati dovolj sredstev, da boste lahko ob njegovem dospetju odplačali glavnico.

(po potrebi) Pri tem posojilu se plačujejo samo obresti. To pomeni, da morate med trajanjem posojila zbrati dovolj sredstev, da boste lahko ob njegovem dospetju odplačali glavnico.

Plačati boste morali tudi druge takse in stroške (po potrebi), npr. notarske stroške.

Plačati boste morali tudi druge takse in stroške (po potrebi), npr. notarske stroške.

• Vaši prihodki se lahko spremenijo. Prepričajte se, da boste zmožni odplačevati [pogostost] obveznosti tudi v primeru nižjih prihodkov.

• Vaši prihodki se lahko spremenijo. Prepričajte se, da boste zmožni odplačevati [pogostost] obveznosti tudi v primeru nižjih prihodkov.

• (po potrebi) V primeru neplačevanja obrokov je možna zaplemba vaše nepremičnine.

• (po potrebi) V primeru neplačevanja obrokov je možna zaplemba vaše nepremičnine.

 

Predlog spremembe    115

Predlog direktive

Priloga 2 – del B

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ESIS se izpolni v skladu z naslednjimi navodili:

ESIS se izpolni v skladu z naslednjimi navodili:

Rubrika „Uvodno besedilo“

Rubrika „Uvodno besedilo“

(1) Datum veljavnosti se ustrezno vidno poudari.

(1) Datum veljavnosti se ustrezno vidno poudari.

Rubrika „Uvodno besedilo“

Rubrika „Uvodno besedilo“

(1) Datum veljavnosti se ustrezno vidno poudari.

(1) Datum veljavnosti se ustrezno vidno poudari.

Rubrika „1. Posojilodajalec“

Rubrika „1. Posojilodajalec“

(1) Ime, telefonska številka, geografski naslov in spletni naslov dajalca kredita se nanašajo na sedež dajalca kredita. Navede se organ, pristojen za nadzor nad posojili.

(1) Navede se organ, pristojen za nadzor nad posojili.

(2) Podatki o kontaktni osebi niso obvezni.

(2) Podatki o oblikah stika s posojilodajalcem niso obvezni.

(3) V primeru ponujanja pogodbe na daljavo dajalec kredita v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES po potrebi navede ime in geografski naslov svojega zastopnika v državi članici, v kateri ima posojilojemalec stalno prebivališče. Telefonska številka, e-poštni in spletni naslov zastopnika dajalca kredita niso obvezni.

(3) Če informacije o produktu potrošniku zagotovi posrednik, mu mora ta posredovati tudi svoje ime in ga obvestiti, ali mu te informacije posreduje v okviru svetovalne storitve ali ne. Sporoči mu tudi, kako se to svetovanje plača. Če posrednik za to dobi provizijo od dajalca kredita, je treba navesti znesek provizije in ime dajalca kredita.

(4) V primeru ponujanja pogodbe na daljavo dajalec kredita v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES navede ime trgovinskega registra, v katerega je vpisan, in številko njegovega vpisa v register ali enakovredno oznako v navedenem registru.

 

Rubrika „2. Glavni podatki o posojilu“

Rubrika „2. Glavni podatki o posojilu“

(1) Trajanje kredita se navede v letih ali mesecih odvisno od tega, katera enota je ustreznejša. Če se lahko trajanje kredita v času veljavnosti pogodbe spremeni, dajalec kredita pojasni, kdaj in pod katerimi pogoji se lahko to zgodi.

(1) Trajanje kredita se navede v letih ali mesecih odvisno od tega, katera enota je ustreznejša. Če se lahko trajanje kredita v času veljavnosti pogodbe spremeni, dajalec kredita pojasni, kdaj in pod katerimi pogoji se lahko to zgodi.

Pri opisu vrste kredita se jasno opiše način odplačevanja glavnice in obresti med trajanjem kredita (npr. konstantna, naraščajoča ali vedno manjša odplačila).

(2) Pri opisu vrste kredita se jasno opiše način odplačevanja glavnice in obresti med trajanjem kredita (npr. konstantna, naraščajoča ali vedno manjša odplačila) in navede, ali je kreditna pogodba sklenjena za odplačevanje glavnice ali samo za obresti.

(2) V tej rubriki se tudi navede, ali je obrestna mera fiksna ali spremenljiva in po potrebi obdobja, v katerih bo ostala fiksna, pogostost poznejših sprememb in morebitne omejitve glede spreminjanja obrestne mere navzgor in navzdol. Formula, ki se uporablja za prilagoditev obrestne mere, se pojasni. Dajalec kredita tudi navede, kje je mogoče najti dodatne informacije o indeksih ali obrestnih merah, uporabljenih v formuli. Če kredit ni v domači valuti, dajalec kredita navede informacije o formuli, s katero se izračunajo razlike v menjalnih tečajih, in o pogostosti njihovih prilagoditev.

(3) V tej rubriki se tudi navede, ali je obrestna mera fiksna ali spremenljiva in po potrebi obdobja, v katerih bo ostala fiksna, pogostost poznejših sprememb in morebitne omejitve glede spreminjanja obrestne mere navzgor in navzdol. Formula, ki se uporablja za prilagoditev obrestne mere, se pojasni. Če kredit ni v domači valuti, dajalec kredita navede informacije o formuli, s katero se izračunajo razlike v menjalnih tečajih, in o pogostosti njihovih prilagoditev.

(3) „Skupni znesek vračila“ je vsota zneska kredita in skupnih stroškov kredita.

(4) „Skupni znesek vračila“ je vsota zneska kredita in skupnih stroškov kredita.

(4) „Najvišji razpoložljivi znesek posojila glede na vrednost nepremičnine“ je razmerje med zneskom posojila in vrednostjo nepremičnine. Pri tem razmerju se navede tudi primer najvišjega zneska, prikazanega v absolutni vrednosti, ki si ga je mogoče izposoditi glede na določeno vrednost nepremičnine.

(5) Po potrebi je treba navesti najnižjo vrednost nepremičnine, ki je potrebna za izposojo prikazanega zneska.

(5) Če bo kredit zavarovan s hipoteko na nepremičnino ali drugim običajno uporabljenim jamstvom, dajalec kredita posojilojemalca opozori na to.

(6) Če bo kredit zavarovan s hipoteko na nepremičnino ali drugim običajno uporabljenim jamstvom, dajalec kredita posojilojemalca opozori na to.

 

(7) Če je posojilo večdelno (na primer deloma s fiksno obrestno mero in deloma s spremenljivo), se informacije podajo za oba dela posojila.

Rubrika „3. Obrestna mera“

Rubrika „3. Obrestna mera“

(1) Poleg obrestne mere se navedejo vsi drugi stroški, vključeni v EOM (ime in ustrezen odstotek). Če za vse stroške ni možno ali ni smiselno navesti odstotka, dajalec kredita navede skupen odstotek.

(1) Poleg obrestne mere se navedejo vsi drugi stroški, vključeni v EOM (ime in ustrezen odstotek). Če za vse stroške ni možno ali ni smiselno navesti odstotka, dajalec kredita navede skupen odstotek.

 

(2) Če je posojilo večdelno (na primer deloma s fiksno obrestno mero in deloma s spremenljivo), se informacije podajo za oba dela posojila.

 

(3) Če za obrestno mero velja, da se prilagaja, mora dajalec kredita navesti referenčno merilo, ki se uporablja za določitev gibanja veljavne obrestne mere, in vključiti: (1) po potrebi veljavne spodnje in zgornje meje, (2) primer, kako bi se višina obroka spremenila, če bi se obrestna mera povišala za 1 % ali višji odstotek, ki se lahko določi, če je to bolj realno glede na običajna gibanja obrestne mere, razen če je zgornja meja obrestne mere nižja od tega povišanja, in (3) če obstaja zgornja meja, višino obroka v najslabšem scenariju.

Rubrika „4. Pogostnost in število obrokov“

Rubrika „4. Pogostnost in število obrokov“

(1) Če so predvidena redna plačila, se navede pogostost plačil (npr. mesečno). Če se plačila ne bodo izvajala v rednih časovnih intervalih, se to posojilojemalcu jasno pojasni. Število plačil se navede za celotno obdobje trajanja kredita.

(1) Če so predvidena redna plačila, se navede pogostost plačil (npr. mesečno). Če se plačila ne bodo izvajala v rednih časovnih intervalih, se to posojilojemalcu jasno pojasni. Število plačil se navede za celotno obdobje trajanja kredita.

Rubrika „5. Višina vsakega obroka“

Rubrika „5. Višina vsakega obroka“

(1) Valuta posojila se jasno navede.

(1) Valuta posojila se jasno navede.

(2) Če se lahko višina obrokov med trajanjem kredita spremeni, dajalec kredita navede obdobje, v katerem bo veljala začetna višina obroka, ter kdaj in kako pogosto se bo pozneje spreminjala.

(2) Če se lahko višina obrokov med trajanjem kredita spremeni, dajalec kredita navede obdobje, v katerem bo veljala začetna višina obroka, ter kdaj in kako pogosto se bo pozneje spreminjala.

(3) Če kredit ni v domači valuti posojilojemalca, dajalec kredita s številčnimi primeri jasno prikaže, kako lahko spremembe zadevnega menjalnega tečaja vplivajo na višino obrokov. Prikazane spremembe menjalnega tečaja morajo biti realne in simetrične ter morajo vključevati vsaj enako število neugodnih in ugodnih primerov.

(3) Če se kreditna pogodba nanaša na posojilo v tuji valuti in če kredit ni v domači valuti posojilojemalca, dajalec kredita s številčnimi primeri jasno prikaže, kako bi 5-odstotno zmanjšanje vrednosti posojilojemalčeve domače valute vplivalo na višino obrokov, in vidno navede, da bi se lahko vrednost domače valute posojilojemalca znižala pod vrednost iz te ponazoritve.

(4) Če se valuta, uporabljena za plačilo obrokov, razlikuje od valute kredita, je treba jasno navesti menjalni tečaj, ki se bo uporabil. Pri tem je treba navesti ime institucije, ki objavlja menjalni tečaj, in datum, na katerega se izračuna menjalni tečaj, ki se bo uporabil.

(4) Če se valuta, uporabljena za plačilo obrokov, razlikuje od valute kredita, je treba navesti datum, na katerega se izračuna menjalni tečaj, ki se bo uporabil, in na kateri podlagi se izračuna.

 

(5) Če se pri vsem posojilu ali njegovem delu plačujejo samo obresti, se na konec te rubrike na vidno mesto vstavi izjava „Ob izteku hipotekarnega posojila bo vaš dolg znašal še [vstaviti znesek posojila, za katerega se plačujejo samo obresti]. Odplačilo tega zneska boste morali urediti posebej. Če boste primerjali plačevanje tega hipotekarnega posojila s takim, kjer se odplačuje tudi glavnica, dodajte še znesek, ki ga boste morali posebej privarčevati, da boste lahko odplačali posojilo.“

 

(6) Če se kot pogoj za odobritev posojila, pri katerem se odplačujejo samo obresti in ki je zavarovano s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, od potrošnika zahteva oblikovanje varčevalnega produkta z vezano vlogo, mu je treba ob izjavi iz prejšnje točke posredovati tudi informacije o tem produktu, vključno s stroški in morebitnimi obroki vplačil.

 

(7) Če gre za posojilo z odloženimi obrestmi, je treba ob tem pojasniti: kako in kdaj se odložene obresti dodajo posojilu kot gotovinski znesek ter kaj to pomeni za potrošnika pri odplačevanju preostanka posojila.

 

(8) Če je posojilo večdelno (na primer deloma s fiksno obrestno mero in deloma s spremenljivo), se podajo informacije za vsak del posojila posebej in skupaj.

Rubrika „6. Ponazorilni amortizacijski načrt“

Rubrika „6. Ponazorilni amortizacijski načrt“

(1) Če se lahko obrestna mera med trajanjem kredita spreminja, dajalec kredita navede obrestno mero in nato obdobje, v katerem bo veljala začetna obrestna mera.

(1) Ta rubrika se vključi, če gre za posojilo z odloženimi obrestmi ali če je odplačevanje glavnice odloženo za začetno obdobje.

(2) Razpredelnica v tej rubriki vsebuje naslednje stolpce: „čas odplačila“, „višina obroka“, „plačane obresti na obrok“, (po potrebi) „drugi stroški, vključeni v obrok“, „odplačana glavnica na obrok“ in „preostanek glavnice po vsakem obroku“.

(2) Razpredelnica v tej rubriki vsebuje naslednje stolpce: „čas odplačila“, „višina obroka“, „plačane obresti na obrok“, (po potrebi) „drugi stroški, vključeni v obrok“, „odplačana glavnica na obrok“ in „preostanek glavnice po vsakem obroku“.

(3) Za prvo leto odplačevanja se za vsak obrok navedejo ustrezni podatki in za vsak stolpec vmesna vsota ob koncu tega prvega leta. Za naslednja leta se lahko podatki navedejo na letni podlagi. Na koncu razpredelnice se doda vrstica s skupnim zneskom za vsak stolpec. Skupni znesek, ki ga plača posojilojemalec (tj. skupna vsota stolpca „višina obroka“), se jasno in vidno poudari ter navede kot tak.

(3) Za prvo leto odplačevanja se za vsak obrok navedejo ustrezni podatki in za vsak stolpec vmesna vsota ob koncu tega prvega leta. Za naslednja leta se lahko podatki navedejo na letni podlagi. Na koncu razpredelnice se doda vrstica s skupnim zneskom za vsak stolpec. Skupni znesek, ki ga plača posojilojemalec (tj. skupna vsota stolpca „višina obroka“), se jasno in vidno poudari ter navede kot tak.

(4) Če za obrestno mero velja, da se prilagaja, in višina obroka po posamezni prilagoditvi ni znana, lahko dajalec kredita v amortizacijskem načrtu za celotno trajanje kredita navede isto višino obroka. V tem primeru dajalec kredita posojilojemalca na to opozori tako, da vizualno različno prikaže znane in hipotetične zneske (npr. z uporabo različnih pisav, obrobami ali senčenjem). Poleg tega v jasno razumljivem besedilu pojasni, v katerih obdobjih se lahko zneski, navedeni v razpredelnici, spremenijo in zakaj. Dajalec kredita navede tudi: (1) po potrebi veljavne spodnje in zgornje meje, (2) primer, kako bi se višina obroka spremenila, če se obrestna mera poviša ali zniža za 1 % oziroma za višji odstotek, če je to bolj realno glede na običajna gibanja obrestne mere, in (3) v primeru zgornje meje višino obroka v najslabšem primeru.

(4) Če za obrestno mero velja, da se prilagaja, in višina obroka po posamezni prilagoditvi ni znana, lahko dajalec kredita v amortizacijskem načrtu za celotno trajanje kredita navede isto višino obroka. V tem primeru dajalec kredita posojilojemalca na to opozori tako, da vizualno različno prikaže znane in hipotetične zneske (npr. z uporabo različnih pisav, obrobami ali senčenjem). Poleg tega v jasno razumljivem besedilu pojasni, v katerih obdobjih se lahko zneski, navedeni v razpredelnici, spremenijo in zakaj.

Rubrika „7. Dodatne obveznosti in stroški“

Rubrika „7. Dodatne obveznosti in stroški“

(1) Dajalec kredita v tej rubriki navede obveznosti, povezane s kreditom, na primer, da je treba zavarovati nepremičnino, skleniti življenjsko zavarovanje ali kupiti kateri drug produkt ali storitev. Pri vsaki obveznosti navede, do koga velja določena obveznost in do kdaj jo je treba izpolniti.

(1) Dajalec kredita v tej rubriki navede obveznosti, povezane s kreditom, na primer, da je treba zavarovati nepremičnino, skleniti življenjsko zavarovanje ali kupiti kateri drug produkt ali storitev. Pri vsaki obveznosti navede, do koga velja določena obveznost in do kdaj jo je treba izpolniti.

(2) Dajalec kredita posamezne stroške navede po kategorijah, pri čemer navede njihovo višini ter komu in kdaj jih je treba plačati. Če višina stroškov ni znana, navede možen razpon ali pa pojasni, kako se bodo izračunali.

(2) Dajalec kredita zagotovi razčlenjen seznam vseh stroškov po kategorijah, pri čemer navede njihovo višini ter komu in kdaj jih je treba plačati. To ne zajema stroškov, nastalih zaradi kršenja pogodbenih obveznosti. Če višina stroškov ni znana, navede možen razpon ali pa pojasni, kako se bodo izračunali.

Rubrika „8. Predčasno odplačilo“

Rubrika „8. Predčasno odplačilo in prožnost“

(1) Če se lahko kredit predčasno odplača, dajalec kredita navede morebitne pogoje, pod katerimi lahko posojilojemalec to stori.

(1) Dajalec kredita navede morebitne pogoje, pod katerimi lahko posojilojemalec odplača posojilo predčasno, v celoti ali delno. Navede tudi postopek, kako lahko posojilojemalec zahteva predčasno odplačilo.

(2) Če bo treba pri predčasnem odplačilu plačati izstopno takso, dajalec kredita posojilojemalca opozori na to in navede višino izstopne takse. Če je višina izstopne takse odvisna od različnih dejavnikov, kot je višina že odplačanega zneska ali prevladujoča obrestna mera v času predčasnega odplačila, dajalec kredita navede, kako se bo izračunala izstopna taksa. Poleg tega dajalec kredita z vsaj dvema nazornima primeroma posojilojemalcu prikaže višino izstopne takse v različnih možnih scenarijih.

(2) Če bo treba pri predčasnem odplačilu plačati izstopno takso za izplačilo nadomestila dajalcu kredita in ohranitev njegovega odškodninskega jamstva, dajalec kredita posojilojemalca opozori na to in navede višino izstopne takse. Če je višina izstopne takse odvisna od različnih dejavnikov, kot je višina že odplačanega zneska ali prevladujoča obrestna mera v času predčasnega odplačila, dajalec kredita navede, kako se bo izračunala izstopna taksa. Poleg tega dajalec kredita po potrebi navede najvišji možni znesek te takse.

 

(3) Dajalec kredita po potrebi obrazloži pogoje za prenos posojila na drugega dajalca kredita.

 

(4) Če ima potrošnik možnost prenosa posojila na drugo nepremičnino, se pogoji za to obrazložijo.

 

(5) Če je posojilo v tuji valuti, mora dajalec kredita navesti pravico iz člena -18a(1) in pogoje za njeno uveljavljanje v skladu s členom -18a(2) in (3). Če se valuta premoženja ali dohodka, s katerim namerava potrošnik odplačati posojilo, razlikuje od valute v kreditni pogodbi ali če valuta v kreditni pogodbi ni domača valuta, dajalec kredita navede, ali jo je mogoče pretvoriti in pod katerimi pogoji.

Rubrika „9. Pravica do odstopa od pogodbe“

Rubrika „9. Pravica do odstopa od pogodbe“

(1) Če obstaja pravica do odstopa, dajalec kredita navede pogoje za uveljavljanje te pravice, postopek, ki ga bo moral posojilojemalec upoštevati pri uveljavljanju te pravice, med drugim naslov, na katerega je treba poslati obvestilo o odstopu, in ustrezne stroške (po potrebi).

(1) Če obstaja pravica do odstopa, dajalec kredita navede pogoje za uveljavljanje te pravice, postopek, ki ga bo moral posojilojemalec upoštevati pri uveljavljanju te pravice, med drugim naslov, na katerega je treba poslati obvestilo o odstopu, in ustrezne stroške (po potrebi).

(2) V primeru ponujanja pogodbe na daljavo je treba v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES potrošnika obvestiti, ali ima pravico do odstopa ali ne.

(2) V primeru ponujanja pogodbe na daljavo je treba v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES potrošnika obvestiti, ali ima pravico do odstopa ali ne.

(3) Če se pogodba ne ponuja v poslovnih prostorih, je treba v skladu s členom 5 Direktive 85/577/EGS potrošnika obvestiti o pravici do odstopa.

(3) Če se pogodba ne ponuja v poslovnih prostorih, je treba v skladu s členom 5 Direktive 85/577/EGS potrošnika obvestiti o pravici do odstopa.

Rubrika „10. Interne možnosti za pritožbo“

Rubrika „10. Pritožbe“

(1) Podatki o kontaktni osebi niso obvezni.

(1) Navede se način za vzpostavitev stika z organizacijo zaradi predložitve pritožbe ali povezavo na pritožbeni postopek na ustrezni strani spletišča ali podoben vir informacij in ime ustreznega zunanjega organa za zunajsodne pritožbe in druga pravna sredstva.

Rubrika „11. Eksterne možnosti za pritožbo“

 

(1) V primeru ponujanja pogodbe na daljavo dajalec kredita v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES navede, ali obstaja mehanizem za izvensodno reševanje sporov, in če je, opis pogojev za dostop do tega mehanizma.

 

Rubrika „12. Neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s kreditom: posledice za posojilojemalca“

Rubrika „11. Neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s kreditom: posledice za posojilojemalca“

(1) Če ima lahko neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s kreditom, s strani posojilojemalca finančne ali pravne posledice zanj, dajalec kredita v tej rubriki opiše različne možne primere (npr. zamude pri plačilih/neizpolnjevanje plačilnih obveznosti, neizpolnjevanje obveznosti iz rubrike 7 „Dodatne obveznosti in stroški“).

(1) Če ima lahko neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s kreditom, s strani posojilojemalca finančne ali pravne posledice zanj, dajalec kredita v tej rubriki opiše različne možne primere (npr. zamude pri plačilih/neizpolnjevanje plačilnih obveznosti, neizpolnjevanje obveznosti iz rubrike 7 „Dodatne obveznosti in stroški“).

 

(2) Dajalec kredita pri vsakem primeru na jasen in razumljiv način navede, kakšne so lahko kazni ali posledice zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Opozorila na resne posledice je treba vidno poudariti.

Rubrika „13. Dodatne informacije v primeru trženja na daljavo“

Rubrika „12. Dodatne informacije“

(1) Ta rubrika bo po potrebi vključevala klavzulo o merodajnem pravu, ki se uporablja za kreditno pogodbo, in/ali pristojnem sodišču.

(1) Dajalec kredita navede, ali morajo potrošniki za pridobitev kredita po navedenih pogojih uporabiti pomožne storitve in ali jih morajo kupiti od prednostnega ponudnika dajalca kredita. Če je kreditna pogodba združena z drugimi produkti, dajalec kredita navede njihove temeljne značilnosti in jasno navede, ali lahko potrošnik prekine kreditno pogodbo in/ali združene produkte ločeno in pod katerimi pogoji ter s kakšnimi posledicami.

 

(2) (po potrebi) Dodatne posebne značilnosti: Če produkt vsebuje posebne značilnosti iz odstavka (4), morajo biti v tej rubriki navedene, na kratko pa mora biti obrazloženo tudi: okoliščine, kdaj lahko potrošnik uporabi katero od njih; morebitni pogoji, povezani s posebno značilnostjo; če posebna značilnost, ki je del posojila, zavarovanega s hipoteko ali primerljivim jamstvom, pomeni, da potrošnik izgubi vso zakonsko zaščito ali druge vrste zaščite, ki so običajno povezane s to značilnostjo; podjetje, ki zagotavlja posebno značilnost (če ne gre za dajalca kredita).

 

(2) Če posebna značilnost zajema dodaten kredit, mora biti potrošniku v tej rubriki obrazloženo: skupni znesek kredita (vključno s kreditom, zavarovanim s hipoteko ali primerljivim jamstvom); ali je dodatni kredit zavarovan ali ne; zadevne obrestne mere; ali je to regulirano ali ne.

 

(3) Če posebna značilnost vsebuje kako obliko varčevanja, mora biti zadevna obrestna mera obrazložena.

 

(4) Možne dodatne posebne značilnosti so: „nezadostno plačilo“, „premor med plačevanjem“, „ponovna izposoja preplačil“, „spodbude“, „dodatna posojila, ki so na voljo brez nadaljnje odobritve“, „dodatna zavarovana posojila“, „kreditna kartica“, „nezavarovana posojila“, „povezani tekoči račun“ in „povezani varčevalni račun“.

 

(5) Posojilodajalec lahko navede tudi druge posebne značilnosti, ki jih ponuja kot del kreditne pogodbe in niso navedene v gornjih rubrikah.

 

(6) Če podjetje med trajanjem pogodbe namerava komunicirati s potrošnikom v jeziku, ki ni jezik, v katerem je napisan ESIS, je treba to omeniti in navesti jezik komuniciranja.

Rubrika „14. Tveganja in opozorila“

Rubrika „13. Tveganja in opozorila“

(1) Vsa navedena opozorila se vidno poudarijo.

(1) Vsa navedena opozorila se vidno poudarijo.

(2) Dajalec kredita po potrebi v tej rubriki na kratko ponovi splošna pravila o prilagajanju obrestne mere in s številčnim primerom prikaže, kako bi se višina obrokov povišala, če bi se obrestna mera kredita povišala za X % (kot je pojasnjeno v rubriki „Ponazorilni amortizacijski načrt“), in/ali kako bi se povišala v najslabšem scenariju (če je spremenljivosti obrestne mere omejena navzgor).

(2) Dajalec kredita po potrebi v tej rubriki jasno in na kratko povzame splošna pravila o prilagajanju obrestne mere in tveganje za potrošnika zaradi zvišanja obrestne mere, ter s številčnim primerom prikaže, kako bi se višina obrokov povišala, če bi se obrestna mera kredita povišala za X % v rubriki 3(3).

 

Predlog spremembe    116

Predlog direktive

Priloga II a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga II a

 

Minimalne zahteve glede znanja in usposobljenosti

 

1. Minimalne zahteve glede znanja in usposobljenosti osebja dajalcev kredita, kreditnih posrednikov in imenovanih zastopnikov morajo vsebovati vsaj:

 

(a) ustrezno poznavanje kreditnih produktov, zavarovanih s hipotekami ali z drugim primerljivim jamstvom, in pomožnih storitev, ki se običajno ponudijo skupaj s temi produkti;

 

(b) ustrezno poznavanje zakonodaje o kreditnih pogodbah za potrošnike, vključno z varstvom potrošnikov;

 

(c) ustrezno poznavanje in razumevanje postopka nakupa nepremičnine;

 

(d) ustrezno poznavanje jamstvenih cenitev;

 

(e) ustrezno poznavanje organizacije in delovanja zemljiških knjig;

 

(f) ustrezno raven usposobljenosti na finančnem in gospodarskem področju ter poznavanje tržnih razmer;

 

(g) ustrezno poznavanje standardov poslovne etike;

 

(h) ustrezna usposobljenost za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov, če je potrebno, ali poznavanje postopka ocenjevanja.

 

2. Države članice lahko pri opredeljevanju minimalnih zahtev glede znanja in usposobljenosti razlikujejo med ravnmi in vrstami zahtev, ki veljajo za osebje dajalcev kreditov, kreditnih posrednikov ali imenovanih zastopnikov in vodstvo kreditnih posrednikov ali imenovanih zastopnikov.

 

3. Države članice določijo, na kateri osnovi se dokazuje ustrezna raven znanja in usposobljenosti. To lahko vključuje poklicne kvalifikacije ali preizkuse usposobljenosti. Upoštevajo se lahko tudi ustrezne delovne izkušnje, če je dokazano, da so skladne z zahtevanimi standardi. Usposobljenost pa se ne dokazuje samo na podlagi najmanjšega števila let dela na področjih, povezanih s ponujanjem, distribucijo ali posredovanjem kreditnih produktov.

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

 

I. HIPOTEKARNI TRGI EU

 

Hipoteke so pogosto najpomembnejša in najdaljša finančna obveznost družine. Bistvene so za možnost lastništva stanovanj (skoraj 70 % v EU) in imajo velik gospodarski pomen. Leta 2009 so hipotekarni krediti znašali 6,126 milijard EUR, kar je 52,3 % BDP Evropske unije. Trg se je med leti 1998 in 2009 povečal v skoraj vseh državah članicah, čeprav se je od leta 2008 zmanjšal zaradi krize.

 

Evropski trgi za maloprodajne hipotekarne kredite so razdrobljeni, čezmejna dejavnost je redka, čeprav se je po podatkih Evropske centralne banke med leti 1997 in 2008 podvojila in se koncentracija povečuje.

 

Znatne razlike med državami članicami ne pomenijo raznolikosti v vsaki posamezni državi. Raznolikost produktov omogoča finančno vključevanje, bolj zreli trgi pa ponujajo večji izbor, da ustrežejo željam potrošnikov.

 

Ravni koncentracije niso enotne (podatki kažejo negativen odnos med velikostjo trga in koncentracijo), vendar najnovejši podatki kažejo takšno povečanje koncentracije, da je tržni delež petih največjih posojilodajalcev v vsaki državi članici nad 75 %.

 

Cena hipotekarnega kredita je vsota stopnje dobička posojilodajalcev, stroškov distribucije, upravljanja in financiranja ter stroškov zaradi tveganj.

 

Posojilodajalci so običajno kreditne institucije, vendar v vsaj petih državah članicah nekreditne ustanove predstavljajo do 12 % posojilodajalcev.

 

V večini držav dajalci kreditov distribuirajo neposredno prek svojih omrežij poslovalnic. Posredna distribucija je še posebno pomembna na Madžarskem, Irskem, Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Strokovnjaki so ugotovili, da imajo posojilodajalci, ki se večinoma financirajo prek depozitov, široka, neposredna distribucijska omrežja, medtem ko imajo posojilodajalci, ki se večinoma financirajo prek kapitalskih trgov, omejena distribucijska omrežja in so bolj odvisni od posrednikov.

 

Leta 2002 je bilo 61 % hipotek financiranih z depoziti, 17,5 % s kritimi obveznicami in 10 % z vrednostnimi papirji, zavarovanimi s stanovanjskim hipotekarnim posojilom. Nadomestne možnosti za financiranje z depoziti omogočajo poenotenje časa trajanja kreditov in financiranja, lažjo prenosljivost portfeljev in so bistvene za razvoj čezmejnega financiranja sekundarnih trgov. Po krizi so se razlike med krediti in depoziti povečale.

 

Trg ameriških tveganih hipotekarnih posojil je bil epicenter krize. EU je bila prizadeta zaradi izpostavljenosti kreditnim izvedenim finančnim instrumentom, slabšanja finančnih pogojev in večanja gospodarskih neravnovesij. To je pripomoglo k zlomu nepremičninskega trga v nekaterih državah članicah in k napetostim v drugih državah, ki so prevzele velika kreditna tveganja v tuji valuti.

 

Od krize se je povečala potreba po odgovornem dajanju in najemanju posojil. Pregled finančnih trgov Urada za finančne storitve iz julija 2010 ugotavlja, da je bilo v letih 2007 in 2008 približno 50 % vseh vlog za hipoteke obdelanih brez preverjanja dohodkov in da je bilo na vrhuncu trga skoraj 33 % stanovanjskih hipotek, izplačanih v Združenem kraljestvu, prodanih le na podlagi obresti, od tega jih tri četrtine ni imelo določenega jamstva.

 

II. CILJ POLITIKE

 

Cilj akcijskega načrta za finančne storitve (1999) je bilo poleg uvedbe evra oblikovanje sodobnega finančnega okvira, ki je kar najbolj zmanjšal stroške glavnice in finančnega posredništva ter zagotovil dostopnost in varnost maloprodajnih trgov.

 

Povezovanje trgov maloprodajnih finančnih storitev je bil cilj vse od akcijskega načrta za finančne storitve, vendar še ni doseženo. Povezovanje je pogoj za to, da se v celoti izkoristi notranji trg, in pomemben prispevek k rasti. Bela knjiga Komisije o hipotekarnem kreditu iz leta 2007 navaja, da je nadaljnje povezovanje trgov hipotekarnih kreditov bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo in za delovanje notranjega trga.

 

Da bi dosegli cilje EU 2020 na področju trajnostne rasti in pridobili izkušnje iz krize v skladu z načrti skupine G-20, potrebujemo stabilen, prožen in učinkovit notranji trg hipotekarnih kreditov, ki bo odprt za konkurenco. To zahteva pravilne prevzete prakse, simetrična razmerja med strankami in dobro informiranost potrošnikov. Ti pogoji so potrebni tudi za spodbujanje finančne vključenosti in zagotavljanje visoke ravni zaščite potrošnikov. Naš cilj bi torej moral biti trajnostni razvoj notranjega trga za hipoteke.

 

III. BOLJŠA ZAKONODAJA

 

Pomembno je, da se na evropski ravni zagotovi dodana vrednost zakonodaje. Graditi moramo na obstoječem pravnem redu in delovati v skladu z direktivo o potrošniških kreditih (ki jo nekatere države članice uporabljajo za hipoteke) in hkrati upoštevati posebnosti časa trajanja in pomena hipotek.

 

Odstraniti moramo ovire za notranji trg, pri tem ohraniti subsidiarnost in sorazmernost ter na nacionalni ravni raznolikost obravnavati kot prednost. Ohraniti moramo učinkovite modele, ki izhajajo iz uveljavljenih pravnih in kulturnih tradicij. Ni razloga za popolno uskladitev, na večini področij je treba vzpostaviti le skupno osnovo in pustiti možnosti, da države članice dodajajo nacionalne ukrepe V nekaj primerih bo morda treba začrtati zgornjo mejo, da se zagotovi učinkovitost trga in "omejeno" usklajenost.

 

IV. PREDLOG KOMISIJE: NAŠA OCENA

 

Po posvetovanju leta 2009 in delovnem dokumentu Komisije o odgovornem najemanju in dajanju posojil iz leta 2010 je bil poročevalec imenovan oktobra 2010. Takrat je pisal komisarju Michelu Barnierju in navedel, da je neodgovorno dajanje in najemanje posojil v središču pretirane zadolženosti, ki je eden od glavnih vzrokov za finančno krizo in pozval, naj bo področje uporabe vsakršnega predloga širše od maloprodajnega vidika najemanja hipotekarnih posojil.

 

Ko je bilo omejeno področje uporabe predloga potrjeno, sta predsednica odbora ECON in poročevalec spet pisala komisarju, pojasnila, da dokazi kažejo, da se glavne težave ne pojavljajo zaradi neizpolnjevanja plačilnih obveznosti stanovanjskih posojil in prosila za zagotovilo, da bo ta predlog le prvi korak k skladni strategiji EU za obravnavo slabih praks dajanja posojil. Ker se je komisar Micher Barnier obvezal, da Komisija v nadaljevanju postopka ne bo prezrla teh vprašanj, se je poročevalec osredotočil na trenutni predlog in uvedel klavzulo o nadaljnjih pobudah za odgovorno dajanje in najemanje posojil.

 

Ker se je srečal s številnimi zainteresiranimi stranmi, poročevalec meni, da bo predlog dobro sprejet, čeprav ga bo treba še dodelati in dopolniti.

 

Predlog je povezan s pogoji, ki se nanašajo na dajalce kreditov, kreditne posrednike, pristojne organe in nadzorne zahteve. Te je treba okrepiti v skladu z novo evropsko nadzorno strukturo. Vsebuje tudi določbe o informacijah in praksah pred sklenitvijo kreditne pogodbe, letnemu odstotku obresti, oceni kreditne sposobnosti, dostopu do zbirk podatkov, svetovanju in predčasnem odplačilu. Te določbe morajo odražati načela pregleda izvedbe hipotek (2011) Odbora za finančno stabilnost in upoštevati akt Dodd-Frank (2010) Združenih držav Amerike za spodbujanje svetovne usklajenosti.

 

Predlog mora takoj obravnavati druga pomembna vprašanja: pristop, ki temelji na tveganju, finančno izobraževanje, pravilno izvajanje in preglednost. Opredeliti je treba kategorijo posebno tveganih pogodb, da popravimo pretirano enotnost zakonodaje, premagamo finančno nepismenost, ki je vzrok za neodgovorne prakse, rešimo bistvene težave v času trajanja kreditne pogodbe z zagotavljanjem prožnosti, tako da okrepimo ravnovesje med konkurenco in stabilnostjo, in spodbujamo pregledne, pametne in zanesljive hipotekarne trge.

 

V. BISTVENA VPRAŠANJA POROČILA

 

Nadaljnje pobude o odgovornem dajanju in najemanju posojil Kot je razloženo zgoraj, naj Komisija poroča o možnostih za reševanje prekomernih finančnih vzvodov, vključno z makroekonomskimi ukrepi, povezanimi s spremembami na področju kreditov, njihovimi omejitvami in uporabo, ukrepi za zaščito varčevalcev in ukrepi, usmerjenimi v institucije z visoko stopnjo finančnih vzvodov, da se določijo drugi potrebni zakonodajni predlogi.

 

Kreditne pogodbe s posebnim tveganjem Tovrstne pogodbe je treba opredeliti, tveganja pa obravnavati z dodatnimi ukrepi, vključno z opozorili za potrošnike in strožjimi bonitetnimi zahtevami, da bodo tisti, ki prevzemajo večja tveganja, prevzeli tudi morebitne stroške prevzemanja teh tveganj.

 

Ocena kreditne sposobnosti Ocena je bistvena za doseganje trajnostnega trga. Sama direktiva mora odražati minimalne standarde, ki jih priporoča Odbor za finančno stabilnost, četudi se nadalje razvijejo s tehničnimi standardi. Ocena mora biti trdna, vendar je treba za zaščito potrošnikov pred pristranskimi ali neupravičenimi zavrnitvami posojil uporabiti presojo, da se izognemo finančni izključenosti.

 

Čas za premislek Potrošniki morajo imeti čas, da lahko primerjajo ponudbe in prosijo za nasvet. Poročilo omogoča prožnost glede tega, ali je to pred ali po sklenitvi pogodbe ali kombinacija obeh.

 

Svetovanje Pomembna je opredelitev in določitev jasnih standardov za svetovanje in razločevanje med nasveti, ki vsebujejo individualno priporočilo, in prilagojenim trženjskim gradivom, ki takega priporočila ne vsebuje. To pomeni tudi, da zagotavljanje plačila ne sme neprimerno spodbujati tistih, ki dajejo nasvete.

 

Predčasno odplačilo Potrošniki morajo imeti pravico do predčasnega odplačila pod določenimi pogoji. Skupni evropski okvir mora temeljiti na pravnih tradicijah držav članic in upoštevati različne strukture za financiranje hipotek. Okvir mora zagotoviti, da se potrošnikov ne kaznuje za uveljavljanje njihove pravice in v skladu z aktom Dodd Frank omogočiti dajalcem kreditov pravico do nadomestila v višini, odvisni od učinkovitosti trga.

 

Vrednotenje Dajalci kreditov in potrošniki imajo točno in nepristransko cenitev premoženja. Predlagani so standardi za cenitve in da se v primeru sodne razglasitve zapadlosti hipoteke usklajenost zagotovi z vrednostjo, ki je določena v direktivi o kapitalskih zahtevah.

 

Sledljivost Kriza je pokazala, kako pomembno je zagotavljanje sledljivosti pravic na področju stanovanjskih nepremičnin dajalcem kreditov in tistim, ki vlagajo v instrumente, pri katerih je osnovno zavarovanje stanovanjska nepremičnina. Evropska enolična identifikacijska oznaka za hipoteke mora biti dodeljena novim kreditnim pogodbam, da se zagotovi prepoznavanje povezave med posojilom in nepremičnino na primarnih in sekundarnih trgih.

 

Lokalni pristojni organi Država članica, v kateri se nahaja nepremičnina, lahko določi standarde za stanovanjska posojila na svojem ozemlju. Ti standardi morajo biti uporabljeni s sodelovanjem pristojnih organov. Potrebno je usklajevanje na evropski ravni, zlasti v povezavi s prepoznavanjem in upravljanjem sistemskih tveganj.

 

2. 2. 2012

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine

( COM(2011)0142 – C7‑0085/2011 – 2011/0062(COD) )

Pripravljavec mnenja(*): Kurt Lechner

(*)  Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Zaenkrat še ni pravne ureditve EU za hipotekarna posojila. Omeniti velja prostovoljni kodeks ravnanja za stanovanjska posojila iz marca 2011 (priporočilo COM 2001/0193/ES). Za posojila, zavarovana s hipoteko, določbe direktive o potrošniških kreditih (2008/48) ne veljajo, vendar so države članice nekatere teh določb vseeno uporabile tudi za tovrstna posojila.

 

Trgi hipotekarnih posojil so na notranjem trgu precej pomembni, vendar doslej niso bili povezani ali pa le v manjši meri. Poleg splošnih težav, ki ovirajo čezmejno najemanje posojil (tudi potrošniških kreditov), kot so težave z jezikom, različna kultura financiranja in zaupanje znotraj regionalnega okolja, se pri hipotekarnih posojilih pojavljajo dodatne ovire, zlasti velike razlike v nepremičninskem pravu držav članic, pri predpisih o določanju tržne vrednosti, pri zemljiškoknjižnem in hipotekarnem pravu ali pri izvršilnem pravu. Te ovire v predlogu direktive niso obravnavane in jih srednjeročno tudi ni mogoče odpraviti. Zato je treba Komisiji pritrditi v tem, da so možnosti za vzpostavitev notranjega trga zlasti na strani potrošnikov zelo omejene, da mora usklajevanje potekati previdno in da je treba opredeliti zgolj določen okvir. Na splošno so zaradi finančne krize druge pobude v okviru zakonodaje o kapitalskih trgih pomembnejše kot ta predlog.

 

Z vidika varstva potrošnikov je naprej treba upoštevati, da sta za številne državljane nakup hiše in financiranje nakupa največja naložba v življenju in zato potrebujejo posebno varstvo. Državljani se praviloma zavedajo posledic te odločitve, poiščejo informacije in si pustijo svetovati. Za razliko od tega gre pri potrošniških kreditih za množičen posel s tipiziranimi, tudi čezmejnimi produkti, pri čemer pa lahko neizkušenim potrošnikom preti presenečenje. Nasprotno pa je treba pri stanovanjskih in hipotekarnih kreditih večjo pozornost nameniti zaščiti raznolikosti produktov, pogodbeni svobodi polnoletnih državljanov in konkurenci med ponudniki.

Možnosti potrošnikov, da v pogodbi s posojilodajalcem z individualnimi določili uveljavljajo svoj posebni položaj, po potrebi tudi ob pomoči nepristranskega svetovalca, ne smejo omejevati pretirana pravila na evropski ravni, zlasti ker so čezmejni učinki omejeni.

 

Kljub tem razlikam med sektorjem, ki je zajet v direktivi o potrošniških kreditih, in predlagano direktivo o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine je treba upoštevati, da predpisi sicer ne bodo nujno identični, da pa na mestih, kjer se obravnava ista vsebina, v istih točkah ne bi smela biti predpisana različna ureditev.

Številne države članice so določbe direktive o potrošniških kreditih prenesle tako, da veljajo tudi za posojila, zavarovana s hipoteko. To je treba upoštevati.

 

V zvezi s stabilnostjo finančnega trga so strožji predpisi, ki izhajajo iz določb direktive o potrošniških kreditih, odveč, saj sprejeti ukrepi, npr. za nadzor nad bankami, kapitalske zahteve in listinjenje že učinkujejo in so primernejši instrumenti. V zvezi s tem poročevalec opozarja na predlog Komisije z dne 20. julija 2011 o izvajanju priporočila baselskega odbora za bančni nadzor (Basel III)[2].

Čeprav je Komisija v zeleni in beli knjigi uporabila izraz hipotekarno posojilo, je ta predlog direktive označila kot direktivo o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine. Ta formulacija je zavajajoča, enako velja za člen 1. Predlog na eni strani, kar ni jasno na prvi pogled, zajema samo potrošniške kredite, po drugi strani pa nikakor zgolj kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine, pač pa vse potrošniške kreditne pogodbe, ki so zavarovane z zastavo nepremičnine, tudi kadar gre za financiranje na primer velikih poslovnih zgradb ali nakup osebnega avtomobila, delnic, celo za prekoračitve stanja na računu, kar je v nekaterih državah članicah povsem običajno.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva pristojni odbor za ekonomske in monetarne zadeve, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in hipotekarnih kreditnih pogodbah

 

(Sprememba velja za obravnavano besedilo v celoti; če bo sprejeta, bo treba ustrezno spremeniti celotno besedilo.)

 

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Komisija je marca 2003 začela postopek, da bi opredelila in ocenila učinek ovir na notranji trg za kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Leta 2007 je sprejela Belo knjigo o povezovanju trgov hipotekarnih kreditov EU. V beli knjigi je bil naveden namen Komisije, da med drugim oceni učinek možnosti za politiko glede predpogodbenih informacij, zbirk podatkov o kreditih, kreditne sposobnosti, efektivne obrestne mere in svetovanja. Komisija je tudi ustanovila strokovno skupino za kreditno zgodovino, da bi ji pomagala pri pripravi ukrepov za izboljšanje dostopnosti, primerljivosti in popolnosti podatkov o kreditih. Prav tako so se začele izvajati študije o vlogi in delovanju kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij, ki nudijo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine.

(1) Komisija je marca 2003 začela postopek, da bi opredelila in ocenila učinek ovir na notranji trg za kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine in hipotekarne kreditne pogodbe. Leta 2007 je sprejela Belo knjigo o povezovanju trgov hipotekarnih kreditov EU. V beli knjigi je bil naveden namen Komisije, da med drugim izvede presojo vplivov političnih rešitev glede predpogodbenih informacij, zbirk podatkov o kreditih, preverjanja kreditne sposobnosti, efektivne obrestne mere in svetovanja. Komisija je tudi ustanovila strokovno skupino za kreditno zgodovino, da bi ji pomagala pri pripravi ukrepov za izboljšanje dostopnosti, primerljivosti in popolnosti podatkov o kreditih. Prav tako so se začele izvajati študije o vlogi in delovanju kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij, ki nudijo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine in hipotekarne kreditne pogodbe.

 

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Poleg tega se je Komisija v sporočilu o aktu za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja z dne 13. aprila 20111 zavezala k dodatnemu izboljšanju zaščite posojilojemalcev na trgu hipotekarnih posojil.

 

1 COM(2011)0206 .

 

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Notranji trg v skladu s Pogodbo obsega območje brez notranjih meja, v katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja. Razvoj preglednejšega in učinkovitejšega kreditnega trga na tem območju je nujen za spodbujanje razvoja čezmejnih dejavnosti ter za vzpostavitev notranjega trga kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine. Med zakonodajami različnih držav članic obstajajo znatne razlike glede poslovanja pri odobritvi kreditni pogodb za stanovanjske nepremičnine ter pri regulaciji in nadzoru kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij, ki nudijo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Takšne razlike ustvarjajo ovire, ki omejujejo raven čezmejne dejavnosti na strani ponudbe in povpraševanja, kar zmanjšuje konkurenco in izbiro na trgu, povišuje stroške posojanja za posojilodajalce ter jih celo odvrača od poslovanja.

(2) Notranji trg v skladu s Pogodbo obsega območje brez notranjih meja, v katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja. Razvoj preglednejšega in učinkovitejšega kreditnega trga na tem območju je nujen za spodbujanje razvoja čezmejnih dejavnosti ter za vzpostavitev notranjega trga kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine in hipotekarnih kreditnih pogodb. Med zakonodajami različnih držav članic obstajajo znatne razlike glede poslovanja pri odobritvi kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine in hipotekarnih kreditnih pogodb ter pri regulaciji in nadzoru kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij, ki nudijo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine in hipotekarne kreditne pogodbe. Takšne razlike ustvarjajo ovire, ki omejujejo raven čezmejne dejavnosti na strani ponudbe in povpraševanja, kar zmanjšuje konkurenco in izbiro na trgu, povišuje stroške posojanja za posojilodajalce ter jih celo odvrača od poslovanja.

 

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Finančna kriza je pokazala, da lahko neodgovorno ravnanje tržnih udeležencev spodkoplje temelje finančnega sistema, kar lahko privede do pomanjkanja zaupanja med strankami, zlasti potrošniki, ter morda do resnih socialnih in ekonomskih posledic. Veliko potrošnikov je izgubilo zaupanje v finančni sektor in posojilojemalci si posojila vedno težje privoščijo, število primerov neizpolnjevanja plačilnih obveznosti in prisilnih prodaj pa se povečuje. Komisija je glede na težave, ki jih je izpostavila finančna kriza, in v okviru prizadevanj, da se zagotovi učinkovit in konkurenčen notranji trg, predlagala ukrepe v zvezi s kreditnimi pogodbami za stanovanjske nepremičnine, vključno z zanesljivim okvirom za kreditno posredništvo, da bi bili v prihodnosti vzpostavljeni odgovorni in zanesljivi trgi in bi se povrnilo zaupanje potrošnikov.

(3) Finančna kriza je pokazala, da lahko neodgovorno ravnanje tržnih udeležencev spodkoplje temelje finančnega sistema, kar lahko privede do pomanjkanja zaupanja med strankami, zlasti potrošniki, ter morda do resnih socialnih in ekonomskih posledic. Veliko potrošnikov je izgubilo zaupanje v finančni sektor in posojilojemalci vedno težje odplačujejo posojila, število primerov neizpolnjevanja plačilnih obveznosti in izvršb pa se povečuje. Komisija je glede na težave, ki jih je izpostavila finančna kriza, in v okviru prizadevanj, da se zagotovi učinkovit in konkurenčen notranji trg, ki zagotavlja finančno stabilnost in varstvo potrošnikov, predlagala ukrepe v zvezi s kreditnimi pogodbami za stanovanjske nepremičnine, vključno z zanesljivim okvirom za kreditno posredništvo, da bi bili v prihodnosti vzpostavljeni odgovorni in zanesljivi trgi in bi se povrnilo zaupanje potrošnikov.

 

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Za področja, ki jih ne zajema ta direktiva, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo obdržale ali uvedle nacionalno zakonodajo. Države članice bi morale imeti možnost obdržati ali uvesti nacionalne določbe na področjih, kot je pogodbeno pravo, v zvezi z veljavnostjo kreditnih pogodb, vrednotenjem nepremičnin, registracijo zemljišča, pogodbenimi informacijami, vprašanji, ki zadevajo fazo po sklenitvi pogodbe, in obravnavanjem neizpolnjevanja plačilnih obveznosti.

(7) Za področja, ki jih ne zajema ta direktiva, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo obdržale ali uvedle nacionalno zakonodajo. Države članice bi morale imeti zlasti možnost obdržati ali uvesti nacionalne določbe na področjih, kot je pogodbeno pravo, v zvezi z veljavnostjo kreditnih pogodb, stvarnim pravom, vrednotenjem nepremičnin, registracijo zemljišča, pogodbenimi informacijami, vprašanji, ki zadevajo fazo po sklenitvi pogodbe, in obravnavanjem neizpolnjevanja plačilnih obveznosti.

 

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Cilj te direktive je zagotoviti, da imajo vsi potrošniški krediti visoko raven zaščite. Zato bi se morala uporabljati za kredite, ki so zavarovani z nepremičninami, ali kredite, ki se uporabljajo za nakup nepremičnine v nekaterih državah članicah, in za kredite za obnovo stanovanjske nepremičnine, ki jih ne zajema Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, ki določa predpise na ravni Unije o potrošniških kreditnih pogodbah. Ta direktiva se poleg tega ne sme uporabljati za določene vrste kreditnih pogodb, ko delodajalec odobri kredit svojim zaposlenim pod določenimi pogoji, kot je že določeno v Direktivi 2008/48/ES.

(9) Cilj te direktive je zagotoviti, da imajo vsi potrošniški krediti visoko raven zaščite. Zato bi se morala uporabljati za kredite, zavarovane s hipoteko, ali za potrošniške kreditne pogodbe, namenjene financiranju nepremičnin, in za kredite za obnovo stanovanjske nepremičnine, ki jih ne zajema Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, ki določa predpise na ravni Unije o potrošniških kreditnih pogodbah. Ta direktiva se poleg tega ne sme uporabljati za določene vrste kreditnih pogodb, ko delodajalec odobri kredit svojim zaposlenim pod določenimi pogoji, kot je že določeno v Direktivi 2008/48/ES.

 

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Poleg tega ta direktiva v skladu z Direktivo 2008/48/ES ne bi smela veljati za kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine in hipotekarne kreditne pogodbe, ki presegajo 2 milijona EUR. Iz področja njene uporabe bi morale biti izključene tudi pogodbe o odlogu, pogodbe o nakupu s pridržanim lastništvom ali najemne pogodbe, kreditne pogodbe v obliki možnosti prekoračitve, kreditne pogodbe brez obresti in vseh drugih stroškov, kreditne pogodbe, sklenjene z investicijskimi družbami, kreditne pogodbe, ki so rezultat poravnave, kreditne pogodbe, ki se nanašajo na brezplačen odlog, in kreditne pogodbe, odobrene omejenemu krogu strank na podlagi zakonskih določb.

 

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Veljaven pravni okvir bi moral dati potrošnikom zaupanje, da dajalci kreditov in kreditni posredniki delujejo v najboljšem interesu potrošnika. Ključni vidik takšnega zaupanja potrošnikov je zahteva, da je treba v panogi zagotoviti visoko stopnjo pravičnosti, poštenosti in strokovnosti. Medtem ko mora ta direktiva zahtevati, da se na ravni institucije dokažejo zadevno znanje in pristojnosti, morajo biti države članice svobodne pri uvajanju ali ohranjanju takšnih zahtev, ki se uporabljajo za posamezne fizične osebe.

(16) Veljaven pravni okvir bi moral dati potrošnikom gotovost, da dajalci kreditov in kreditni posredniki delujejo v najboljšem interesu potrošnika. Ključni vidik takšnega zaupanja potrošnikov je zahteva, da je treba v panogi zagotoviti visoko stopnjo pravičnosti, poštenosti in strokovnosti. V tej direktivi je treba zahtevati, da se na ravni institucije ali na ravni fizične osebe, kadar gre za samostojnega kreditnega posrednika, dokažeta ustrezno znanje in strokovnost.

Obrazložitev

Da bi zagotovili varstvo potrošnikov in enake konkurenčne pogoje, bi moral vsak, ki je neposredno udeležen pri prodaji ali posredovanju kreditnih pogodb, dokazati znanja in spretnosti, ki so potrebna za izvajanje teh dejavnosti. To velja tudi za posrednike, ki kot fizične osebe delajo samostojno in ne zaposlujejo delavcev.

 

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi olajšali in spodbudili razumevanje potrošnikov glede njihove odgovornosti pri najemanju hipotekarnih kreditov in upravljanja z dolgovi, zlasti pri kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine. Države članice bi morale zagotoviti, da so informacije dostopne vsem uporabnikom, da bi preprečili, da bi potrošniki potrebovali zaščito, ki je sicer ne bi, zlasti pa naj bi zagotovili varstvo potrošnikov, ki po svoji naravi v zvezi s kreditnimi pogodbami za stanovanjske nepremičnine potrebujejo posebno zaščito.

 

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Dajalci kreditov in kreditni posredniki pogosto uporabljajo oglaševalska sporočila, ki pogosto prikazujejo posebne pogoje, da bi pritegnili potrošnike k določenemu produktu. Potrošniki bi morali biti zato zaščiteni pred nepravičnimi ali zavajajočimi oglaševalskimi praksami in bi morali biti sposobni primerjati oglaševalska sporočila. Potrebne so posebne določbe glede oglaševanja kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine in seznam točk, ki jih je treba vključiti med oglaševalsko in trženjsko gradivo, namenjeno potrošnikom, da bi potrošniki lahko primerjali različne ponudbe. Takšne določbe upoštevajo posebnosti kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, npr. da v primeru, če posojilo ni odplačano, obstaja tveganje, da bo potrošnik izgubil nepremičnino. Države članice bi morale imeti še naprej možnost, da v nacionalno zakonodajo uvedejo ali v njej ohranijo zahteve po razkritju pri oglaševanju, ki ne vsebuje informacij o stroških kredita.

(17) Dajalci kreditov in kreditni posredniki pogosto uporabljajo oglaševalska sporočila, ki pogosto prikazujejo posebne pogoje, da bi pritegnili potrošnike k določenemu produktu. Potrošniki bi morali biti zato zaščiteni pred nepoštenimi ali zavajajočimi oglaševalskimi praksami in bi morali biti sposobni primerjati oglaševalska sporočila. Potrebne so posebne končne določbe glede oglaševanja kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine in hipotekarnih kreditnih pogodb in seznam točk, ki jih je treba vključiti med oglaševalsko in trženjsko gradivo, namenjeno potrošnikom, da bi potrošniki lahko primerjali različne ponudbe, če so pri oglaševanju navedeni stroški in obresti. Drugače bi morale imeti države članice še naprej možnost, da v nacionalni zakonodaji določijo zahteve glede informacij. Takšne določbe morajo upoštevati posebnosti kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine.

 

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Potrošnik bo morda potreboval še dodatno pomoč, da se bo lahko odločil, katera kreditna pogodba med predlaganimi produkti najbolj ustreza njegovim potrebam in finančnemu stanju. Dajalci kreditov in, kadar posel poteka prek kreditnih posrednikov, kreditni posredniki, morajo zagotoviti takšno pomoč v zvezi s kreditnimi produkti, ki jih ponujajo potrošniku. Zato je treba potrošniku na njemu prilagojen način pojasniti ustrezne informacije in bistvene značilnosti predlaganih produktov, tako da lahko potrošnik razume učinke, ki bi jih lahko imeli na njegov ekonomski položaj. Države članice lahko določijo, kdaj in v kakšnem obsegu bi bilo treba potrošnikom dati take razlage, pri tem pa morajo upoštevati posebne okoliščine, v katerih se ponuja kredit, potrebe potrošnika po pomoči in naravo posameznega kreditnega produkta.

(22) Čeprav ima potrošnik pravico do predpogodbenih informacij, bo morda potreboval še dodatno pomoč, da se bo lahko odločil, katera kreditna pogodba med predlaganimi produkti najbolj ustreza njegovim potrebam in finančnemu stanju. Zato bi morale države članice zagotoviti, da dajalci kreditov zagotavljajo takšno pomoč v zvezi s kreditnimi produkti, ki jih ponujajo potrošniku. Po potrebi je treba potrošniku na njemu prilagojen način pojasniti ustrezne predpogodbene informacije in bistvene značilnosti predlaganih produktov, tako da lahko potrošnik razume učinke, ki bi jih lahko imeli na njegov ekonomski položaj. Po potrebi ta dolžnost nudenja pomoči potrošniku velja tudi za kreditne posrednike. Države članice lahko določijo, kdaj in v kakšnem obsegu bi bilo treba potrošnikom dati take razlage, pri tem pa morajo upoštevati posebne okoliščine, v katerih se ponuja kredit, potrebe potrošnika po pomoči in naravo posameznega kreditnega produkta.

 

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Za spodbujanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter zagotovitev visoke ravni zaščite potrošnikov v vsej Uniji je treba zagotoviti primerljivost informacij o efektivni obrestni meri v Uniji. Skupni stroški kredita za potrošnika bi morali zajemati vse stroške, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo, razen notarskih stroškov. Zato bi morali vključevati obresti, provizije, davke, pristojbine za kreditne posrednike in vse druge pristojbine ter stroške zavarovanja ali drugih pomožnih produktov, če so ti obvezni za pridobitev kredita pod navedenimi pogoji. Ker se v predpogodbeni fazi efektivna obrestna mera lahko navede samo s primerom, mora biti ta primer reprezentativen. Zato mora na primer ustrezati povprečnemu trajanju in skupnemu znesku kredita, odobrenemu za obravnavan tip kreditne pogodbe. Zaradi zapletenosti izračuna efektivne obrestne mere (npr. za kredite z variabilnimi obrestnimi merami ali nestandardnim odplačevanjem) in zaradi inovacij produktov se lahko za spremembo ali določitev metode za izračun efektivne obrestne mere uporabljajo regulativni tehnični standardi. Uporabljeni opredelitev in metodologija za izračun efektivne obrestne mere v tej direktivi morata biti enaki kot v Direktivi 2008/48/ES, da se potrošnikom olajšata razumevanje in primerjava. Te opredelitve in metodologije pa se lahko v prihodnosti spremenijo, če bo Direktiva 2008/48/ES pozneje spremenjena. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo prepovedi enostranskih sprememb posojilne obrestne mere s strani dajalca kredita.

(23) Za spodbujanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov v vsej Uniji je treba zagotoviti enotno primerljivost informacij o efektivni obrestni meri v Uniji. Skupni stroški kredita za potrošnika bi morali zajemati vse stroške, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo, razen stroškov, povezanih s kreditnim zavarovanjem, kot so registracijske pristojbine ali notarski stroški. Zato bi morali vključevati obresti, provizije, davke, pristojbine za kreditne posrednike in vse druge pristojbine ter stroške zavarovanja ali drugih pomožnih produktov, če so ti obvezni za pridobitev kredita pod navedenimi pogoji. Ker se v predpogodbeni fazi efektivna obrestna mera lahko navede samo s primerom, mora biti ta primer reprezentativen. Zato mora na primer ustrezati povprečnemu trajanju in skupnemu znesku kredita, odobrenemu za obravnavani tip kreditne pogodbe. Zaradi zapletenosti izračuna efektivne obrestne mere (npr. za kredite z variabilnimi obrestnimi merami ali nestandardnim odplačevanjem) in zaradi inovacij produktov se lahko za spremembo ali določitev metode za izračun efektivne obrestne mere uporabljajo regulativni tehnični standardi. Zaradi primerljivosti si je treba prizadevati za čim bolj enotno opredelitev in metodologijo za izračun efektivne obrestne mere v tej direktivi in v Direktivi 2008/48/ES. Izračun efektivne obrestne mere v skladu z Direktivo 2008/48/ES za posojila z začetno fiksno obrestno mero pa utegne pri potrošnikih povzročiti večje nesporazume. To je treba popraviti. V prihodnje se lahko pokažejo dodatna odstopanja, če bi se spremenili obe direktivi. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo prepovedi enostranskih sprememb posojilne obrestne mere s strani dajalca kredita.

 

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Pri oceni kreditne sposobnosti se morajo upoštevati vsi potrebni dejavniki, ki bi lahko vplivali na sposobnosti potrošnika, da v času trajanja posojila to posojilo odplača, med drugim tudi potrošnikov dohodek, redni izdatki, kreditno točkovanje, prejšnji krediti, sposobnost izpolnjevanja obveznosti v primeru prilagoditve obrestne mere in druge obstoječe kreditne obveznosti. Morda bodo potrebne dodatne določbe, da se nadalje razvijejo različni elementi, ki se lahko upoštevajo pri oceni kreditne sposobnosti. Države članice lahko izdajo smernice glede metode in meril za oceno kreditne sposobnosti potrošnikov, npr. z določitvijo mejnih vrednosti za razmerje med posojilom in vrednostjo ali med posojilom in dohodkom.

(24) Pri oceni kreditne sposobnosti bi bilo treba upoštevati vse pomembne dejavnike, ki bi lahko vplivali na sposobnosti potrošnika, da v času trajanja posojila to posojilo odplača, med drugim tudi potrošnikov dohodek, redni izdatki, kreditno točkovanje, prejšnji krediti, sposobnost izpolnjevanja obveznosti v primeru prilagoditve obrestne mere in druge obstoječe kreditne obveznosti. Morda bodo potrebne dodatne določbe, da se nadalje razvijejo različni elementi, ki se lahko upoštevajo pri oceni kreditne sposobnosti. Pri oceni kreditne sposobnosti bi bilo treba upoštevati vse pomembne dejavnike, ki so dajalcu kredita znani v času oddaje vloge.

Obrazložitev

To bi bilo bolje obravnavati v direktivi o kapitalskih zahtevah.

 

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Negativna ocena kreditne sposobnosti bi morala dajalcu kredita pokazati, da si potrošnik kredita ne more privoščiti in ga zato ne bi smel odobriti. Razlogi za takšen negativen rezultat so lahko različni, med drugim npr. poizvedbe v zbirki podatkov ali negativna ocena pri kreditnem točkovanju. Pozitivna ocena kreditne sposobnosti ne sme pomeniti obveznosti dajalca kredita, da mora odobriti kredit.

(25) Pri negativni oceni kreditne sposobnosti bi smel biti kredit odobren le izjemoma. Za namene pregleda bi moral nadzorni organ to dokumentirati. Razlogi za takšen negativen rezultat so lahko različni, med drugim npr. poizvedbe v zbirki podatkov ali negativna ocena pri kreditnem točkovanju. Pozitivna ocena kreditne sposobnosti ne sme pomeniti obveznosti dajalca kredita, da mora odobriti kredit.

 

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Potrošniki morajo dati dajalcu kredita ali posredniku na voljo vse razpoložljive ustrezne informacije o svojem finančnem položaju in osebnih okoliščinah, da omogočijo oceno kreditne sposobnosti. Potrošnik pa ne sme biti kaznovan, če ne more zagotoviti določenih informacij ali oceniti, kako se bo njegov finančni položaj razvijal v prihodnosti. V primerih, ko potrošniki zavestno posredujejo nepopolne ali nenatančne informacije, bi morale imeti države članice možnost, da določijo ustrezne kazni.

(26) Potrošniki morajo dati dajalcu kredita ali posredniku na voljo vse razpoložljive ustrezne informacije o svojem finančnem položaju in osebnih okoliščinah, da omogočijo oceno kreditne sposobnosti, saj jim v nasprotnem primeru morda ne bodo odobrili želenega kredita. V primerih, ko potrošniki zavestno posredujejo nepopolne ali nenatančne informacije, bi morale imeti države članice možnost, da določijo ustrezne kazni.

 

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Če je odločitev za zavrnitev vloge za kredit sprejeta na podlagi podatkov iz poizvedbe v zbirki podatkov ali manjkajočih podatkov v tej zbirki, bi moral dajalec kredita obvestiti potrošnika o tem, o imenu zbirke podatkov, v kateri je bila narejena poizvedba, in o vseh drugih informacijah, ki jih zahteva Direktiva 95/46/ES, da lahko potrošnik uveljavlja svojo pravico do dostopa in po potrebi popravi, zbriše ali blokira obdelane osebne podatke o sebi. Če odločitev o zavrnitvi vloge za kredit temelji na avtomatizirani odločitvi ali na sistematičnih metodah, kot so sistemi kreditnega točkovanja, mora dajalec kredita o tem obvestiti potrošnika, mu razložiti postopek, na katerem temelji taka odločitev, in ga obvestiti o možnostih, da zahteva preučitev avtomatizirane odločitve po neavtomatiziranem postopku. Vendar pa se od dajalca kredita ne bi smelo zahtevati posredovanje takšnih informacij, če to prepoveduje druga zakonodaja Unije, na primer zakonodaja o pranju denarja ali financiranju terorizma. Poleg tega se takih informacij ne bi smelo posredovati, če je to v nasprotju s cilji na področju javnega reda ali varnosti, kot je preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj.

(29) Če je odločitev za zavrnitev vloge za kredit sprejeta na podlagi podatkov iz poizvedbe v zbirki podatkov ali manjkajočih podatkov v tej zbirki, bi moral dajalec kredita obvestiti potrošnika o tem, o imenu zbirke podatkov, v kateri je bila narejena poizvedba, in o vseh drugih informacijah, ki jih zahteva Direktiva 95/46/ES, da lahko potrošnik uveljavlja svojo pravico do dostopa in po potrebi popravi, zbriše ali blokira obdelane osebne podatke o sebi. Če odločitev o zavrnitvi vloge za kredit temelji na avtomatizirani odločitvi ali na sistematičnih metodah, kot so sistemi kreditnega točkovanja, mora dajalec kredita o tem obvestiti potrošnika in ga obvestiti o možnosti, da zahteva preučitev avtomatizirane odločitve po neavtomatiziranem postopku. Vendar pa se od dajalca kredita ne bi smelo zahtevati posredovanje takšnih informacij, če to prepoveduje druga zakonodaja Unije, na primer zakonodaja o pranju denarja ali financiranju terorizma. Poleg tega se takih informacij ne bi smelo posredovati, če je to v nasprotju s cilji na področju javnega reda ali varnosti, kot je preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj.

 

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Da bi lahko razumeli naravo storitve, bi se morali potrošniki zavedati, iz česa je sestavljeno individualno priporočilo o primernih kreditnih pogodbah, ki je prilagojeno potrebam in finančnem položaju potrošnika („svetovanje“), in kdaj je na voljo. Tisti, ki nudijo svetovanje, bi morali upoštevati splošne standarde za zagotovitev, da se potrošniku predstavi vrsta produktov, ki ustrezajo njegovim potrebam in okoliščinam. Ta storitev bi morala temeljiti na pošteni in dovolj široki analizi razpoložljivih produktov na trgu in na natančnem pregledu finančnega položaja, želj in ciljev potrošnika. Takšna ocena bi morala temeljiti na posodobljenih informacijah in smiselnih predpostavkah v zvezi z okoliščinami potrošnika v obdobju trajanja posojila. Države članice lahko pojasnijo, kako je treba pri svetovanju oceniti primernost danega produkta za potrošnika.

(31) Potrošniku mora biti jasno razvidno, kdaj mu je svetovanje zagotovljeno kot samostojna storitev, ločena od odobritve kredita. Pristojbina se lahko zahteva le, če je bil potrošnik o tem in o metodi za izračun jasno in nedvoumno obveščen. Tisti, ki nudijo svetovanje, bi morali upoštevati splošne standarde za zagotovitev, da se potrošniku predstavi vrsta produktov, ki ustrezajo njegovim potrebam in okoliščinam. To svetovanje bi moralo temeljiti na pošteni in dovolj široki analizi razpoložljivih produktov in na natančnem pregledu finančnega položaja, želja in ciljev potrošnika, pri čemer bi morala takšna ocena temeljiti na posodobljenih informacijah in smiselnih predpostavkah v zvezi z okoliščinami potrošnika v obdobju trajanja posojila. Če se tako svetovanje nanaša le na lastno paleto produktov, bi moral biti potrošnik o tem obveščen. Države članice lahko pojasnijo, kako je treba pri svetovanju oceniti primernost danega produkta za potrošnika.

 

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Sposobnost potrošnika, da odplača kredit pred potekom kreditne pogodbe, ima lahko pomembno vlogo pri spodbujanju konkurence na enotnem trgu in prostem gibanju državljanov EU. Vendar obstajajo znatne razlike med nacionalnimi načeli in pogoji, pod katerimi so potrošniki sposobni odplačati posojilo, ter pogoji, pod katerimi je takšno predčasno odplačilo mogoče. Čeprav so mehanizmi za financiranje hipotek in vrste razpoložljivih produktov različni, so na ravni Unije bistveni nekateri standardi glede predčasnega odplačila, da lahko potrošniki izpolnijo svoje obveznosti pred datumom, ki je dogovorjen v kreditni pogodbi, in z zaupanjem poiščejo produkte, ki najbolje zadovoljijo njihove potrebe. Države članice morajo zato z zakonodajo ali s pogodbenimi klavzulami zagotoviti, da imajo potrošniki zakonsko ali pogodbeno pravico do predčasnega odplačila, vendar pa morajo imeti države članice kljub temu možnost, da opredelijo pogoje za uveljavljanje takšne pravice. Ti pogoji lahko vključujejo časovne omejitve glede uveljavljanja pravice, različno obravnavo glede na vrsto posojilne obrestne mere (fiksna ali variabilna), omejitve glede okoliščin, v katerih se lahko pravica uveljavlja. Države članice bi lahko tudi določile, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna obrestna mera, se lahko v vsakem primeru določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja poseben interes. Takšen poseben interes lahko nastopi na primer v primeru ločitve ali brezposelnosti. Če se država članica odloči, da bo določila takšne pogoje, uveljavljanje pravice zaradi njih ne sme postati preveč zapleteno ali zahtevno za potrošnike.

(32) Možnost, da potrošnik lahko odplača kredit pred potekom kreditne pogodbe, ima lahko pomembno vlogo pri spodbujanju konkurence na enotnem trgu in prostem gibanju državljanov EU. Vendar obstajajo znatne razlike med nacionalnimi načeli in pogoji, pod katerimi potrošniki lahko odplačajo posojilo, ter pogoji, pod katerimi je takšno predčasno odplačilo mogoče. Čeprav so mehanizmi za financiranje hipotek in vrste razpoložljivih produktov različni, so na ravni Unije bistveni nekateri standardi glede predčasnega odplačila, da lahko potrošniki izpolnijo svoje obveznosti pred datumom, ki je dogovorjen v kreditni pogodbi, in z zaupanjem poiščejo produkte, ki najbolje zadovoljijo njihove potrebe. Države članice morajo zato z zakonodajo ali s pogodbenimi klavzulami zagotoviti, da imajo potrošniki zakonsko ali pogodbeno pravico do predčasnega odplačila, vendar pa morajo imeti države članice kljub temu možnost, da opredelijo pogoje za uveljavljanje takšne pravice. Ti pogoji lahko vključujejo časovne omejitve glede uveljavljanja pravice, različno obravnavo glede na vrsto posojilne obrestne mere (fiksna ali variabilna) in omejitve glede okoliščin, v katerih se lahko pravica uveljavlja. Države članice bi lahko tudi določile, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna posojilna obrestna mera, se lahko v vsakem primeru določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja upravičen interes. Takšen upravičen interes lahko nastopi na primer v primeru ločitve ali brezposelnosti.

 

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Kreditni posredniki bi morali biti registrirani pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo stalno prebivališče ali glavno upravo, če so dobili dovoljenje v skladu s strogimi poklicnimi zahtevami glede njihove usposobljenosti, ugleda in poklicnega odškodninskega jamstva. Da bi se spodbujalo zaupanje potrošnikov v kreditne posrednike, morajo države članice zagotoviti, da za pooblaščene kreditne posrednike velja stalen in natančen nadzor pristojnega organa iz domače države članice. Takšne zahteve se morajo uporabljati vsaj na ravni institucije, vendar pa lahko države članice pojasnijo, ali se takšni predpisi v zvezi z dovoljenjem in poznejšo registracijo uporabljajo za posamezne zaposlene znotraj kreditnega posrednika.

(34) Kreditni posredniki bi morali biti registrirani pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo stalno prebivališče ali glavno upravo, če so dobili dovoljenje v skladu s strogimi poklicnimi zahtevami glede njihove usposobljenosti, ugleda in poklicnega odškodninskega jamstva. Da bi se spodbujalo zaupanje potrošnikov v kreditne posrednike, morajo države članice zagotoviti, da za pooblaščene kreditne posrednike velja stalen in natančen nadzor pristojnega organa iz domače države članice. Takšne zahteve se morajo uporabljati vsaj na ravni institucije, in v primeru samostojnega kreditnega posrednika na ravni fizične osebe, vendar pa lahko države članice pojasnijo, ali se takšni predpisi v zvezi z dovoljenjem in poznejšo registracijo uporabljajo za posamezne zaposlene kreditnega posrednika.

 

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Da bi se upošteval razvoj na kreditnih trgih v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, razvoj kreditnih produktov ter ekonomski razvoj, kot je inflacija, in da bi se zagotovile nadaljnje razlage, kako obravnavati nekatere zahteve iz te direktive, mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija mora biti zlasti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobnosti v zvezi s poklicnimi zahtevami za osebje dajalca kredita in za kreditne posrednike, merili za oceno kreditne sposobnosti potrošnika in za zagotovitev, da so kreditni produkti primerni za potrošnika, ter za nadaljnjo uskladitev ključnih izrazov, kot so neizpolnjevanje plačilnih obveznosti, pogoji za registracijo in obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za zbirke podatkov o kreditih.

črtano

 

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Da bi se upošteval razvoj na trgih kreditov v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, vključno z vrsto razpoložljivih produktov, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za spremembo standardnih informacij, ki se vključijo v oglaševanje, evropskega standardnega informacijskega lista, vsebine informacij, ki jih razkrijejo kreditni posredniki, formule in predpostavk, ki se uporabijo za izračun efektivne obrestne mere, in meril, ki jih je treba upoštevati pri oceni kreditne sposobnosti potrošnika.

(40) Da bi se upošteval razvoj na trgih kreditov v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, vključno z vrsto razpoložljivih produktov, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za spremembo formata in vsebine prenovljenega evropskega standardnega informacijskega lista za hipotekarne kredite in za spremembo formule in predpostavk, ki se uporabijo za izračun efektivne obrestne mere v skladu s Prilogo I.

 

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Da bi upoštevali ekonomski razvoj, kot sta inflacija in razvoj trgov kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, mora imeti Komisija pooblastila, da s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov določi najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivo jamstvo glede kreditnih posrednikov.

črtano

 

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo dva meseca od datuma obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče, da se to obdobje na pomembnih področjih podaljša za en mesec. Evropskemu parlamentu in Svetu bi moralo biti tudi omogočeno, da obvestita druge institucije, da ne nameravata ugovarjati.

(43) Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo tri mesece od datuma obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče, da se to obdobje na pomembnih področjih podaljša za dva meseca. Evropskemu parlamentu in Svetu bi moralo biti tudi omogočeno, da obvestita druge institucije, da ne nameravata ugovarjati.

 

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namen te direktive je določiti okvir za nekatere vidike zakonov in drugih predpisov držav članic o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine za potrošnike ter o nekaterih vidikih bonitetnih in nadzornih zahtev za kreditne posrednike in dajalce kreditov.

Namen te direktive je določiti okvir za nekatere vidike zakonov in drugih predpisov držav članic ter o nekaterih vidikih bonitetnih in nadzornih zahtev za kreditne posrednike in dajalce kreditov, če se nanašajo na potrošniške kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko ali namenjene financiranju stanovanjskih nepremičnin.

 

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta direktiva se uporablja za naslednje kreditne pogodbe:

1. Ta direktiva se uporablja za naslednje potrošniške kreditne pogodbe:

 

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino;

a) kreditne pogodbe, ki so v trenutku sklenitve kreditne pogodbe namenjene pridobitvi ali ohranitvi zemljiških pravic ali pravic do stanovanjske nepremičnine in ki so zavarovane s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjsko nepremičnino, oziroma zavarovane s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino;

Obrazložitev

Vse države članice bi uporabljale določbe direktive za stanovanjska posojila, ki so zavarovana s hipoteko ali primerljivim jamstvom. Glede drugih posojil, ki sodijo v področje uporabe predloga Komisije, bi imele države članice pravico, da izbirajo med določbami te direktive in določbami direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) kreditne pogodbe, katerih namen je pridobiti ali obdržati lastninske pravice na zemljiščih ali na obstoječih ali načrtovanih stanovanjskih zgradbah;

črtano

 

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) kreditne pogodbe, ki so sklenjene za namen obnove stanovanjske nepremičnine, ki jo ima oseba v lasti ali jo namerava pridobiti, in niso zajete v Direktivi 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008.

črtano

 

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) kreditne pogodbe, ki bodo na koncu odplačane s prihodki od prodaje nepremičnine;

a) kreditne pogodbe, pri katerih dajalec kredita:

 

i) kredit izplača v enkratnem znesku, v rednih obrokih ali v drugi obliki in v zameno prejme določen znesek od prodaje nepremičnine ali pravico nad nepremičnino in

 

ii) ne zahteva dokončnega povračila kredita, dokler se ne zgodi eden ali več določenih življenjskih dogodkov, ki jih opredelijo države članice (sprostitev lastniškega kapitala).

Obrazložitev

Uskladitev z namenom, opisanim v uvodni izjavi 10.

 

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ba) kreditne pogodbe, pri katerih skupni znesek kredita presega 2 milijona EUR;

 

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bb) pogodbe o odlogu pri kreditnih pogodbah, ki trajajo največ 6 mesecev, če posojilna obrestna mera za odlog plačila ne presega obrestne mere iz kreditne pogodbe;

 

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bc) kreditne pogodbe, pri katerih potrošnik nepremičnine ne uporablja pretežno za bivanje.

Obrazložitev

Komercialna posojila, ki se uporabljajo za nakup nepremičnin kot naložbe, se zelo razlikujejo od standardnih stanovanjskih posojil, saj potrošnik in dajalec kredita potrebujeta drugačne informacije in drugačno raven varstvo. Tveganje in narava takega posojila se močno razlikujeta od standardnega stanovanjskega posojila. Tako na primer odplačilo ni vezano na kreditno sposobnost posameznega potrošnika ampak na prihodke iz najemnin.

 

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bd) pogodbe o nakupu s pridržanim lastništvom ali najemne pogodbe, pri katerih obveznost nakupa predmeta pogodbe ni predvidena s pogodbo samo ali z drugo ločeno pogodbo; šteje se, da obveznost nakupa obstaja, če se dajalec kredita o njej enostransko odloči;

Obrazložitev

 

Prim. s členom 2(2)(d) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

be) kreditne pogodbe, pri katerih je treba kredit odplačati v roku 12 mesecev po sklenitvi kredita, če država članica to želi glede na nekatere ali na vse določbe te direktive.

Obrazložitev

Za kratkoročno hipotekarno financiranje obstaja nišni trg za premostitev povezanih nizov nepremičninskih transakcij. Takšen kredit omogoča nakup nove nepremičnine, medtem ko se prodaja obstoječa potrošnikova nepremičnin . Premostitveno posojilo se poplača iz prodaje obstoječega stanovanja. Standardi v tej direktivi zato niso primerni za tovrstne hipotekarne kredite.

 

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bf) kreditne pogodbe v obliki možnosti prekoračitve;

Obrazložitev

 

Prim. s členom 2(2)(e) direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b g (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bg) kreditne pogodbe, s katerimi se podelijo krediti brez obresti in drugih stroškov ter kreditne pogodbe, ki določajo, da se mora kredit odplačati v roku treh mesecev, in pri katerih se plačajo zgolj zanemarljivi stroški;

Obrazložitev

Prim. s členom 2(2)(f) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 2 - odstavek 2 - točka b h (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bh) kreditne pogodbe, ki jih sklenejo organizacije, opredeljene v členu 2(5) Direktive 2008/48/ES, če država članica to želi glede na nekatere ali na vse določbe te direktive.

Obrazložitev

Uskladitev z direktivo o potrošniških kreditih glede kreditnih združenj, ki so pomembna, da se razširi dostop do finančnih storitev na potrošnike, ki te možnosti sicer ne bi imeli.

 

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 2 - odstavek 2 - točka b i (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bi) kreditne pogodbe, sklenjene z investicijskimi družbami, kakor so opredeljene v členu 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov1, ali s kreditnimi institucijami, kakor so opredeljene v členu 4 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij2, z namenom, da se vlagatelju omogoči, da opravi transakcijo, povezano z enim ali več instrumenti, naštetimi v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, ko je investicijska družba ali kreditna institucija, ki kredit odobri, vključena v tako transakcijo;

 

_____________

 

1UL L 145, 30.04.2004, str. 1.

2UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

 

Obrazložitev

Prim. s členom 2(2)(h) direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 2 - odstavek 2 - točka b j (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bj) kreditne pogodbe, ki so rezultat poravnave, dosežene na sodišču ali pred drugim zakonsko določenim organom;

Obrazložitev

Prim. s členom 2(2)(i) direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 2 - odstavek 2 - točka b k (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bk) kreditne pogodbe, ki se nanašajo na brezplačen odlog plačila obstoječega dolga;

Obrazložitev

Prim. s členom 2(2)(j) direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 2 - odstavek 2 - točka b l (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

bl) kreditne pogodbe, odobrene omejenemu krogu strank na podlagi zakonskih določb in v skladu s splošnim interesom, po nižjih obrestnih merah, kot veljajo na trgu, ali brez obresti ali pod drugimi pogoji, ki so za potrošnika ugodnejši od pogojev na trgu in po obrestnih merah, ki ne presegajo obrestnih mer na trgu.

Obrazložitev

Podporni krediti so namenjeni podpiranju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev. Na podlagi zakonsko določenih pravil se odobrijo po ugodnejših pogojih, kot običajno veljajo na trgu. V skladu s členom 2(2)(l) direktive o potrošniških kreditih bi jih bilo treba izvzeti iz področja uporabe.

 

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d) „pomožna storitev“ pomeni finančno storitev, ki jo dajalec kredita ali kreditni posrednik ponudi potrošniku v povezavi s kreditno pogodbo;

d) „pomožna storitev“ pomeni finančno storitev, ki jo zahteva pravni ali dejanski dajalec kredita ali zakonodaja in jo dajalec kredita, kreditni posrednik ali tretja stran ponudi potrošniku v povezavi s kreditno pogodbo;

 

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 3 - odstavek 1 - točka e - uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

e) „kreditni posrednik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ne deluje kot dajalec kredita in ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica v zameno za plačilo, ki je lahko v denarju ali kateri koli drugi dogovorjeni obliki finančnega plačila:

(Ne zadeva slovenske različice).

Obrazložitev

Ne zadeva slovenske različice.

 

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 3 - odstavek 1 - točka e - točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ii) potrošnikom pomaga s pripravljalnim delom za kreditne pogodbe v smislu člena 2, razen tistih, navedenih pod točko (i);

ii) potrošnikom pomaga s pripravljalnim delom in/ali administrativnim delom v zvezi s kreditnimi pogodbami v smislu člena 2, razen tistih, navedenih pod točko (i);

Obrazložitev

Če se doda beseda „ali”, je bolj jasno, da kreditnemu posredniku ni treba izvajati vseh teh dejavnosti. Tako je navedeno tudi v opredelitvi kreditnega posrednika v direktivi o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka k

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

k) „skupni stroški kredita za potrošnika“ pomenijo skupne stroške kredita za potrošnika, kot so opredeljeni v členu 3(g) Direktive 2008/48/ES;

 

k) „skupni stroški kredita za potrošnika“ pomenijo skupne stroške kredita za potrošnika, kot so opredeljeni v členu 3(g) Direktive 2008/48/ES, z izjemo notarskih stroškov in pristojbin za vpis zastavne pravice na nepremičnini;

 

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 3 - točka 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

la) „skupni znesek kredita“ pomeni zgornjo mejo ali vsoto vseh zneskov, ki se dajo na razpolago na podlagi kreditne pogodbe, neodvisno od tega, ali se izplača potrošniku ali tretji strani;

Obrazložitev

Ker je pojem uporabljen v predlogu (člen 8(2)(d)), ga je treba opredeliti; prim. tudi člen 3(l) Direktive 2008/48/ES.

 

 

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

na) „fiksna posojilna obrestna mera” pomeni enotno fiksno obrestno mero za posojilo za celotno dobo trajanja kreditne pogodbe ali za del te dobe.

 

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 3 - točka r a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ra) „stanovanjska nepremičnina“ pomeni nepremičnino, ki je v prvi vrsti namenjena bivanju;

Obrazložitev

Ker je pojem uporabljen v predlogu, ga je treba opredeliti.

 

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice imenujejo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive, in zagotovijo, da se jim podelijo vsa pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

Države članice imenujejo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive ter uzakonitev vseh njen določb v interesu trga in vseh tržnih udeležencev. Zagotovijo, da se jim dodeli dovolj sredstev in vsa preiskovalna in kaznovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

 

Države člani poskrbijo za to, da imajo pristojni organi možnost dostopa do vseh zgradb, da lahko zahtevajo predajo hipotekarnih kreditnih pogodb, informacijskih listov ESIS, knjig, računov in vse druge delovne dokumentacije, da na primeren način in v vsaki tehnični obliki prejmejo ali naredijo kopije te dokumentacije ter da pridobijo informacije in dokazno gradivo z vabilom na razgovor ali na kraju samem.

 

V primeru dejavnosti v državi članici gostiteljici nadzor nad tekočimi dejavnostmi dajalcev kreditov in kreditnih posrednikov izvaja pristojni organ države članice gostiteljice. Pristojni organ matične države članice mora pristojnemu organu države članice gostiteljice zagotavljati vse potrebne informacije. Pristojni organi države članice gostiteljice imajo pravico posredovati, če kreditni posrednik ne izpolnjuje svojih dolžnosti in obveznosti iz te direktive. Poleg tega se pristojnim organom v državi članici gostiteljici podeli pravica do zavrnitve dovoljenj.

Obrazložitev

Pristojni organi morajo imeti vsa potrebna pooblastila, da bi lahko ravnali v imenu potrošnikov.

 

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so organi, imenovani za pristojne za zagotavljanje izvajanja členov 18, 19, 20 in 21 te direktive, eden od pristojnih organov iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ).

Države članice zagotovijo, da organi, ki so pristojni za izvajanje členov 18, 19, 20, 21, 22 in 23 te direktive, spadajo med pristojne organe iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ).

 

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar je na ozemlju države članice več pristojnih organov, država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo svoje naloge.

2. Kadar je na ozemlju države članice več pristojnih organov, država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo.

 

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik pri odobritvi ali posredovanju kredita in po potrebi pomožnih storitev potrošnikom ali pri svetovanju o kreditu in po potrebi o pomožnih storitvah deluje pošteno, pravično in profesionalno v najboljšem interesu potrošnika.

1. Države članice predpišejo, da mora dajalec kredita ali kreditni posrednik pri odobritvi ali posredovanju kredita ali pri svetovanju o kreditu delovati pošteno, pravično in profesionalno.

Obrazložitev

Pomožne storitve, predvidene v tej direktivi, kot je zavarovanje, so že urejene drugje in zato bi se moralo uporabljati načelo lex specialis. Interese je mogoče prilagajati in zato ni zaželeno posebno sklicevanje na najboljši interes potrošnika.

 

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da način, kako dajalci kreditov plačujejo svoje osebje in zadevne kreditne posrednike, ter način, kako kreditni posredniki plačujejo svoje osebje, ne ovirata izpolnjevanja obveznosti delovanja v najboljšem interesu potrošnika, kakor je navedeno v odstavku 1.

2. Države članice zagotovijo, da način, kako dajalci kreditov plačujejo svoje osebje in zadevne kreditne posrednike, ter način, kako kreditni posredniki plačujejo svoje osebje, ne ovirata izpolnjevanja obveznosti, kakor je navedeno v odstavku 1.

 

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) osebje dajalcev kreditov in kreditnih posrednikov razpolaga z ustrezno ravnjo znanja in usposobljenosti v zvezi s ponujanjem ali odobritvijo kreditnih pogodb v smislu člena 2 ali dejavnostjo kreditnega posredništva v smislu člena 3(e). Kadar sklepanje kreditnih pogodb vključuje s tem povezane pomožne storitve, zlasti zavarovalne ali investicijske storitve, razpolagajo tudi z ustreznim znanjem in usposobljenostjo v zvezi s temi pomožnimi storitvami, da so izpolnjene zahteve iz člena 19 Direktive 2004/39/ES in člena 4 Direktive 2002/92/ES;

črtano

Obrazložitev

Za zaščito potrošnikov zadostuje ureditev zahtev glede usposobljenosti vodstva, ki bi bilo odgovorno za usposobljenost osebja za opravljanje nalog. Ta rešitev bi bila tudi v skladu z drugo zakonodajo Unije. Ureditev minimalnih zahtev glede usposobljenosti osebja je pretirana.

 

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) fizične osebe na vodilnih položajih pri dajalcih kreditov in kreditnih posrednikih, ki so odgovorne za posredovanje ali odobritev kreditih pogodb ali svetovanje o njih ali imajo vlogo pri tem, razpolagajo z ustreznim znanjem in usposobljenostjo v zvezi s kreditnimi pogodbami;

b) fizične osebe na vodilnih položajih pri dajalcih kreditov in kreditnih posrednikih, ki so odgovorne za posredovanje ali odobritev kreditih pogodb ali svetovanje o njih ali imajo vlogo pri tem, razpolagajo z ustreznim znanjem in usposobljenostjo v zvezi s kreditnimi pogodbami;

 

Osebe iz odstavka 1 so dolžne, da se stalno poklicno usposabljajo in tako potrjujejo svoje znanje in sposobnosti.

 

Vodstvo kreditnih posrednikov zagotovi, da ima osebje ustrezno raven znanja in usposobljenosti za opravljanje svojih nalog.

 

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) se dajalce kreditov in kreditne posrednike spremlja, da se oceni, ali so stalno izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1.

c) so dajalci kreditov in kreditni posredniki pod nadzorom pristojnih organov, da se oceni, ali so trajno izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1.

 

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Države članice poskrbijo, da se minimalne zahteve glede usposobljenosti iz odstavka 1 določijo v skladu s točkami iz Priloge IIa.

 

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da določi zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter zlasti zahteve glede ustreznega znanja in usposobljenosti.

črtano

 

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ta obveznost ne velja, kadar je treba po nacionalni zakonodaji navesti letno efektivno obrestno mero pri oglaševanju kreditnih pogodb, ki ne navaja obrestne mere ali drugih podatkov o stroških kredita za potrošnika v smislu prvega pododstavka.

Obrazložitev

 

 

Uskladitev s členom 4(1) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe   61

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Standardne informacije vključujejo na jasen, jedrnat in pregleden način s pomočjo reprezentativnega primera naslednje elemente:

2. Standardne informacije opredelijo na jasen, jedrnat in pregleden način s pomočjo reprezentativnega primera naslednje elemente:

Obrazložitev

 

Uskladitev s členom 4(2) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) podatek, da je oglaševani produkt kreditna pogodba in po potrebi, da je zavarovan s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino;

črtano

Obrazložitev

Hipoteke se ponavadi ne prodajajo neposredno prek oglasov. Tržne raziskave kažejo, da si potrošniki zapomnijo zelo malo informacij z oglasov za hipoteke, zato je bolj učinkovito osredotočiti se na nekaj bistvenih načel.

 

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) posojilno obrestno mero, pri čemer je navedeno, ali gre za fiksno ali spremenljivo ali obe, skupaj s podrobnostmi o vseh stroških, ki so vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika;

c) posojilno obrestno mero, pri čemer je navedeno, ali gre za fiksno ali spremenljivo ali obe, skupaj s podrobnostmi o vseh stroških, ki so vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika; efektivno obrestno mero je treba v reklamnem oglasu vizualno poudariti vsaj tako kot druge številčne podatke;

 

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

f) trajanje kreditne pogodbe;

f) po potrebi trajanje kreditne pogodbe;

Obrazložitev

 

Prilagoditev točki d drugega odstavka člena 4 direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

g) višino obrokov;

g) po potrebi znesek posameznih obrokov;

Obrazložitev

Prilagoditev točki f drugega odstavka člena 4 direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

h) skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik;

črtano

 

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i) po potrebi opozorilo glede tveganja izgube nepremičnine v primeru neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s kreditno pogodbo, kadar je kredit zavarovan s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino.

črtano

Obrazložitev

Preobsežno za oglaševanje, poleg tega ne ustreza podobi zrelega potrošnika.

 

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Standardne informacije so lahko berljive ali po potrebi jasno slišne, odvisno od medija, ki se uporabi za oglaševanje in trženje.

Standardne informacije so lahko berljive ali po potrebi jasno slišne, odvisno od medija, ki se uporabi za oglaševanje in trženje.

 

Vse informacije, ki se zagotavljajo med oglaševanjem, morajo slediti predstavljenemu vzročnemu primeru.

 

Države članice sprejmejo merila za opredelitev vzorčnega primera.

 

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da podrobneje določi seznam standardnih informacij, ki se vključijo v oglaševanje.

črtano

Zlasti spremeni Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov seznam standardnih informacij iz odstavkov 2(a) do (i) tega člena, kadar je to potrebno.

 

 

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov ali, kjer je primerno, kreditni posredniki dajo splošne informacije o kreditnih pogodbah vedno na voljo na trajnem nosilcu podatkov ali v elektronski obliki.

 

 

 

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov dajo dostopne in razumljive splošne informacije o kreditnih pogodbah vedno na voljo na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov in/ali na zahtevo v elektronski obliki. Če gre za neposredno prodajo, te informacije posreduje potrošniku dajalec kredita ali kreditni posrednik.

Obrazložitev

Ni jasno, kdo je pristojen za pripravo tega dokumenta. Posredniki nimajo nujno dostopa do vseh navedenih informacij. Zato bi moral biti dajalec kredita odgovoren za posredovanje te informacije posredniku, ob neposredni prodaji pa neposredno potrošniku.

 

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 - točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) oblike poroštva;

c) oblike poroštva, vključno s vprašanjem, ali je zastavljeno premoženje lahko v drugi državi članici;

 

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

g) nazoren primer skupnih stroškov kredita za potrošnika in efektivne obrestne mere;

g) vzorčen primer skupnih stroškov kredita za potrošnika in efektivne obrestne mere;

 

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka g a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) morebitne dodatne stroške, kot so stroški, povezani z vpisom hipoteke;

 

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i) navedbo, ali obstaja možnost predčasnega odplačila, in po potrebi opis pogojev, povezanih s predčasnim odplačilom;

i) opis pogojev, povezanih s predčasnim odplačilom;

 

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka k

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

k) podrobnejše podatke o tem, kako pridobiti informacije o davčni olajšavi za obresti pri kreditni pogodbi ali drugih javnih subvencijah.

črtano

Obrazložitev

Zahteva po teh podatkih je v nasprotju z podobo zrelega potrošnika in bi torej lahko pomenila oviro za notranji trg. Poleg tega se izvede uskladitev z direktivo o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka k a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ka) V primeru kreditne pogodbe, na podlagi katere plačila, ki jih opravi potrošnik, niso namenjena takojšnjemu ustreznemu odplačilu skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za oblikovanje glavnice med obdobji in pod pogoji, določenimi v kreditni pogodbi ali v pomožni pogodbi, morajo predpogodbene informacije, ki se zahtevajo v drugem odstavku, vsebovati jasno in jedrnato izjavo, da kreditna oziroma pomožna pogodba ne zagotavlja jamstva za odplačilo celotnega zneska kredita, črpanega po kreditni pogodbi, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 5(5) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita in, kjer je primerno, kreditni posrednik brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je potrošnik v skladu s členom 14 podal informacije o svojih potrebah, finančnem položaju in željah, potrošniku zagotovi njemu prilagojene informacije, ki jih potrebuje za primerjavo kreditov, ki so na voljo na trgu, oceno njihovih posledic in zavestno odločitev, ali bo sklenil kreditno pogodbo. Te informacije se na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov zagotovijo z evropskim standardnim informacijskim listom (European Standardised Information Sheet – ESIS) iz Priloge II.

2. Ustrezno dolgo časa, preden je potrošnik obvezan s kreditno pogodbo ali ponudbo in potem ko je v skladu s členom 14 podal informacije o svojih potrebah, finančnem položaju in željah, mu dajalec oziroma posrednik kredita na podlagi ponujenih kreditnih pogojev in morebitnih izraženih želja in informacij pravočasno zagotovi njemu prilagojene informacije, ki jih potrošnik potrebuje za primerjavo različnih ponudb in za informirano odločitev o tem, ali želi skleniti kreditno pogodbo.

 

Države članice zagotovijo, da je potrošnik obveščen o tem, ali je z evropskim standardnim informacijskim listom (angl. European Standardised Information Sheet – ESIS) povezana zavezujoča kreditna ponudba, kako dolgo je veljavna in katere podrobnosti se morebiti lahko spremenijo.

 

 

Te informacije se na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov zagotovijo brezplačno z evropskim standardnim informacijskim listom iz Priloge II. Države članice lahko določijo, da se te informacije zagotovijo tudi na drugačnem informacijskem listu, ki pa mora vsebovati vse informacije iz ESIS.

 

Države članice zagotovijo, da je potrošniku predloženi ponudbi, ki je zavezujoča za dajalca kredita, priložen ESIS. V takšnem primeru države članice zagotovijo, da se lahko kreditna pogodba sklene šele, ko je imel potrošnik dovolj časa za primerjavo ponudb, oceno njihovih posledic in zavestno odločitev o sprejetju ponudbe, ne glede na način sklenitve pogodbe.

Države članice lahko določijo, da se ta možnost ocene in premisleka potrošnika ohrani tako, da se mu prizna zakonita ali pogodbena pravica do odstopa od pogodbe v skladu z določbami Direktive ES/2008/48.

Šteje se, da je dajalec kredita in, kjer je primerno, kreditni posrednik izpolnil svoje zahteve glede zagotavljanja informacij potrošniku pred sklenitvijo pogodbe na daljavo v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES, kadar je predložil ESIS.

Šteje se, da je dajalec kredita in, kjer je primerno, kreditni posrednik s predložitvijo ESIS izpolnil svoje zahteve glede zagotavljanja informacij potrošniku pred sklenitvijo pogodbe na daljavo v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES.

Vse dodatne informacije, ki jih dajalec kredita ali, kjer je primerno, kreditni posrednik, lahko posreduje potrošniku, se sporočijo v ločenem dokumentu, ki se lahko priloži ESIS.

Države članice lahko določijo, da je treba potrošniku nuditi dodatne informacije. Te in vse prostovoljne dodatne informacije, ki jih dajalec kredita ali, kjer je primerno, kreditni posrednik, lahko posreduje potrošniku, se sporočijo v ločenem dokumentu, ki se lahko priloži ESIS.

Obrazložitev

Uskladitev z direktivo o potrošniških kreditih, poleg tega pa se lahko tudi zaradi znatnih nacionalnih razlik zahtevajo različne informacije za varstvo potrošnikov.

 

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da spremeni standardne informacije iz odstavka 1 tega člena ter vsebino in obliko ESIS iz Priloge II.

Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena, da spremeni standardne informacije iz odstavka 1 tega člena ter vsebino in obliko ESIS iz Priloge II.

 

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) spremeni seznam standardnih informacij iz odstavka 1 tega člena;

črtano

 

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) črtajo katere od informacij iz Priloge II;

črtano

 

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) dopolni seznam informacij iz Priloge II;

črtano

 

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku na njegovo zahtevo brezplačno zagotovi izvod osnutka kreditne pogodbe. Ta določba se ne uporablja, kadar dajalec kredita ob vložitvi zahteve ni pripravljen skleniti kreditne pogodbe s potrošnikom.

5. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku na njegovo zahtevo brezplačno zagotovi izvod osnutka kreditne pogodbe. Ta določba se ne uporablja, kadar dajalec kredita ob vložitvi zahteve ni pripravljen skleniti kreditne pogodbe s potrošnikom. Sicer pa mora dajalec kredita oz. kreditni posrednik brezplačno zagotoviti potrošniku vse predpogodbene informacije.

 

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Preden kreditni posrednik opravi katero od storitev iz člena 3(e), potrošniku zagotovi vsaj naslednje informacije:

1. Preden kreditni posrednik opravi katero od storitev iz člena 3(e), potrošniku brezplačno zagotovi vsaj naslednje informacije:

 

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

h) v primeru nepovezanih kreditnih posrednikov morebitne provizije, ki jih dajalec kredita plača kreditnemu posredniku za njegove storitve.

h) morebitne provizije ali druge vrste pristojbin, tudi v obliki plačil v naravi, ki jih dajalec kredita ali tretja oseba plača kreditnemu posredniku za njegove storitve.

 

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Države članice zagotovijo, da kreditni posrednik morebitno pristojbino, ki mu jo plača potrošnik za njegove storitve, sporoči dajalcu kredita za izračun efektivne obrestne mere.

Obrazložitev

Prim. s točko (c) člena 21 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da posodobi seznam informacij o kreditnih posrednikih, ki jih je treba zagotoviti potrošniku v skladu z odstavkom 1 tega člena.

črtano

Zlasti spremeni Komisija pri sprejemanju takšnih delegiranih aktov informacije, navedene v odstavku 1 tega člena, kadar je to potrebno.

 

 

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena je Komisija pooblaščena, da po potrebi določi standardizirano obliko in predstavitev informacij, navedenih v odstavku 1 tega člena.

črtano

 

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki potrošnikom zagotovijo ustrezne razlage predlaganih kreditnih pogodb in vseh pomožnih storitev, da lahko potrošnik oceni, ali so predlagane kreditne pogodbe prilagojene njegovim potrebam in finančnemu položaju. Ustrezna razlaga zajema potrošniku prilagojene informacije o značilnostih ponujenih kreditov brez kakršnih koli priporočil. Dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki na kakršen koli ustrezen način natančno ocenijo znanje potrošnika o kreditih in njegove izkušnje z njimi, da lahko dajalec kredita ali kreditni posrednik določi, kako podrobno razlago potrebuje potrošnik, in razlage ustrezno prilagodi.

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in, kadar je potrebno, kreditni posredniki potrošnikom zagotavljajo zadostne razlage, da bi jim omogočili oceno, ali je predlagana kreditna pogodba prilagojena njihovim potrebam in finančnemu položaju; kadar je potrebno, to storijo z razlago predpogodbenih informacij iz ESIS, glavnih lastnosti predlaganih produktov in specifičnih posledic, ki jih utegnejo imeti za potrošnika, vključno s posledicami njegove zamude pri plačilu.

Te ustrezne razlage zajemajo razlago informacij in izrazov iz predpogodbenih informacij, ki se zagotovijo v skladu s členoma 9 in 10, ter posledic, ki jih lahko ima sklenitev kreditne pogodbe za potrošnika, vključno v primeru neizpolnjevanja plačilnih obveznosti.

Države članice lahko glede na posebne okoliščine položaja, v katerem se ponuja kreditna pogodba, glede na to, komu se ponuja, in glede na vrsto ponujenega kredita prilagodijo način in obseg zagotavljanja te pomoči ter vprašanje, kdo to pomoč zagotavlja.

Obrazložitev

Uskladitev z direktivo o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za izračun efektivne obrestne mere se pri določanju skupnih stroškov kredita za potrošnika ne upoštevajo stroški, ki jih potrošnik plača za neizpolnjevanje svojih obveznosti iz kreditne pogodbe.

2. Za izračun efektivne obrestne mere se pri določanju skupnih stroškov kredita za potrošnika ne upoštevajo stroški, ki jih potrošnik plača za neizpolnjevanje svojih obveznosti iz kreditne pogodbe.

Kadar je odprtje računa obvezno za pridobitev kredita, se stroški vodenja tega računa, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije na tem računu in črpanja z njega ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami vključijo v skupne stroške kredita za potrošnika, razen če so ti stroški računa jasno in ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali kateri koli drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.

Stroški vodenja računa, na katerem se knjižijo plačilne transakcije in črpanja, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije na tem računu in črpanja z njega ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami se vključijo v skupne stroške kredita za potrošnika, razen če je odprtje računa neobvezno in so stroški računa jasno in ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 19(2) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. V primeru kreditnih pogodb s klavzulami, ki dovoljujejo razlike pri posojilni obrestni meri in, kjer je primerno, stroških, ki so zajeti v efektivni obrestni meri, vendar jih pri izračunu ni mogoče številčno izraziti, se efektivna obrestna mera izračuna ob predpostavki, da se bodo posojilna obrestna mera in drugi stroški izračunali v višini, določeni ob podpisu pogodbe.

4. V primeru kreditnih pogodb s klavzulami, ki dovoljujejo razlike pri posojilni obrestni meri in, kjer je primerno, stroških, ki so zajeti v efektivni obrestni meri, vendar jih pri izračunu ni mogoče številčno izraziti, se efektivna obrestna mera izračuna ob predpostavki, da se bodo posojilna obrestna mera in drugi stroški izračunali v višini, določeni ob podpisu pogodbe. Če je bila fiksna posojilna obrestna mera dogovorjena za začetno obdobje, se posojilna obrestna mera določi glede na prvotno določeno obrestno mero.

 

Če potrošnik navede druge ponudnike pomožnih storitev, dajalec kredita in kreditni posrednik ponovno izračunata efektivno obrestno mero na podlagi stroškov za navedene pomožne storitve.

Obrazložitev

Sedanja metodologija za izračun po Direktivi 2008/48/ES utegne povzročiti večje nejasnosti pri potrošnikih. Morda jo bo treba zato spremeniti.

 

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da spremeni formulo in predpostavke iz Priloge I, ki se uporabljajo za izračun efektivne obrestne mere.

5. Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena, da spremeni formulo iz Priloge I, ki se uporabljajo za izračun efektivne obrestne mere.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov po potrebi spremeni formulo ali predpostavke iz Priloge I, zlasti če predpostavke iz tega člena in Priloge I ne zadostujejo za izračun efektivne obrestne mere na enoten način ali če niso več prilagojene ekonomskemu položaju na trgu.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov po potrebi spremeni formulo iz Priloge I.

 

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vendar se lahko stranki v kreditni pogodbi dogovorita, da se obvestilo iz odstavka 1 potrošniku redno pošlje, kadar je sprememba posojilne obrestne mere neposredno povezana s spremembo referenčne obrestne mere ter je nova referenčna obrestna mera javno dostopna na ustrezen način in je informacija o novi referenčni obrestni meri na voljo tudi v prostorih dajalca kredita.

2. Vendar se lahko stranki v kreditni pogodbi dogovorita, da se obvestilo iz odstavka 1 potrošniku redno pošlje, kadar je sprememba posojilne obrestne mere neposredno povezana s spremembo referenčne obrestne mere ter je nova referenčna obrestna mera javno dostopna na ustrezen način in je informacija o novi referenčni obrestni meri na voljo tudi v prostorih dajalca kredita ter osebno sporočena potrošniku skupaj z novim zneskom mesečnih obrokov. Dajalec kredita lahko še naprej redno obvešča potrošnika o spremembah posojilne obrestne mere, kadar posojilna obrestna mera ni neposredno vezana na spremembo referenčne obrestne mere, če so take določbe veljale pred začetkom veljavnosti te direktive.

Obrazložitev

V nekaterih državah članicah se lahko potrošnike o takšnih spremembah obrestnih mer obvešča z oglasi v nacionalnih časopisih. Če takšna praksa obstaja in če je v zadevni državi članici na splošno priznana, bi morale države članice imeti pravico, da to praksa obdržijo.

 

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Če se spremembe posojilne obrestne mere določajo z avkcijo na kapitalskih trgih in zato dajalec kredita ne more obvestiti potrošnika o kakršni koli spremembi, preden ta ne začne veljati, dajalec kredita pravočasno pred avkcijo pisno obvesti potrošnika o prihajajočem postopku ter predvideni stopnji nove posojilne obrestne mere.

Obrazložitev

Če se spremembe posojilne obrestne mere določajo z avkcijo na kapitalskih trgih, dajalec kredita pred koncem avkcije in prodajo obveznic ne pozna točne nove obrestne mere.

 

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe opravi temeljito oceno kreditne sposobnosti potrošnika na podlagi meril, med kateri so potrošnikov prihodek, prihranki, zadolženost in druge finančne obveznosti. Ocena se opravi na podlagi potrebnih informacij, ki jih dajalec kredita ali, kjer je primerno, kreditni posrednik pridobi od potrošnika in ustreznih notranjih ali zunanjih virov, ter spoštuje zahteve v zvezi z nujnostjo in sorazmernostjo iz člena 6 Direktive 95/46/ES. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov uvedejo ustrezne postopke za oceno kreditne sposobnosti potrošnika. Ti postopki se redno pregledujejo in o njih se vodijo se evidence, ki se posodabljajo.

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceni potrošnikovo kreditno sposobnost na podlagi zadostnih informacij, ki jih po potrebi pridobi od potrošnika, in po potrebi na podlagi informacij, ki jih pridobi s poizvedbami v ustrezni zbirki podatkov. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov uvedejo ustrezne postopke za oceno kreditne sposobnosti potrošnika. Ti postopki se redno pregledujejo in o njih se vodijo evidence, ki se redno posodabljajo.

Obrazložitev

Nobenega nujnega razloga ni, da ne bi uporabljali določb direktive o potrošniških kreditih, zlasti ker so na tem področju še drugi instrumenti, na primer direktiva o kapitalski ustreznosti (Direktiva 2006/49/ES) in direktiva o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (Direktiva 2006/48/ES).

 

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) kadar se pri preverjanju kreditne sposobnosti potrošnika njegova sposobnost odplačila kredita v obdobju trajanja kreditne pogodbe oceni negativno, dajalec kredita ne odobri kredita;

črtano

 

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b) kadar se vloga za kredit zavrne, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o razlogih zavrnitve;

b) kadar se vloga za kredit zavrne, dajalec kredita o tem takoj in brezplačno obvesti potrošnika;

Obrazložitev

Podatki o razlogu za zavrnitev bi utegnili potrošnike privesti do tega, da bi spremenili svojo vlogo in navedli lažne podatke.

 

Predlog spremembe    97

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d) kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi podatkov ali pomanjkanja podatkov v uporabljeni zbirki podatki, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o imenu uporabljene zbirke podatkov, njenem upravljavcu in njegovi pravici do dostopa do podatkov v njej ter po potrebi o njegovi pravici, da popravi svoje podatke v njej;

d) kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi poizvedbe v zbirki podatkov, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o rezultatu te poizvedbe ter o informacijah iz uporabljene zbirke podatkov.

Obrazložitev

Uskladitev z direktivo o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    98

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

e) brez poseganja v splošno pravico do dostopa iz člena 12 Direktive 95/46/ES, kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi avtomatizirane odločitve ali odločitve, ki temelji na metodah, kot je sistem kreditnega točkovanja, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika ter mu razloži načela delovanja avtomatizirane odločitve;

e) brez poseganja v splošno pravico do dostopa iz člena 12 Direktive 95/46/ES, kadar se vloga za kredit zavrne na podlagi avtomatizirane odločitve ali odločitve, ki temelji na metodah, kot je sistem kreditnega točkovanja, dajalec kredita potrošnika takoj in brezplačno obvesti o tem;

 

Predlog spremembe    99

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

f) potrošnik lahko zahteva, da se odločitev preuči po neavtomatiziranem postopku.

črtano

Obrazložitev

Dodana vrednost te določbe za potrošnike je nejasna.

 

Predlog spremembe    100

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice zagotovijo, da kadar stranki po sklenitvi kreditne pogodbe razmišljata o povišanju skupnega zneska kredita, odobrenega potrošniku, se pred vsakim znatnim povišanjem skupnega zneska kredita posodobijo finančne informacije o potrošniku, s katerimi razpolaga dajalec kredita, in ponovno oceni njegova kreditna sposobnost.

3. Države članice zagotovijo, da kadar potrošnik po sklenitvi kreditne pogodbe zahteva povišanje zneska kredita, se pred vsakim znatnim povišanjem zneska kredita posodobijo finančne informacije o potrošniku, s katerimi razpolaga dajalec kredita, in ponovno oceni njegova kreditna sposobnost.

Obrazložitev

Celotni znesek kredita se lahko poveča tudi zaradi spremenljive posojilne obrestne mere. Pojasniti je treba, da se finančni podatki posodobijo le, če potrošnik zahteva povišanje kredita.

 

Predlog spremembe    101

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Poleg ocene kreditne sposobnosti potrošnika države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in kreditni posredniki pridobijo potrebne informacije o potrošnikovem osebnem in finančnem položaju ter njegovih željah in ciljih ter da preučijo dovolj veliko število kreditnih pogodb iz svoje palete produktov, da izberejo produkte, ki niso ustrezni za potrošnika glede na njegove potrebe, finančni položaj in osebne okoliščine. Pri preučevanju se opirajo na najnovejše informacije in smiselne predpostavke glede potrošnikovega položaja med trajanjem predlagane kreditne pogodbe.

črtano

Obrazložitev

Odstavek se črta zaradi varstva podatkov.

 

 

Predlog spremembe    102

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da določi in spremeni merila, ki se upoštevajo pri oceni kreditne sposobnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena in zagotavljanju, da kreditni produkti niso ustrezni za potrošnika, kot je določeno v odstavku 4 tega člena.

črtano

 

Predlog spremembe    103

Predlog direktive

Člen 15- odstavka 1 in 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da potrošniki dajalcem kreditov in, kjer je primerno, kreditnim posrednikom zagotovijo popolne in točne informacije o svojem finančnem položaju in osebnih okoliščinah v okviru vloge za kredit. Te informacije morajo biti po potrebi podprte z dokazili iz neodvisno preverljivih virov.

1. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki od potrošnikov zahtevajo vse potrebne informacije o njihovem finančnem položaju in osebnih okoliščinah v okviru vloge za kredit.

2. Kar zadeva informacije, ki jih mora potrošnik zagotoviti, da lahko dajalec kredita opravi temeljito oceno njegove kreditne sposobnosti in se odloči o odobritvi ali neodobritvi kredita, države članice zagotovijo, da dajalci kreditov v fazi pred sklenitvijo pogodbe jasno določijo, katere informacije, vključno z – po potrebi – neodvisno preverljivimi dokazili, mora zagotoviti potrošnik. Države članice zagotovijo tudi, da dajalci kreditov navedejo točne roke, v katerih morajo potrošniki zagotoviti te informacije.

Dajalec ali posrednik kredita pravočasno sporoči potrošniku, katere informacije mora zagotoviti in do kdaj, vključno z morebitnimi neodvisno preverljivimi dokazili, da lahko dajalec kredita temeljito oceni njegovo kreditno sposobnost in se odloči o odobritvi ali zavrnitvi kredita.

Države članice zagotovijo, da kadar se potrošnik odloči, da ne bo predložil informacij, potrebnih za oceno njegove kreditne sposobnosti, dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika opozori, da ne more opraviti ocene njegove kreditne sposobnosti in zato ne more odobriti kredita. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

 

 

 

Predlog spremembe    104

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da opredeli enotna merila za registracijo kreditov in pogoje za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za zbirke podatkov iz odstavka 1 tega člena.

črtano

Zlasti se v teh delegiranih aktih določijo pragi za registracijo, ki se uporabljajo za te zbirke podatkov, in dogovorjene opredelitve ključnih izrazov, ki se uporabljajo v teh zbirkah podatkov.

 

 

Predlog spremembe    105

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za namene te direktive pomeni „svetovanje“ storitev, ki je ločena od odobritve kredita. Takšna storitev se lahko ponuja kot svetovanje samo, kadar je plačilo posameznika, ki opravlja to storitev, pregledno za potrošnika.

1. Za namene te direktive pomeni „svetovanje“ storitev, ki je ločena od odobritve kredita. Posebna pristojbina za svetovanje se lahko zahteva samo, če je potrošnik obveščen o obveznem plačilu pristojbine in njenem izračunu.

 

Predlog spremembe    106

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika v okviru določenega posla obvesti, ali je svetovanje zagotovljeno oziroma ali bo zagotovljeno. To se lahko stori z dodatnimi predpogodbenimi informacijami. V primeru svetovanja potrošnikom države članice poleg zahtev iz členov 5 in 6 zagotovijo, da dajalci kreditov in kreditni posredniki:

2. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika v okviru določenega posla obvesti, ali bo svetovanje zagotovljeno, in, kjer je primerno, navede strošek, ki ga za svetovanje plača potrošnik. To lahko stori z dodatnimi predpogodbenimi informacijami. V primeru svetovanja potrošnikom države članice poleg zahtev iz členov 5 in 6 zagotovijo, da dajalci kreditov in kreditni posredniki:

Obrazložitev

Prilagoditev besedila, ki sedaj jasno razlikuje med primeri, ko ni svetovanja, in primeri, ko je svetovanje zagotovljeno.

 

Predlog spremembe    107

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) preučijo dovolj veliko število kreditnih pogodb, ki so na voljo na trgu, da lahko potrošniku priporočijo najustreznejše kreditne pogodbe glede na njegove potrebe, finančni položaj in osebne okoliščine;

a) pokažejo potrošniku paleto kreditnih pogodb, ki so primerni zanj, da potrošnik razume podlago, na kateri mu ob upoštevanju njegovih potreb, finančnega položaja in osebnih okoliščin ponujajo primerne kreditne pogodbe;

 

Predlog spremembe    108

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da ima potrošnik zakonsko ali pogodbeno pravico, da svoje obveznosti iz kreditne pogodbe izpolni pred njenim iztekom. V takšnih primerih je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita, sestavljenega iz obresti in stroškov v preostalem obdobju trajanja pogodbe.

1. Države članice zagotovijo, da ima potrošnik zakonsko ali pogodbeno pravico, da svoje obveznosti iz kreditne pogodbe v celoti ali delno izpolni pred njenim iztekom. V takšnih primerih je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita, sestavljenega iz obresti in stroškov v preostalem obdobju trajanja pogodbe.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 16(1) direktive o potrošniških kreditih. Pomembno je, da ima potrošnik pravico do predčasnega, delnega poplačila posojilo.

 

Predlog spremembe    109

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko določijo, da za uveljavljanje pravice iz odstavka 1 veljajo nekateri pogoji. Takšni pogoji lahko vključujejo časovne omejitve glede uveljavljanja pravice, različno obravnavo glede na vrsto posojilne obrestne mere ali omejitve glede okoliščin, v katerih se lahko pravica uveljavlja. Države članice lahko tudi določijo, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna obrestna mera, se lahko v vsakem primeru določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja poseben interes.

Države članice lahko tudi določijo, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega nadomestila, če je to upravičeno, za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Takšno nadomestilo se izračuna na pregleden način, ki se določi pred podpisom pogodbe.

 

Potrošnik mora biti jasno obveščen o svoji pravici iz odstavka 1 ter o znesku kompenzacijskega nadomestila in o metodi, po kateri se izračuna.

 

Predlog spremembe    110

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pristojni organ iz člena 4 izdajo kreditnim posrednikom ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz člena 3(e) v domači državi članici. Takšno dovoljenje se dodeli na podlagi zahtev, ki so določene v domači državi članici kreditnega posrednika, pri čemer se upošteva izpolnjevanje poklicnih zahtev iz člena 20.

1. Za opravljanje dejavnosti iz člena 3(e) morajo kreditni posredniki imeti ustrezno dovoljenje pristojnega organa iz člena 4 v domači državi članici ali morajo biti registrirani pri tem organu. Takšno dovoljenje se dodeli oziroma registracija izvede na podlagi zahtev, ki so določene v domači državi članici kreditnega posrednika, pri čemer je pogoj izpolnjevanje zahtev iz členov 6 in 21. Kar je nadalje v tem besedilu navedeno za izdajo dovoljenja, velja tudi za registracijo.

Obrazložitev

Z vidika varstva potrošnikov je bistveno, da morajo kreditni posredniki izpolnjevati zahteve iz členov 6 in 21. O tem, ali se postopek imenuje izdaja dovoljenja ali registracija, odločijo države članice glede na svojo upravno tradicijo. Ob tem je treba spomniti, da se po Direktivi 2002/92/ES za zavarovalne posrednike zahteva registracija.

 

Predlog spremembe    111

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija je pooblaščena, da sprejme in po potrebi spremeni regulativne tehnične standarde za določitev najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b).

črtano

Regulativni tehnični standardi iz pododstavka 1 se sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

 

Evropski bančni organ izdela osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b), ki ga predloži Komisiji [v šestih mesecih od sprejetja predloga]. Evropski bančni organ bo pregledal in po potrebi izdelal osnutek regulativnih tehničnih standardov za spremembo najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b), ki ga prvič predloži Komisiji [štiri leta po začetku veljavnosti Direktive], nato pa vsaki dve leti.

 

 

Predlog spremembe    112

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Države članice lahko omejijo vsa plačilo potrošnikov dajalcem kreditov in kreditnim posrednikom pred sklenitvijo kreditne pogodbe.

Obrazložitev

Določba je potrebna za preprečevanje poskusov goljufije.

 

Predlog spremembe    113

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 4 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar država članica gostiteljica na podlagi jasnih in dokazljivih razlogov ugotovi, da kreditni posrednik, ki na podlagi načela svobode opravljanja storitev ali prek podružnice deluje na njenem ozemlju, krši obveznosti iz te direktive, o svojih ugotovitvah obvesti pristojni organ domače države članice, ki ustrezno ukrepa. Kadar kreditni posrednik kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ domače države članice, še naprej deluje na način, ki je nedvomno škodljiv za interese potrošnikov države članice gostiteljice ali pravilno delovanje trgov, velja naslednje:

4. Kadar država članica gostiteljica na podlagi jasnih in dokazljivih razlogov ugotovi, da kreditni posrednik, ki na podlagi načela svobode opravljanja storitev ali prek podružnice deluje na njenem ozemlju, krši obveznosti iz te direktive, ki ne podeljujejo pooblastil pristojnemu organu države članice gostiteljice, o svojih ugotovitvah obvesti pristojni organ domače države članice, ki ustrezno ukrepa. Kadar kreditni posrednik kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ domače države članice, še naprej deluje na način, ki je nedvomno škodljiv za interese potrošnikov države članice gostiteljice ali pravilno delovanje trgov, velja naslednje:

Obrazložitev

Zagotavlja, da so pristojni organi države članice gostiteljice – glede na posledice za varstvo potrošnikov – zmožni urejati poslovanje na svojem ozemlju.

 

Predlog spremembe    114

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v postopke za odvzem dovoljenja ali v pravico držav članic, da naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu s svojim nacionalnim pravnim redom zagotovijo, da se lahko proti odgovornim osebam sprejmejo ustrezni administrativni ukrepi ali se jim naložijo administrativne sankcije, če se določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ne izpolnjujejo. Države članice zagotovijo, da so ti ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice določijo sankcije za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo ukrepe, potrebne za izvrševanje teh sankcij. Te sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Države članice določijo kazni za določene primere, ko potrošniki zavestno podajo nepopolne ali netočne informacije, da dobijo pozitivno oceno kreditne sposobnosti, medtem ko bi bila na podlagi popolnih in točnih informacij ocena njihove kreditne sposobnosti negativna, in nato niso sposobni izpolniti pogojev iz pogodbe, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja kazni.

 

Obrazložitev

Prilagoditev glede na člen 23 direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    115

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da pristojni organ javnosti razkrije kateri koli ukrep ali sankcijo, ki bo sprejet zaradi kršenja določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, razen če bi tako razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

črtano

Obrazložitev

Prim. s členom 23 direktive o potrošniških kreditih. Namen teh ukrepov oziroma sankcij ne bi smelo biti komurkoli zmanjševati ugled.

 

 

Predlog spremembe    116

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice s pomočjo obstoječih organov, kjer je ustrezno, zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti pritožbeni postopki in druga pravna sredstva za izvensodno reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te direktive med dajalci kreditov in potrošniki ter med kreditnimi posredniki in potrošniki. Države članice zagotovijo tudi, da se vsi dajalci kreditov in kreditni posredniki člani enega ali več teh organov, ki izvajajo pritožbene postopke in uporabljajo druga pravna sredstva.

1. Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih in učinkovitih postopkov za izvensodno reševanje potrošniških sporov v zvezi s kreditnimi pogodbami, po potrebi s pomočjo že obstoječih organov.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 24 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    117

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da ti organi dejavno sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov.

2. Države članice spodbujajo te organe k sodelovanju, da bi rešili tudi čezmejne spore v zvezi s kreditnimi pogodbami.

Obrazložitev

 

Uskladitev s členom 24 direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    118

Predlog direktive

Člen 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(4), 8(4), 9(3), 10(3), 14(5) in 16(2) se prenesejo na Komisijo za neomejen čas po začetku veljavnosti te direktive.

1. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov se prenesejo na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 9(3d) in 9(3e) ter 12(5) se od …* Komisiji podeli za nedoločen čas.

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 27 in 28.

3. Evropski parlament ali Svet lahko prenos pooblastil iz členov 9(3d), 9(3e) in 12(5) kadarkoli prekliče. Z odločitvijo o preklicu pooblastila pooblastilo, navedeno v njem, preneha veljati. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

3a. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

 

3b. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 9(3d), 9(3e) in 12(5), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

 

_______________

 

* Datum začetka veljavnosti te direktive.

 

Predlog spremembe    119

Predlog direktive

Člen 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27

črtano

Preklic pooblastila

 

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 6(4), 8(4), 9(3), 10(3), 14(5) in 16(2).

 

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastil, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter razloge za preklic.

 

3. S sklepom o preklicu pooblastil se konča prenos pooblastil, določenih v navedem sklepu. Sklep začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

 

Obrazložitev

Prilagoditev glede na zgoraj črtano.

 

Predlog spremembe    120

Predlog direktive

Člen 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28

črtano

Ugovori zoper delegirane akte

 

1. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za en mesec.

 

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ni ugovarjal zoper delegirani akt, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da ne nameravata ugovarjati zoper njega.

 

3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper sprejeti delegirani akt v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, navede razloge za to.

 

 

Predlog spremembe    121

Predlog direktive

Člen 29 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznost izvajanja te direktive

Usklajevanje in obveznost izvajanja te direktive

Obrazložitev

 

Prim. s členom 22 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    122

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek -1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1. Če ta direktiva vsebuje usklajene določbe, države članice v svojem nacionalnem pravu ne smejo ohraniti ali vanj uvesti drugih določb razen tistih, določenih v tej direktivi.

Obrazložitev

Prilagoditev direktivi o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    123

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da potrošniki ne izgubijo zaščite, ki jim jo zagotavlja ta direktiva, na podlagi izbire zakonodaje tretje države kot zakonodaje, ki velja za kreditno pogodbo.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da potrošniki ne izgubijo zaščite, ki jim jo zagotavlja ta direktiva, zaradi izbire zakonodaje tretje države kot zakonodaje, ki velja za kreditno pogodbo, če je kreditna pogodba tesno povezana z ozemljem ene ali več držav članic.

Obrazložitev

 

Uskladitev s členom 22(4) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    124

Predlog direktive

Člen 30 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 30a

 

Prehodni ukrepi

 

Ta direktiva ne velja za kreditne pogodbe, ki že obstajajo na dan, ko začnejo veljati nacionalni izvedbeni ukrepi.

Obrazložitev

Prilagoditev glede na člen 30 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    125

Predlog direktive

Člen 31 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) oceno zadovoljstva potrošnikov z ESIS;

a) oceno izvajanja ESIS, njegove uporabe, razumevanja in zadovoljstva potrošnikov;

 

Predlog spremembe    126

Predlog direktive

Priloga I – točka II - točka j

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

j) Za kreditne pogodbe z dogovorjeno fiksno posojilno obrestno mero v začetnem obdobju, ob izteku katerega se določi nova posojilna obrestna mera, ki se nato redno prilagaja v skladu z dogovorjenim kazalnikom, temelji izračun efektivne obrestne mere na predpostavki, da je na koncu obdobja fiksne posojilne obrestne mere posojilna obrestna mera enaka kot ob izračunu efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti dogovorjenega kazalnika ob tem istem času.

j) Za kreditne pogodbe z dogovorjeno fiksno posojilno obrestno mero v začetnem obdobju, ob izteku katerega se določi nova posojilna obrestna mera, ki se nato redno prilagaja v skladu z dogovorjenim kazalnikom, temelji izračun efektivne obrestne mere na predpostavki, da je na koncu obdobja fiksne posojilne obrestne mere posojilna obrestna mera enaka kot ob izračunu efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti dogovorjenega kazalnika ob tem istem času, nikakor pa ne manjša od fiksne obrestne mere v začetnem obdobju. Kadar gre za kreditne pogodbe s fiksno obrestno mero za začetno obdobje vsaj petih let, zlasti kadar je po poteku tega obdobja predvidena nova fiksna obrestna mera in je spremenljiva obrestna mera dovoljena le, če stranki še nista sklenili novega sporazuma o fiksni obrestni meri, se upošteva zgolj začetna fiksna obrestna mera.

 

Predlog spremembe    127

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - uvodni del - odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta dokument je bil sestavljen [datum], da bi odgovorili na vaša vprašanja. S tem dokumentom se ne obvezujemo, da bomo odobrili posojilo.

Ta dokument je bil sestavljen [datum], da bi odgovorili na vaša vprašanja. Dokument ni pravno zavezujoča ponudba, prav tako pa se z njim ne obvezujemo, da bomo odobrili posojilo.

Obrazložitev

Potrošnikom je treba pojasniti, da ESIS ni pravno zavezujoča ponudba.

 

Predlog spremembe    128

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 1 - uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Posojilodajalec

1. Dajalec kredita in (po potrebi) in kreditni posrednik

Obrazložitev

Obveznost iz člena 9(2), ki pravi, da je treba zagotoviti ESIS, velja tudi za kreditne posrednike. Zato jih je treba dodati.

 

Predlog spremembe    129

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 1 - odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nadzorni organ: [ime in spletni naslov nadzornega organa]

črtano

Obrazložitev

Ti podatki nimajo dodane vrednosti in bi utegnili povzročiti zmedo, saj dajalec kredita že posreduje informacije o internih možnostih za pritožbo.

 

Predlog spremembe    130

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 1 - odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kontaktna oseba: [polni kontaktni podatki kontaktne osebe]

črtano

Obrazložitev

Informacije o kontaktni osebi so odveč, saj se lahko ime kontaktne osebe v obdobju odplačevanja kredita spremeni.

 

Predlog spremembe    131

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Obrestna mera

3. Obrestna mera

EOM izraža skupne stroške posojila v obliki letnih obresti. EOM je navedena za lažjo primerjavo z drugimi ponudbami. EOM, ki velja za vaše posojilo, znaša [EOM]. Sestavljena je iz:

EOM izraža skupne stroške posojila v obliki letnih obresti. EOM je navedena za lažjo primerjavo z drugimi ponudbami. EOM, ki velja za vaše posojilo, znaša [EOM]. Sestavljena je iz:

obrestne mere [vrednost, izražena v odstotku]

posojilne obrestne mere [vrednost, izražena v odstotku]

[druge sestavine EOM].

[druge sestavine EOM].

 

Predlog spremembe    132

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 5 - uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Višina vsakega obroka

5. Višina vsakega obroka pri posojilu z odplačilom glavnice

Obrazložitev

V primerjavi s točko 9 prvotnega obrazca ESIS navedba višina vsakega obroka ne upošteva hipotekarnih kreditov, pri katerih se odplačujejo samo obresti. ESIS mora poleg hipotekarnih kreditov z odplačilom glavnice obravnavati tudi hipotekarne kredite, pri katerih se odplačujejo samo obresti, ki so na voljo v nekaterih državah članicah.

 

Predlog spremembe    133

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Ponazorilni amortizacijski načrt

črtano

Ta razpredelnica prikazuje znesek, ki se plača [pogostost].

 

Obroki (stolpec [zadevna št.]) so vsota obresti, ki se plačajo (stolpec [zadevna št.]), glavnice, ki se plača (stolpec [zadevna št.]), in po potrebi drugih stroškov (stolpec [zadevna št.]). (po potrebi) Stroški v stolpcu „Drugi stroški“ se nanašajo na [seznam stroškov]. Preostanek glavnice (stolpec [zadevna št.]) je znesek posojila, ki ga je še treba odplačati po vsakem obroku.

 

[Znesek in valuta odobrenega posojila]:

 

[Trajanje posojila]

 

[Obrestna mera]

 

[Razpredelnica]

 

(po potrebi) [Opozorilo glede spreminjanja višine obrokov]

 

Obrazložitev

Priporoča se, da se ponazorilni amortizacijski načrt zaradi količine informacij, ki jih vsebuje, premakne na konec obrazca ESIS.

 

Predlog spremembe    134

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 8 - prva alinea

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(po potrebi) Posojila ne morete predčasno odplačati.

črtano

 

Predlog spremembe    135

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 14 - druga alinea

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(po potrebi) Obrestna mera posojila ni fiksna za celotno trajanje posojila.

(po potrebi) Obrestna mera posojila ni fiksna za celotno trajanje posojila. Po poteku obdobja fiksne obrestne mere se lahko obrestna mera precej zviša.

 

Predlog spremembe    136

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 14 - peta alinea

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačati boste morali tudi druge takse in stroške (po potrebi), npr. notarske stroške.

Plačati boste morali tudi druge takse in stroške, ki so povezani z zavarovanjem kredita (po potrebi), npr. registracijske pristojbine in notarske stroške.

 

Predlog spremembe    137

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 14 - osma alinea (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če plačila ne sprožijo takojšnjega ustreznega odplačila skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za oblikovanje glavnice, vas opozarjamo, da kreditna oziroma pomožna pogodba ne zagotavlja jamstva za odplačilo celotnega zneska kredita, črpanega po kreditni pogodbi, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.

 

Predlog spremembe    138

Predlog direktive

Priloga II - del A - vzorec obrazca ESIS - točka 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

14a. Ponazorilni amortizacijski načrt

 

Ta razpredelnica prikazuje znesek, ki se plača [pogostost].

 

Obroki (stolpec [zadevna št.]) so vsota obresti, ki se plačajo (stolpec [zadevna št.]), glavnice, ki se plača (stolpec [zadevna št.]), in po potrebi drugih stroškov (stolpec [zadevna št.]). Kjer je to ustrezno, se stroški v stolpcu „Drugi stroški“ nanašajo na [seznam stroškov]. Preostanek glavnice (stolpec [zadevna št.]) je znesek posojila, ki ga je še treba odplačati po vsakem obroku.

 

[Znesek in valuta odobrenega posojila]:

 

[Trajanje posojila]

 

[Obrestna mera]

 

[Razpredelnica]

 

[Opozorilo glede spreminjanja višine obrokov]

Obrazložitev

Priporoča se, da se ponazorilni amortizacijski načrt zaradi količine informacij, ki jih vsebuje, premakne na konec obrazca ESIS.

 

Predlog spremembe    139

Predlog direktive

Priloga II - del B - uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ESIS se izpolni v skladu z naslednjimi navodili:

ESIS se izpolni v skladu z naslednjimi navodili, pri čemer je treba vse podatke navesti na razločen, jasen in povprečnemu potrošniku razumljiv način:

Obrazložitev

ESIS mora biti razumljiv povprečnemu potrošniku.

 

Predlog spremembe    140

Predlog direktive

Priloga II del B - točka 3 - točka 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Poleg obrestne mere se navedejo vsi drugi stroški, vključeni v EOM (ime in ustrezen odstotek). Če za vse stroške ni možno ali ni smiselno navesti odstotka, dajalec kredita navede skupen odstotek.

(1) Poleg posojilne obrestne mere se navedejo vsi drugi stroški, vključeni v EOM (ime in ustrezen odstotek). Če za vse stroške ni možno ali ni smiselno navesti odstotka, dajalec kredita navede skupen odstotek. Če je v začetnem obdobju dogovorjena fiksna obrestna mera in se ob izteku tega obdobja posojilna obrestna mera prilagodi v skladu z dogovorjenim kazalnikom, je treba izrecno navesti, da utegneta obrestna mera v začetnem obdobju in EOM znatno preseči fiksno obrestno mero in prvotno EOM.

 

Predlog spremembe    141

Predlog direktive

Priloga II del B - točka 7 - odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Dajalec kredita posamezne stroške navede po kategorijah, pri čemer navede njihovo višini ter komu in kdaj jih je treba plačati. Če višina stroškov ni znana, navede možen razpon ali pa pojasni, kako se bodo izračunali.

(2) Dajalec kredita zagotovi razčlenjen seznam vseh stroškov, pri čemer navede njihovo višino ter komu in kdaj jih je treba plačati. Če višina stroškov ni znana, navede možen razpon ali pa pojasni, kako se bodo izračunali.

 

Predlog spremembe    142

Predlog direktive

Priloga II – del B - točka 7 - odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Dajalec kredita potrošnika obvesti o tem, da ima potrošnik pravico uporabljati pomožne storitve ponudnika, ki ga izbere sam.

Obrazložitev

Potrošnika je treba ustrezno obvestiti o njegovi pravici do izbire ponudnika pomožnih storitev.

 

Predlog spremembe    143

Predlog direktive

Priloga II del B - točka 8 - točka 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Če bo treba pri predčasnem odplačilu plačati izstopno takso, dajalec kredita posojilojemalca opozori na to in navede višino izstopne takse. Če je višina izstopne takse odvisna od različnih dejavnikov, kot je višina že odplačanega zneska ali prevladujoča obrestna mera v času predčasnega odplačila, dajalec kredita navede, kako se bo izračunala izstopna taksa. Poleg tega dajalec kredita z vsaj dvema nazornima primeroma posojilojemalcu prikaže višino izstopne takse v različnih možnih scenarijih.

(2) Če bo treba pri predčasnem odplačilu plačati nadomestilo, dajalec kredita posojilojemalca opozori na to in navede višino nadomestila. Če je višina nadomestila odvisna od različnih dejavnikov, kot je višina že odplačanega zneska ali prevladujoča obrestna mera v času predčasnega odplačila, dajalec kredita navede, kako se bo nadomestilo izračunalo. Poleg tega dajalec kredita z vsaj dvema nazornima zgledoma posojilojemalcu prikaže višino nadomestila v različnih možnih scenarijih.

Obrazložitev

Prilagoditev glede na predlagane spremembe.

 

Predlog spremembe    144

Predlog direktive

Priloga II a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga II a

 

Minimalne zahteve glede usposobljenosti

 

1. Minimalne zahteve glede usposobljenosti osebja dajalcev kredita in kreditnih posrednikov vključujejo:

 

a) ustrezno poznavanje hipotekarnih produktov in pomožnih storitev, ki se običajno ponudijo skupaj s temi produkti;

 

b) ustrezno poznavanje zakonodaje v državi članici, v kateri se produkt ponuja;

 

c) ustrezno poznavanje in razumevanje postopka nakupa nepremičnine v državi članici, v kateri se produkt ponuja;

 

d) ustrezno poznavanje jamstvenih cenitev;

 

e) ustrezno poznavanje organizacije in delovanja zemljiških knjig v državi članici, v kateri je zastavljeno premoženje;

 

f) ustrezno raven usposobljenosti na finančnem in gospodarskem področju;

 

g) ustrezno poznavanje etike;

 

(h) sposobnost oceniti kreditno sposobnost potrošnika.

 

2. Ustrezna raven znanja in usposobljenosti se določi na podlagi:

 

a) priznanih kvalifikacij, npr. diplom, potrdil, poklicne izobrazbe, preizkusov usposobljenosti; ali

 

b) strokovnih izkušenj, ki jih je mogoče opredeliti kot najmanjše število let dela na področjih, povezanih s ponujanjem, distribucijo ali posredovanjem kreditnih produktov.

 

3. Države članice lahko razlikujejo med ravnjo strokovnih zahtev za osebje dajalcev kredita ter za osebje kreditnih posrednikov in njihovo vodstvo.

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine

Referenčni dokumenti

COM(2011)0142 – C7-0085/2011 – 2011/0062(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

10.5.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

10.5.2011

 

 

 

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

29.9.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

24.5.2011

12.7.2011

5.10.2011

22.11.2011

Datum sprejetja

25.1.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mario Borghezio, Frank Engel, Ildikó Gáll-Pelcz, Anna Hedh, Liem Hoang Ngoc, María Irigoyen Pérez, Emma McClarkin, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides)

 

 

18.10.2011

MNENJE Odbora za pravne zadeve

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine

( COM(2011)0142 – C7‑0085/2011 – 2011/0062(COD) )

Pripravljavka mnenja: Alexandra Thein

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka mnenja močno dvomi, da je predlog učinkovit instrument za reševanje finančne krize, kakor trdi Komisija. Vprašanje je tudi, ali je mogoče vzpostaviti notranji trg kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine. Najprej bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi notranjega trga kreditnih pogodb za poslovne nepremičnine. Kreditne pogodbe stanovanjskih nepremičnin so močno lokalno zaznamovane, zato je potrebno lokalno svetovanje. To še posebej velja pri prvem nakupu in na primer posebej je treba zaščititi družino, ki si kupuje prvi dom. Zelo malo pa je čezmejnega povpraševanja, zlasti zaradi jezikovnih ovir. Težave se pojavljajo zaradi velikih razlik med pravnimi ureditvami držav članic, zlasti v pravu lastninskih razmerij, pa tudi v stečajnem in davčnem pravu.

 

Pripravljavka mnenja ni prepričana, da so potrebni tako podrobni predpisi in da bo mogoče s predlaganimi ukrepi dejansko doseči zastavljeni cilj, ki je rešitev iz finančne krize.

 

Na splošno se zdi, da bi bilo treba predlog Komisije v veliki meri spremeniti.

Najspornejše je naslednje:

– Ločitev od in/ali podvajanje direktive o potrošniških kreditih: številne države članice so uzakonile določbe, ki presegajo področje uporabe direktive o potrošniških kreditih in spadajo v področje uporabe predlagane direktive. Že zaradi tega bi morale njene določbe izhajati iz določb direktive o potrošniških kreditih le v primerih, kjer je to glede na tematiko absolutno nujno. Kakršen koli drug pristop bi povzročil znatna neupravičena upravna bremena. Poleg tega potrošnika ne bi smeli zasipati z dodatnimi informacijami, če to po zakonodaji ni potrebno.

Evropski zakonodajalec ne bi smel po nepotrebnem posegati v nacionalne upravne strukture. Ni jasno, zakaj bi na primer spremljanje kreditnih posrednikov morali izvajati organi, ki sodijo med pristojne organe iz uredbe o ustanovitvi evropskega bančnega organa.

– Delegirani akti: v predlogu Komisije je presežen tudi obseg prenosa pooblastil, ki je predviden v členu 290 PDEU, in bi ga zato bilo treba v skladu z direktivo o potrošniških kreditih omejiti na področje letne efektivne obrestne mere.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine za potrošnike

Obrazložitev

V skladu z naslovom direktive o potrošniških kreditih bi bilo treba pojasniti, da ta direktiva zadeva pogodbe, sklenjene s potrošniki.

 

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Notranji trg v skladu s Pogodbo obsega območje brez notranjih meja, v katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja. Razvoj preglednejšega in učinkovitejšega kreditnega trga na tem območju je nujen za spodbujanje razvoja čezmejnih dejavnosti ter za vzpostavitev notranjega trga kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine. Med zakonodajami različnih držav članic obstajajo znatne razlike glede poslovanja pri odobritvi kreditni pogodb za stanovanjske nepremičnine ter pri regulaciji in nadzoru kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij, ki nudijo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Takšne razlike ustvarjajo ovire, ki omejujejo raven čezmejne dejavnosti na strani ponudbe in povpraševanja, kar zmanjšuje konkurenco in izbiro na trgu, povišuje stroške posojanja za posojilodajalce ter jih celo odvrača od poslovanja.

(2) Notranji trg v skladu s Pogodbo obsega območje brez notranjih meja, v katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja. Razvoj preglednejšega in učinkovitejšega kreditnega trga na tem območju je nujen za spodbujanje razvoja čezmejnih dejavnosti. Med zakonodajami različnih držav članic obstajajo znatne razlike glede poslovanja pri odobritvi kreditni pogodb za stanovanjske nepremičnine ter pri regulaciji in nadzoru kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij, ki nudijo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine. Takšne razlike ustvarjajo ovire, ki omejujejo raven čezmejne dejavnosti na strani ponudbe in povpraševanja, kar zmanjšuje konkurenco in izbiro na trgu.

Obrazložitev

Trg kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine je močno lokalno zaznamovan. Svetovanje je zlasti potrebno ob prvem nakupu, ki ga bo kupec iskal v lokalnem okolju.

 

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Finančna kriza je pokazala, da lahko neodgovorno ravnanje tržnih udeležencev spodkoplje temelje finančnega sistema, kar lahko privede do pomanjkanja zaupanja med strankami, zlasti potrošniki, ter morda do resnih socialnih in ekonomskih posledic. Veliko potrošnikov je izgubilo zaupanje v finančni sektor in posojilojemalci si posojila vedno težje privoščijo, število primerov neizpolnjevanja plačilnih obveznosti in prisilnih prodaj pa se povečuje. Komisija je glede na težave, ki jih je izpostavila finančna kriza, in v okviru prizadevanj, da se zagotovi učinkovit in konkurenčen notranji trg, predlagala ukrepe v zvezi s kreditnimi pogodbami za stanovanjske nepremičnine, vključno z zanesljivim okvirom za kreditno posredništvo, da bi bili v prihodnosti vzpostavljeni odgovorni in zanesljivi trgi in bi se povrnilo zaupanje potrošnikov.

črtano

Obrazložitev

Rešitev iz finančne krize in preprečevanje novih kriz v prihodnje je dejansko prednostni cilj. Vendar povezava tega predloga direktive s finančno krizo že časovno ni jasna (zelena knjiga 2005, začetek finančne krize konec 2008).

 

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Opredeljena je bila vrsta problemov na hipotekarnih trgih EU, povezanih z neodgovornim dajanjem in najemanjem posojil v predpogodbeni fazi, ter morebitne možnosti za neodgovorno ravnanje kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij. Nekateri problemi so se nanašali na posojila, denominirana v tuji valuti, ki so jih potrošniki najeli v zadevni valuti, da bi izkoristili ponujeno obrestno mero, pri čemer pa niso ustrezno razumeli s tem povezanega valutnega tveganja. Vzrok za te težave so tržne in regulativne pomanjkljivosti ter drugi dejavniki, kot so splošne gospodarske razmere in nizke ravni finančne pismenosti. Drugi problemi zajemajo sisteme za registracijo, dovoljenje in nadzor za kreditne posrednike ter nekreditne institucije, ki ponujajo kredite za stanovanjske nepremičnine, in so neučinkoviti, neusklajeni ali sploh ne obstajajo. Opredeljeni problemi imajo morda znatne makroekonomske učinke prelivanja, lahko privedejo do škode za potrošnika, služijo kot gospodarske ali pravne ovire pri čezmejnih dejavnostih in ustvarjajo neenake pogoje med akterji.

(4) Komisija je opredelila vrsto problemov na hipotekarnih trgih EU, povezanih z neodgovornim dajanjem in najemanjem posojil v predpogodbeni fazi, ter morebitne možnosti za neodgovorno ravnanje kreditnih posrednikov in nekreditnih institucij. Nekateri problemi so se nanašali na posojila, denominirana v tuji valuti, ki so jih potrošniki najeli v zadevni valuti, da bi izkoristili ponujeno obrestno mero, pri čemer pa niso ustrezno razumeli s tem povezanega valutnega tveganja. Vzrok za te težave so tržne in regulativne pomanjkljivosti ter drugi dejavniki, kot so splošne gospodarske razmere in nizke ravni finančne pismenosti. Drugi problemi zajemajo sisteme za registracijo, dovoljenje in nadzor za kreditne posrednike ter nekreditne institucije, ki ponujajo kredite za stanovanjske nepremičnine, in so, kot je ugotovila Komisija, neučinkoviti, neusklajeni ali sploh ne obstajajo.

 

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Da bi se omogočilo nemoteno delovanje notranjega trga z visoko ravnjo zaščite potrošnikov na področju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, je treba na številnih področjih vzpostaviti usklajen okvir na ravni Unije. Poleg tega je treba vzpostaviti usklajene standarde, da lahko potrošniki, ki to želijo, sklenejo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine z zaupanjem, da institucije, s katerimi sodelujejo, ravnajo strokovno in odgovorno.

(5) Da bi ugotovili potencial nemotenega delovanja notranjega trga z visoko ravnjo zaščite potrošnikov na področju kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine, bi se lahko na številnih področjih usklajen okvir na ravni Unije izkazal za koristnega. Poleg tega bi bilo mogoče vzpostaviti usklajene standarde, da lahko potrošniki, ki to želijo, sklenejo kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine z zaupanjem, da institucije, s katerimi sodelujejo, ravnajo strokovno in odgovorno. Pri tem ne bi smeli zanemariti močno lokalno zaznamovane narave trga kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine. Potrošniki zlasti na tem področju nujno potrebujejo lokalno svetovanje.

Obrazložitev

Pomembno je opozoriti na to, da je trg kreditnih pogodb za stanovanjske nepremičnine močno lokalno zaznamovan. Svetovanje je zlasti potrebno ob prvem nakupu, ki ga bo kupec iskal v lokalnem okolju.

 

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Cilj te direktive je zagotoviti, da imajo vsi potrošniški krediti visoko raven zaščite. Zato bi se morala uporabljati za kredite, ki so zavarovani z nepremičninami, ali kredite, ki se uporabljajo za nakup nepremičnine v nekaterih državah članicah, in za kredite za obnovo stanovanjske nepremičnine, ki jih ne zajema Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, ki določa predpise na ravni Unije o potrošniških kreditnih pogodbah. Ta direktiva se poleg tega ne sme uporabljati za določene vrste kreditnih pogodb, ko delodajalec odobri kredit svojim zaposlenim pod določenimi pogoji, kot je že določeno v Direktivi 2008/48/ES.

(9) Cilj te direktive je zagotoviti, da imajo vsi potrošniški krediti visoko raven zaščite. Zato bi se morala uporabljati za kredite, ki so zavarovani z nepremičninami, ali kredite, ki se uporabljajo za nakup nepremičnine v nekaterih državah članicah, in za kredite za obnovo stanovanjske nepremičnine, ki jih ne zajema Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, ki določa predpise na ravni Unije o potrošniških kreditnih pogodbah. Ta direktiva se poleg tega ne sme uporabljati za določene vrste kreditnih pogodb, ko delodajalec odobri kredit svojim zaposlenim pod določenimi pogoji, kot je že določeno v Direktivi 2008/48/ES. Kot Direktiva 2008/48/ES se tudi ta direktiva ne bi smela uporabljati za tako imenovane podporne kredite.

Obrazložitev

Podporna posojila se zagotavljajo v okviru nacionalnih javnih podpornih programov in tako zanje veljajo posebni pogoji ter so pod državnim nadzorom.

 

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) V smislu te direktive naj bi v skladu z Direktivo 2008/48/ES „potrošnik“ pomenil fizično osebo, ki transakcij, zajetih v tej direktivi, ne izvaja za poklicne in komercialne namene. Pri tem varstvo iz te direktive ne bi veljalo za dejavnosti, ki se enačijo z oddajanjem stanovanjske nepremičnine, na primer, kadar oddajanje zagotavlja sredstva za preživljanje.

Obrazložitev

Pojasniti bi bilo treba, da osebe, ki v velikem obsegu kupujejo stanovanjske nepremičnine, ki jih nato oddajajo, in za to jemljejo posojila, ne morejo biti deležne enakega varstva kot potrošniki in zato ne bi smeli spadati v področje te direktive.

 

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b) Za celovito in učinkovito zaščito potrošnika dajalec kredita ali kreditni posrednik pri odobritvi ali posredovanju kredita in po potrebi pomožnih storitev potrošnikom ali pri svetovanju o tem deluje pošteno, pravično in strokovno v najboljšem interesu potrošnika.

Obrazložitev

Ta uvodna izjava zadeva člen 5(1) predloga Komisije. V operativnem delu bi določba povzročala znatne težave pri izvajanju. Vsebina pa naj se v interesu celovite zaščite potrošnika prenese v uvodno izjavo.

 

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Da bi se upošteval razvoj na trgih kreditov v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, vključno z vrsto razpoložljivih produktov, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za spremembo standardnih informacij, ki se vključijo v oglaševanje, evropskega standardnega informacijskega lista, vsebine informacij, ki jih razkrijejo kreditni posredniki, formule in predpostavk, ki se uporabijo za izračun efektivne obrestne mere, in meril, ki jih je treba upoštevati pri oceni kreditne sposobnosti potrošnika.

(40) Da bi se upošteval razvoj na trgih kreditov v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, vključno z vrsto razpoložljivih produktov, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za spremembo formule in predpostavk, ki se uporabijo za izračun efektivne obrestne mere. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, ki jim da na voljo dovolj časa za pripravo mnenja. Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi sočasen, pravočasen ter ustrezen prenos zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Poleg tega je bistveno, da Komisija določi dovolj dolg rok za začetek veljavnosti delegiranega akta.

Obrazložitev

Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov, prenesena na Komisijo v skladu s členom 290, so preobsežna. Uvodna izjava upošteva črtanje iz operativnega dela. Poleg tega se uskladi s skupnim dogovorom o delegiranih aktih.

 

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namen te direktive je določiti okvir za nekatere vidike zakonov in drugih predpisov držav članic o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine za potrošnike ter o nekaterih vidikih bonitetnih in nadzornih zahtev za kreditne posrednike in dajalce kreditov.

(Ne zadeva slovenske različice.)

 

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) kreditne pogodbe, katerih namen je pridobiti ali obdržati lastninske pravice na zemljiščih ali na obstoječih ali načrtovanih stanovanjskih zgradbah;

(b) kreditne pogodbe, katerih namen ob njihovi sklenitvi je pridobiti ali obdržati lastninske pravice na zemljiščih ali na obstoječih ali načrtovanih stanovanjskih zgradbah;

Obrazložitev

Zaradi pravne jasnosti je treba pojasniti, da pravilo o namenu velja za čas ob sklenitvi kreditne pogodbe.

 

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka (b a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) pogodbe za posojila, odobrena omejenemu krogu strank na podlagi zakonskih določb in v skladu s splošnim interesom, po nižjih obrestnih merah, kot veljajo na trgu, ali brez obresti ali pod drugimi pogoji, ki so za potrošnika ugodnejši od pogojev na trgu in po obrestnih merah, ki ne presegajo obrestnih mer na trgu;

Obrazložitev

Tako imenovani podporni krediti morajo biti v skladu s členom 2(2)(l) Direktive 2008/48/ES izvzeti iz področja uporabe predlagane direktive.

 

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 3 – točka m a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ma) „reprezentativni zgled“ pomeni zgled, v katerem so navedene vse predpostavke, uporabljene za izračun efektivne obrestne mere, in ki ustreza pogostosti nekaterih vrst kreditnih pogodb na posameznem trgu;

 

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 3 – točka r a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ra) „stanovanjska nepremičnina“ pomeni nepremičnino, ki je v prvi vrsti namenjena bivanju.

Obrazložitev

Opredelitev izraza stanovanjska nepremičnina prispeva k jasnosti in pravni varnosti.

 

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice imenujejo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive, in zagotovijo, da se jim podelijo vsa pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

1. Države članice imenujejo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive, in zagotovijo, da se jim podelijo vsa pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Če države članice določbe te direktive prenesejo s predpisi, za katere po nacionalni zakonodaji ne velja regulativni nadzor, zadevnim državam članicam ni treba imenovati takega organa oziroma prenesti pooblastila na imenovani organ.

Obrazložitev

Če države članice predpise te direktive izvajajo s predpisi, za katere po nacionalni zakonodaji ne velja regulativni nadzor, kot so civilno pravni predpisi, te države članice niso dolžne imenovati organa iz te direktive.

 

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so organi, imenovani za pristojne za zagotavljanje izvajanja členov 18, 19, 20 in 21 te direktive, eden od pristojnih organov iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ).

Če je treba imenovati organe in nanje prenesti pooblastila, države članice zagotovijo, da so organi, imenovani za pristojne za zagotavljanje izvajanja členov 18, 19, 20 in 21 te direktive, eden od pristojnih organov iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ).

 

Z odstopanjem lahko države članice imenujejo tudi organe, ki še ne sodijo med pristojne organe iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, če te države članice zagotovijo smiselno uporabo zadevnih določb navedene uredbe za izvajanje členov 18, 19, 20 in 21 te direktive.

Obrazložitev

Evropski zakonodajalec ne bi smel po nepotrebnem posegati v nacionalne upravne strukture. Ni jasno, zakaj bi na primer spremljanje kreditnih posrednikov morali izvajati organi, ki sodijo med pristojne organe iz Uredbe o ustanovitvi bančnega organa.

 

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar je na ozemlju države članice več pristojnih organov, država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo svoje naloge.

2. Kadar je na ozemlju države članice več pristojnih organov, država članica zagotovi, da ti organi med seboj sodelujejo.

Obrazložitev

Evropski zakonodajalec ne bi smel po nepotrebnem posegati v nacionalne upravne strukture. Ni jasno, zakaj bi na primer spremljanje kreditnih posrednikov morali izvajati organi, ki sodijo med pristojne organe iz Uredbe o ustanovitvi bančnega organa.

 

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita ali kreditni posrednik pri odobritvi ali posredovanju kredita in po potrebi pomožnih storitev potrošnikom ali pri svetovanju o kreditu in po potrebi o pomožnih storitvah deluje pošteno, pravično in profesionalno v najboljšem interesu potrošnika.

črtano

Obrazložitev

Člen 5(1) predloga Komisije bo povzročal znatne težave glede izvajanja in odgovornosti. Vsebina pa naj se v interesu potrošnikov prenese v uvodno izjavo.

 

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da način, kako dajalci kreditov plačujejo svoje osebje in zadevne kreditne posrednike, ter način, kako kreditni posredniki plačujejo svoje osebje, ne ovirata izpolnjevanja obveznosti delovanja v najboljšem interesu potrošnika, kakor je navedeno v odstavku 1.

črtano

Obrazložitev

Določba ni jasna in bi jo bilo treba črtati.

 

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) se dajalce kreditov in kreditne posrednike spremlja, da se oceni, ali so stalno izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1.

črtano

Obrazložitev

Določba pomeni nesorazmerno obremenitev za dajalce kreditov in kreditne posrednike ter jo je treba črtati.

 

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da določi zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter zlasti zahteve glede ustreznega znanja in usposobljenosti.

črtano

 

 

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 7 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen -7

 

Brezplačno zagotavljanje informacij potrošniku

 

Države članice zagotovijo, da so informacije, ki jih potrošnik prejme v skladu z zahtevami iz te direktive, brezplačne.

Obrazložitev

Dajalci kredita in kreditni posredniki potrošnikom ne smejo zaračunavati izpolnjevanja svojih zakonskih obveznosti.

 

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ta obveznost ne velja, kadar je treba v skladu z nacionalno zakonodajo navesti letno efektivno obrestno mero pri oglaševanju kreditnih pogodb, ki ne vsebujejo obrestne mere ali drugih podatkov o stroških kredita za potrošnika v smislu prvega pododstavka.

Obrazložitev

Tudi tukaj bi moralo veljati odstopanje od člena 4(1)(2) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 - uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Standardne informacije vključujejo na jasen, jedrnat in pregleden način s pomočjo reprezentativnega primera naslednje elemente:

2. Standardne informacije opredelijo na jasen, jedrnat in pregleden način s pomočjo reprezentativnega primera:

Obrazložitev

Uskladitev s členom 4(2) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek – pododstavek 1 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) trajanje kreditne pogodbe;

(f) po potrebi trajanje kreditne pogodbe;

Obrazložitev

Uskladitev s členom 4(2) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) višino obrokov;

(g) po potrebi višino obrokov;

Obrazložitev

Uskladitev s členom 4(2)(f) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik;

(h) po potrebi skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik;

Obrazložitev

Uskladitev s členom 4(2)(f) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) po potrebi opozorilo glede tveganja izgube nepremičnine v primeru neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s kreditno pogodbo, kadar je kredit zavarovan s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, ki se običajno uporablja v državi članici za stanovanjske nepremičnine, ali s pravico v zvezi s stanovanjsko nepremičnino.

črtano

Obrazložitev

Samoumevna dejstva ne bi smela biti zakonsko predpisani sestavni deli standardnih informacij v oglasih, zlasti ker sta prostor in čas, odvisno od medija, omejena.

 

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da podrobneje določi seznam standardnih informacij, ki se vključijo v oglaševanje.

črtano

Zlasti spremeni Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov seznam standardnih informacij iz odstavkov 2(a) do (i) tega člena, kadar je to potrebno.

 

Obrazložitev

Ne gre za dopolnitev ali spremembo nebistvenih določb direktive v smislu člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tako Komisije ne bi smeli pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov.

 

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 9 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predpogodbene informacije

Splošne in predpogodbene informacije

Obrazložitev

Jezikovno pojasnilo: člen 9 ne ureja le predpogodbenih informacij.

 

 

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) nazoren primer skupnih stroškov kredita za potrošnika in efektivne obrestne mere;

(g) nazoren reprezentativen primer skupnih stroškov kredita za potrošnika in efektivne obrestne mere; če je potrošnik obvestil dajalca kredita o enem ali več elementih zaželenega kredita, na primer o trajanju kreditne pogodbe in skupnem znesku kredita, dajalec kredita te elemente upošteva;

Obrazložitev

Pojasnilo: uskladitev s členom 8(2).

 

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da je potrošniku predloženi ponudbi, ki je zavezujoča za dajalca kredita, priložen ESIS. V takšnem primeru države članice zagotovijo, da se lahko kreditna pogodba sklene šele, ko je imel potrošnik dovolj časa za primerjavo ponudb, oceno njihovih posledic in zavestno odločitev o sprejetju ponudbe, ne glede na način sklenitve pogodbe.

Države članice zagotovijo, da je potrošniku predloženi ponudbi, ki je zavezujoča za dajalca kredita, priložen ESIS. V takšnem primeru države članice zagotovijo, da ima potrošnik dovolj časa za primerjavo ponudb, oceno njihovih posledic in zavestno odločitev o sprejetju ponudbe, ne glede na način sklenitve pogodbe. Če ima potrošnik pravico do odstopa od kreditne pogodbe, se šteje, da to potrošniku že samo po sebi omogoča dovolj časa za sprejetje odločitve.

Obrazložitev

Ni jasno, kaj pomeni, da "kreditne pogodbe ni mogoče skleniti". Če bi tukaj šlo za veljavnost ali ničnost kreditne pogodbe, kar sicer v skladu z uvodno izjavo 7 urejajo države članice, potem bi to povzročilo precejšnjo pravno negotovost. V vsakem primeru se potrošniku, ki že ima pravico do odstopa, ni treba zagotoviti dodatnega časa za premislek.

 

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če pri kreditni pogodbi plačila, ki jih opravi potrošnik, ne sprožijo takojšnjega ustreznega odplačila skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za oblikovanje glavnice v obdobjih in pod pogoji, določenimi v kreditni pogodbi ali pomožni pogodbi, dajalec kredita zagotovi dodatne predpogodbene informacije, iz katerih izhaja, da kreditna pogodba ali dodatna pogodba ne zagotavlja jamstva za odplačilo celotnega zneska črpanega kredita po kreditni pogodbi, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.

Obrazložitev

Skladno s členom 5(5) direktive o potrošniških kreditih. Takšna določba je še zlasti pomembna za varstvo potrošnika pri kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine.

 

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da spremeni standardne informacije iz odstavka 1 tega člena ter vsebino in obliko ESIS iz Priloge II.

črtano

Zlasti se s takšnimi delegiranimi akti po potrebi:

 

(a) spremeni seznam standardnih informacij iz odstavka 1 tega člena;

 

(b) črtajo katere od informacij iz Priloge II;

 

(c) dopolni seznam informacij iz Priloge II;

 

(d) spremeni predstavitev vsebin ESIS iz Priloge II;

 

(e) izpopolnijo navodila za izpolnitev ESIS iz Priloge II.

 

Obrazložitev

Ne gre za dopolnitev ali spremembo nebistvenih določb direktive v smislu člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tako Komisije ne bi smeli pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov.

 

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Države članice zagotovijo, da kreditni posrednik morebitno pristojbino, ki mu jo plača potrošnik za njegove storitve, sporoči dajalcu kredita za izračun efektivne obrestne mere.

Obrazložitev

V skladu s členom 21(c) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nepovezani kreditni posredniki na zahtevo potrošnika zagotovijo informacije o različnih višinah provizij, ki jim jih plačajo različni dajalci kreditov, ki zagotavljajo pogodbe, ki se ponudijo potrošniku. Potrošnika se obvesti, da ima pravico zahtevati te informacije.

2. Nepovezani kreditni posredniki potrošniku zagotovijo informacije o različnih višinah provizij, ki jim jih plačajo različni dajalci kreditov, ki zagotavljajo pogodbe, ki se ponudijo potrošniku.

 

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da posodobi seznam informacij o kreditnih posrednikih, ki jih je treba zagotoviti potrošniku v skladu z odstavkom 1 tega člena.

črtano

Zlasti spremeni Komisija pri sprejemanju takšnih delegiranih aktov informacije, navedene v odstavku 1 tega člena, kadar je to potrebno.

 

Obrazložitev

Ne gre za dopolnitev ali spremembo nebistvenih določb direktive v smislu člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tako Komisije ne bi smeli pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov.

 

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena je Komisija pooblaščena, da po potrebi določi standardizirano obliko in predstavitev informacij, navedenih v odstavku 1 tega člena.

črtano

Obrazložitev

Ne gre za dopolnitev ali spremembo nebistvenih določb direktive v smislu člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tako Komisije ne bi smeli pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov.

 

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki potrošnikom zagotovijo ustrezne razlage predlaganih kreditnih pogodb in vseh pomožnih storitev, da lahko potrošnik oceni, ali so predlagane kreditne pogodbe prilagojene njegovim potrebam in finančnemu položaju. Ustrezna razlaga zajema potrošniku prilagojene informacije o značilnostih ponujenih kreditov brez kakršnih koli priporočil. Dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki na kakršen koli ustrezen način natančno ocenijo znanje potrošnika o kreditih in njegove izkušnje z njimi, da lahko dajalec kredita ali kreditni posrednik določi, kako podrobno razlago potrebuje potrošnik, in razlage ustrezno prilagodi.

Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in, kjer je primerno, kreditni posredniki potrošnikom posredujejo ustrezne razlage predlaganih kreditnih pogodb in vseh pomožnih storitev, po potrebi z razlago predpogodbenih informacij v skladu s členom 9(2), bistvenih lastnosti predlaganih produktov ter možnih specifičnih posledic teh produktov na potrošnika, vključno s posledicami pri zamudah potrošnika s plačili, da lahko potrošnik oceni, ali predlagane kreditne pogodbe ustrezajo njegovim potrebam in finančnemu položaju, kadar je ustrezno z obrazložitvijo predpogodbenih informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členom 9(2), bistvenih značilnosti predlaganih produktov in specifičnih posledic, ki jih lahko imajo za potrošnika, vključno s posledicami neplačevanja.

Obrazložitev

Skladno s členom 5(6) direktive o potrošniških kreditih. poleg tega zakonsko ni mogoče določiti, kako lahko dajalec kredita oziroma kreditni posrednik presodita, ali potrošnik potrebuje pojasnila.

 

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko glede na posebne okoliščine položaja, v katerem se ponuja kreditna pogodba, glede na to, komu se ponuja, in glede na vrsto ponujenega kredita prilagodijo način in obseg zagotavljanja te pomoči ter tistega, ki jo zagotavlja.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 5(6) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je odprtje računa obvezno za pridobitev kredita, se stroški vodenja tega računa, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije na tem računu in črpanja z njega ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami vključijo v skupne stroške kredita za potrošnika, razen če so ti stroški računa jasno in ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali kateri koli drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.

Stroški vodenja računa, na katerem se knjižijo plačilne transakcije in črpanja, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije na tem računu in črpanja z njega ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami se vključijo v skupne stroške kredita za potrošnika, razen če je odprtje računa neobvezno in so stroški računa jasno in ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali kateri koli drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.

Obrazložitev

Skladno s členom 19(2)(2) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da spremeni formulo in predpostavke iz Priloge I, ki se uporabljajo za izračun efektivne obrestne mere.

5. Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena, da z delegiranimi akti spremeni formulo in predpostavke iz Priloge I, ki se uporabljajo za izračun efektivne obrestne mere.

Obrazložitev

Prilagoditev skupnemu dogovoru o delegiranih aktih.

 

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe opravi temeljito oceno kreditne sposobnosti potrošnika na podlagi meril, med kateri so potrošnikov prihodek, prihranki, zadolženost in druge finančne obveznosti. Ocena se opravi na podlagi potrebnih informacij, ki jih dajalec kredita ali, kjer je primerno, kreditni posrednik pridobi od potrošnika in ustreznih notranjih ali zunanjih virov, ter spoštuje zahteve v zvezi z nujnostjo in sorazmernostjo iz člena 6 Direktive 95/46/ES. Države članice zagotovijo, da dajalci kreditov uvedejo ustrezne postopke za oceno kreditne sposobnosti potrošnika. Ti postopki se redno pregledujejo in o njih se vodijo se evidence, ki se posodabljajo.

1. Države članice zagotovijo, da dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe opravi temeljito oceno kreditne sposobnosti potrošnika na podlagi meril, med kateri so potrošnikov prihodek, premoženje, zadolženost in druge finančne obveznosti. Ocena se opravi na podlagi potrebnih informacij, ki jih dajalec kredita ali, kjer je primerno, kreditni posrednik pridobi od potrošnika in ustreznih notranjih ali po potrebi zunanjih virov, ter spoštuje zahteve v zvezi z nujnostjo in sorazmernostjo iz člena 6 Direktive 95/46/ES.

Obrazložitev

Izraz "prihranki" je preozek in ga je treba nadomestiti z izrazom "premoženje". Poleg tega ni jasno, kaj so "ustrezni postopki za oceno kreditne sposobnosti". Ravno ti se ne smejo preveč razlikovati med državami članicami. Če države članice določijo ustrezne postopke, ki se po izkušnjah razlikujejo, je namen zakona že zgrešen.

 

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) kadar se pri preverjanju kreditne sposobnosti potrošnika njegova sposobnost odplačila kredita v obdobju trajanja kreditne pogodbe oceni negativno, dajalec kredita ne odobri kredita;

(a) kadar se pri preverjanju kreditne sposobnosti potrošnika njegova sposobnost poravnavanja prihodnjih neplačanih obveznosti oceni negativno, dajalec kredita ne odobri kredita;

Obrazložitev

Predlagano besedilo je preozko: ravno pri kreditih za stanovanjske nepremičnine ni vedno mogoče izhajati iz tega, da bo potrošnik lahko odplačal kredit v času trajanja kreditne pogodbe. Besedilo se nanaša na opredelitev kreditne sposobnosti v členu 3(o).

 

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) kadar se vloga za kredit zavrne, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o razlogih zavrnitve;

(b) kadar se odobritev kredita zavrne, ker se pri preverjanju kreditne sposobnosti potrošnika negativno oceni njegova sposobnost poravnavanja neplačanih obveznosti, dajalec kredita takoj in brezplačno obvesti potrošnika o razlogih za to;

Obrazložitev

Predpis je zastavljen preširoko – veljati mora samo za primere, ko je rezultat preverjanja kreditne sposobnosti negativen.

 

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Poleg ocene kreditne sposobnosti potrošnika države članice zagotovijo, da dajalci kreditov in kreditni posredniki pridobijo potrebne informacije o potrošnikovem osebnem in finančnem položaju ter njegovih željah in ciljih ter da preučijo dovolj veliko število kreditnih pogodb iz svoje palete produktov, da izberejo produkte, ki niso ustrezni za potrošnika glede na njegove potrebe, finančni položaj in osebne okoliščine. Pri preučevanju se opirajo na najnovejše informacije in smiselne predpostavke glede potrošnikovega položaja med trajanjem predlagane kreditne pogodbe.

črtano

Obrazložitev

Direktiva o potrošniških kreditih ne vsebuje te določbe, ki precej obremenjuje potrošnike, dajalce kreditov in kreditne posrednike. Zlasti potrošnik ne sme biti dolžan predložiti podrobnosti svojih življenjskih razmer, če to ni potrebno za oceno njegove kreditne sposobnosti. Zato je treba to določbo črtati.

 

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da določi in spremeni merila, ki se upoštevajo pri oceni kreditne sposobnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena in zagotavljanju, da kreditni produkti niso ustrezni za potrošnika, kot je določeno v odstavku 4 tega člena.

črtano

Obrazložitev

Ne gre za dopolnitev ali spremembo nebistvenih določb direktive v smislu člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tako Komisije ne bi smeli pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov.

 

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da potrošniki dajalcem kreditov in, kjer je primerno, kreditnim posrednikom zagotovijo popolne in točne informacije o svojem finančnem položaju in osebnih okoliščinah v okviru vloge za kredit. Te informacije morajo biti po potrebi podprte z dokazili iz neodvisno preverljivih virov.

črtano

Obrazložitev

Določba je nejasna; potrošnik ne sme biti dolžan posredovati informacije, ki niso potrebne za preverjanje kreditne sposobnosti. Potrošnik je že v skladu s splošnimi načeli dolžan posredovati popolne in pravilne informacije.

 

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica zagotovi, da imajo vsi dajalci kreditov nediskriminatoren dostop do zbirk podatkov, ki se v zadevni državi članici uporabljajo za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov in spremljanje njihovega izpolnjevanja kreditnih obveznosti med trajanjem kreditne pogodbe. K tem zbirkam podatkov spadajo zbirke podatkov, ki jih upravljajo zasebni kreditni uradi in javni kreditni registri.

1. Vsaka država članica zagotovi, da imajo vsi dajalci kreditov nediskriminatoren dostop do zbirk podatkov, ki se v zadevni državi članici uporabljajo za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov, da bi lahko to sposobnost še naprej ocenjevali, kadar potrošnik prvič ne izpolni obveznosti odplačevanja kredita. K tem zbirkam podatkov spadajo zbirke podatkov, ki jih upravljajo zasebni kreditni uradi in javni kreditni registri.

Obrazložitev

Če potrošnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, ni potrebe, da bi kreditno sposobnost redno preverjali in spremljali – poizvedbe brez razloga so odveč.

 

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija je v skladu s členom 26 ter pogoji iz členov 27 in 28 pooblaščena, da opredeli enotna merila za registracijo kreditov in pogoje za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za zbirke podatkov iz odstavka 1 tega člena.

črtano

Zlasti se v teh delegiranih aktih določijo pragi za registracijo, ki se uporabljajo za te zbirke podatkov, in dogovorjene opredelitve ključnih izrazov, ki se uporabljajo v teh zbirkah podatkov.

 

 

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice lahko določijo, da za uveljavljanje pravice iz odstavka 1 veljajo nekateri pogoji. Takšni pogoji lahko vključujejo časovne omejitve glede uveljavljanja pravice, različno obravnavo glede na vrsto posojilne obrestne mere ali omejitve glede okoliščin, v katerih se lahko pravica uveljavlja. Države članice lahko tudi določijo, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna obrestna mera, se lahko v vsakem primeru določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja poseben interes.

2. Države članice lahko določijo, da za uveljavljanje pravice iz odstavka 1 veljajo nekateri pogoji. Takšni pogoji lahko vključujejo časovne omejitve glede uveljavljanja pravice, različno obravnavo glede na vrsto posojilne obrestne mere ali omejitve glede okoliščin, v katerih se lahko pravica uveljavlja. Kadar država članica določi takšne pogoje, uveljavljanje pravice iz odstavka 1 zaradi njih ne sme postati preveč zapleteno ali zahtevno za potrošnika.

Kadar država članica določi takšne pogoje, uveljavljanje pravice iz odstavka 1 zaradi njih ne sme postati preveč zapleteno ali zahtevno za potrošnika.

Države članice lahko tudi določijo, da mora biti dajalec kredita upravičen do poštenega in objektivno upravičenega nadomestila za morebitne stroške, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita. Če predčasno odplačilo spada v obdobje, za katerega je bila dogovorjena fiksna obrestna mera, se lahko v vsakem primeru določi, da je uveljavljanje te pravice odvisno od tega, ali na strani potrošnika obstaja poseben interes.

Obrazložitev

"Pošteno in objektivno upravičeno nadomestilo za morebitne stroške" potrošniku ne more otežiti ali zaplesti uveljavljanja pravic v smislu predlaganega dela v zadnjem pododstavku. S prestavitvijo tega stavka je jasno, da se vrednotenje držav članic ne nanaša na ta primer.

 

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija je pooblaščena, da sprejme in po potrebi spremeni regulativne tehnične standarde za določitev najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b).

črtano

Regulativni tehnični standardi iz pododstavka 1 se sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

 

Evropski bančni organ izdela osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b), ki ga predloži Komisiji [v šestih mesecih od sprejetja predloga]. Evropski bančni organ bo pregledal in po potrebi izdelal osnutek regulativnih tehničnih standardov za spremembo najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva iz odstavka 1(b), ki ga prvič predloži Komisiji [štiri leta po začetku veljavnosti Direktive], nato pa vsaki dve leti.

 

Obrazložitev

Ne gre za dopolnitev ali spremembo nebistvenih določb direktive v smislu člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tako Komisije ne bi smeli pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov.

 

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Brez poseganja v postopke za odvzem dovoljenja ali v pravico držav članic, da naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu s svojim nacionalnim pravnim redom zagotovijo, da se lahko proti odgovornim osebam sprejmejo ustrezni administrativni ukrepi ali se jim naložijo administrativne sankcije, če se določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ne izpolnjujejo. Države članice zagotovijo, da so ti ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

1. Države članice določijo sankcije za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo ukrepe, potrebne za izvrševanje teh sankcij. Te sankcije so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Obrazložitev

Skladno s členom 23 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo kazni za določene primere, ko potrošniki zavestno podajo nepopolne ali netočne informacije, da dobijo pozitivno oceno kreditne sposobnosti, medtem ko bi bila na podlagi popolnih in točnih informacij ocena njihove kreditne sposobnosti negativna, in nato niso sposobni izpolniti pogojev iz pogodbe, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja kazni.

črtano

Obrazložitev

Uskladitev s členom 23 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice s pomočjo obstoječih organov, kjer je ustrezno, zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti pritožbeni postopki in druga pravna sredstva za izvensodno reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te direktive med dajalci kreditov in potrošniki ter med kreditnimi posredniki in potrošniki. Države članice zagotovijo tudi, da se vsi dajalci kreditov in kreditni posredniki člani enega ali več teh organov, ki izvajajo pritožbene postopke in uporabljajo druga pravna sredstva.

1. Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih in učinkovitih postopkov za izvensodno reševanje potrošniških sporov v zvezi s kreditnimi pogodbami v smislu te direktive; pri tem po potrebi uporabijo obstoječe organe.

Obrazložitev

Uskladitev s členom 24 direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da ti organi dejavno sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov.

2. Države članice spodbujajo te organe k sodelovanju, da bi se rešili tudi čezmejni spori v zvezi s kreditnimi pogodbami.

Obrazložitev

Skladno s členom 24 direktive o potrošniških kreditih.

 

 

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(4), 8(4), 9(3), 10(3), 14(5) in 16(2) se prenesejo na Komisijo za neomejen čas po začetku veljavnosti te direktive.

1. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 12(5) se na Komisijo prenesejo pod pogoji, opredeljenimi v tem členu.

2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Pooblastilo v skladu s členom 12(5) se na Komisijo prenese za nedoločen čas po začetku veljavnosti te direktive.

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 27 in 28.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo v skladu s členom 12(5). S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo, navedeno v njem, preneha veljati. Sklep začne učinkovati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

 

3a. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

 

3b. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 12(5), začne veljati le, če mu Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Obrazložitev

Spremembe v skladu s črtanjem besedila o delegiranih aktih ter skupnemu dogovoru o delegiranih aktih.

 

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27

črtano

Preklic pooblastila

 

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 6(4), 8(4), 9(3), 10(3), 14(5) in 16(2).

 

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastil, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter razloge za preklic.

 

3. S sklepom o preklicu pooblastil se konča prenos pooblastil, določenih v navedem sklepu. Sklep začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

 

 

Obrazložitev

Prilagoditev črtanju besedila o delegiranih aktih ter skupnemu dogovoru o delegiranih aktih.

 

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28

črtano

Ugovori zoper delegirane akte

 

1. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za en mesec.

 

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ni ugovarjal zoper delegirani akt, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da ne nameravata ugovarjati zoper njega.

 

3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper sprejeti delegirani akt v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, navede razloge za to.

 

 

Obrazložitev

Prilagoditev skupnemu dogovoru o delegiranih aktih.

 

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 30 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 30a

 

Prehodni ukrepi

 

Ta direktiva ne velja za kreditne pogodbe, ki obstajajo na dan, ko začnejo veljati nacionalni izvedbeni ukrepi.

Obrazložitev

Skladno s členom 30(1) direktive o potrošniških kreditih.

 

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Priloga I – razdelek – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d) Rezultat izračuna se zapiše z natančnostjo vsaj ene decimalke. Če je na naslednjem decimalnem mestu število 5 ali večje, se število na tem decimalnem mestu poveča za eno.

(Ne zadeva slovenske različice.)

 

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Priloga II – del A – Oddelek "Uvodno besedilo" – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta dokument je bil sestavljen na podlagi podatkov, ki ste nam jih posredovali, in na podlagi trenutnih pogojev na finančnem trgu. Spodaj navedene informacije veljajo do [datum]. Po tem datumu se lahko spremenijo skladno s spremembami na trgu.

Ta dokument je bil sestavljen na podlagi podatkov, ki ste nam jih posredovali, in na podlagi trenutnih pogojev na finančnem trgu. Ta dokument ter spodaj navedene informacije veljajo do [datum]. Po tem datumu se lahko spremenijo skladno s spremembami na trgu. Ta dokument je zavezujoča/nezavezujoča ponudba za dajalca kredita. (Neustrezno črtati.)

 

 

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine

Referenčni dokumenti

COM(2011)0142 – C7-0085/2011 – 2011/0062(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

10.5.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

10.5.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Alexandra Thein

24.5.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

21.6.2011

12.7.2011

 

 

Datum sprejetja

11.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Toine Manders

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Giuseppe Gargani

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine

Referenčni dokumenti

COM(2011)0142 – C7-0085/2011 – 2011/0062(COD)

Datum predložitve EP

31.3.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

10.5.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

10.5.2011

JURI

10.5.2011

 

 

Pridruženi odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

29.9.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Antolín Sánchez Presedo

21.9.2010

 

 

 

Obravnava v odboru

13.4.2011

31.8.2011

24.10.2011

 

Datum sprejetja

7.6.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Băsescu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Alfredo Pallone, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

David Casa, Philippe De Backer, Vicky Ford, Robert Goebbels, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Mario Mauro, Gianni Pittella, Andreas Schwab, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Emilie Turunen

Datum predložitve

11.10.2012

 

 

[1] UL C 318, 29.10.11, str. 133.
[2]    COM(2011)0453 , COM(2011)0452 .