Dokument zasedanja

 

A7-0271/2012

21.9.2012

***I

POROČILO

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

( COM(2011)0489 – C7‑0217/2011 – 2011/0217(COD) )

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou)

 

 

 

Oznake postopkov

  *  Postopek posvetovanja

  ***  Postopek odobritve

  ***I  Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

  ***II  Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III  Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA  5

OBRAZLOŽITEV  45

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve  49

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje  76

MNENJE Odbora za ustavne zadeve  98

MNENJE Odbora za peticije  113

POSTOPEK  133

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

( COM(2011)0489 – C7‑0217/2011 – 2011/0217(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0489 ),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 21(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0217/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012[1];

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za peticije ( A7-0271/2012 ),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[2]*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

SKLEP št. .../2012/EU

EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne

o evropskem letu državljanov (2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

v skladu z rednim zakonodajnim  postopkom[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)   Unija temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti ter se opira na načela demokracije in pravne države. To so osnovna načela držav članic v družbah, v katerih prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi. Vsak državljan Unije ima in bi moral uživati pravice iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(1)  Maastrichtska pogodba je v letu 1993 uvedla pojem državljanstva Unije. Amsterdamska pogodba iz leta 1999 in Lizbonska pogodba iz leta 2009 sta dodatno okrepili pravice, povezane z državljanstvom Unije. Leta 2013 se bo slavila 20. obletnica uvedbe državljanstva Unije. Točka (12) člena 1 in točka (34) člena 2 Lizbonske pogodbe (zdaj člen 9 PEU in člen 20 PDEU) določata, da so vse osebe z državljanstvom ene od držav članic državljani Unije, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic ▌. V točki (35) člena 2 Lizbonske pogodbe (zdaj člen 21 PDEU) je zapisana pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja.

▌

(4)  ▌ Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje[5], postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi s spodbujanjem pravic državljanov, zlasti pravice do prostega gibanja, in pravic, ki državljanom Unije omogočajo, da se dejavno vključujejo v demokratično življenje Unije.

(5)  Evropski parlament je v Komisijo svoji resoluciji z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe[6] pozval, naj ▌ leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanov, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu, vključno z izrazjem zanj, njegovo vsebino in področjem uporabe, in državljane EU obvešča o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, in o sredstvih, ki so jim na voljo za njihovo uveljavljanje.

(5a)  Leto 2013 bi bilo treba razglasiti za evropsko leto državljanov. Evropsko leto državljanov bi bila pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti širše javnosti o pravicah in dolžnostih, ki so povezane z državljanstvom Unije. Njegov cilj bi moralo biti tudi izboljšanje ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, kadar uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja v drugi državi članici, na primer kot študenti, delavci, iskalci zaposlitve, prostovoljci, potrošniki, podjetniki, mladi ljudje ali upokojenci. Tako bi moralo biti ozaveščanje geografsko, demografsko in socialno, osredotočati pa bi se moralo tudi na odstranjevanje preostalih ovir za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije.. V ospredju bi moralo biti sporočilo, da tudi sami državljani Unije igrajo pomembno vlogo pri krepitvi teh pravic, s tem ko sodelujejo v civilni družbi in demokratičnem življenju.

(5b)  Da bi se državljani Unije lahko premišljeno odločali, ali naj uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, ni dovolj okrepiti njihove ozaveščenosti o sami pravici. Pomembno je, da so primerno obveščeni tudi o drugih pravicah, ki jim jih zagotavlja pravo Unije v čezmejnih situacijah. Te informacije bi jim tudi omogočale, da celovito uživajo te druge pravic, če se odločijo uveljavljati svojo pravico do prostega gibanja.

(6)  Pravica do prostega gibanja in prebivanja se je vse od uvedbe z Rimsko pogodbo leta 1958 kot ene izmed štirih temeljnih svoboščin izkazala za enega od stebrov pri gradnji notranjega trga, ki koristi gospodarstvom držav članic in posameznim državljanom Unije.

▌

(8)  Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki so vezane na državljanstvo Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Unije. ▌

(9)  Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v njenem sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti te pravice v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje in delo drugod v Uniji.

(10)  Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ obravnavala glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo zlasti v čezmejnih situacijah uveljavljati svoje pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je v svojem poročilu ugotovila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic, zlasti glede pravice do prostega gibanja.

(10a)  PEU in PDEU dajeta vsakemu državljanu Unije pravico, da se prosto giblje in prebiva na ozemlju držav članic, pravico, da voli in je izvoljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici svojega stalnega prebivališča, in sicer pod enakimi pogoji kot državljani te države, pravico, da ga na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljan je, nima predstavništva, ščitijo diplomatski in konzularni organi katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države članice, pravico naslavljati peticije na Evropski parlament, pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic in pravico naslavljati institucije Unije, pa tudi vrsto pravic na različnih področij, kot so prost pretok blaga in storitev, varstvo potrošnikov in zaščita javnega zdravja, enake možnosti in enaka obravnava ter dostop do zaposlitve in socialnega varstva.

(10b)  Lizbonska pogodba je uvedla nove pravice, zlasti državljansko pobudo, ki je določena v točki (12) člena 1 in točki (37) člena 2 te pogodbe (člen 11 PEU in člen 24 PDEU) in ki omogoča, da lahko vsaj milijon državljanov iz znatnega števila držav članic pozove Komisijo, naj predstavi predlog na katerem koli področju pristojnosti EU, tako da so lahko državljanom tudi dejavno udeleženi v političnem življenju Unije in neposredno sooblikujejo razvoj prava Unije[7]..

(10c)  Evropski parlament že od prvih neposrednih volitev leta 1979 deluje kot vmesni člen med državljani in Unijo. S svojimi poslanci ima ključno vlogo pri obveščanju o pravicah in prednostih državljanstva Unije, pri postavljanju interesov državljanov Unije med oblikovanjem politike v ospredje ter pri spodbujanju dejavnega sodelovanja državljanov Unije. Ozaveščanje o pravicah državljanov Unije, enakosti med spoloma, udeležbi žensk in moških v demokratičnem življenju Unije, vključno z njihovo volilno pravico, tako v vlogi volivcev kot tudi kandidatov, v državi članici, kjer imajo stalno prebivališče, in o področjih, na katerih ima Evropski parlament pristojnosti v zakonodajnem postopku, je pomembno tudi v luči volitev v Evropski parlament leta 2014. Učinke takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi bilo treba dodatno okrepiti s tesnim usklajevanjem in uporabo sinergij z ustreznimi ukrepi institucij Unije, zlasti Evropskega parlamenta, evropskih političnih strank in fundacij ter držav članic med pripravami na te volitve.

▌

(13)  Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja, bi morali biti poleg tega na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti obveščeni ▌o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti, tudi tistih pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju v druge države članice ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti dodatno obveščeni o priznavanju njihovih izobraževalnih, akademskih in poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“[8] in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

(14)  Državljani Unije morajo biti ▌tudi bolje obveščeni o pravicah, ki jih imajo kot potniki katerega koli prevoznega sredstva v Uniji ter kot potrošniki v drugih državah. Če so državljani Unije prepričani, da so njihove potrošniške pravice učinkovito zaščitene, bodo lahko prispevali k ▌razvoju ▌trga blaga in storitev v Uniji, ki bo tako učinkoviteje uresničil vse svoje zmožnosti v korist državljanov. Podobno morajo biti državljani bolje obveščeni o predpisih glede splošne varnosti proizvodov in tržnega nadzora, da se bodo lahko zavedali, kako so zaščiteni njihovo zdravje in pravice v Uniji, zlasti pri nevarnostih ali tveganjih, ki jih kot posamezniki ne morejo obvladati. Poleg tega je pomembno okrepiti ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do čezmejnega zdravstvenega varstva in spremljajočih ukrepih, kot sta e-zdravje in telemedicina, kar jim bo omogočilo celovito koriščenje varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva v drugih državah članicah.

(14a)  Cilj sklepa je prispevati k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, saj je omogočanje prostega gibanja oseb in povečanje mobilnosti delavcev pomemben način za odpravljanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter povečanje zaposljivosti ljudi in konkurenčnosti evropske industrije. Njegov dolgoročni cilj je podpreti raziskave in inovacije v Uniji glede na sedanje zaskrbljujoče visoke stopnje brezposelnosti v posameznih državah članicah.

(14b)  Informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, organizirane v okviru evropskega leta državljanov, bi morale upoštevati tudi potrebe nekaterih posebnih in ranljivih skupin. Informacije bi morale biti brezplačne in dostopne v vseh uradnih jezikih Unije. Posredovati bi jih bilo treba v preprostem jeziku in v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi, mediji, civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Te različne zainteresirane strani bi lahko predvidele pobude, kot so tekmovanja v pisanju esejev, izdelava akcijskih načrtov in učbenikov, spletni forumi ali kampanje v šolah in na univerzah.

(14c)  Dejavna vloga državljanov Unije in združenj, ki jih zastopajo, je bistvena za delovanje Unije. Člena 10 in 11 PEU poudarjata pomen predstavniške demokracije v vseh njenih vidikih ter vlogo državljanov in združenj, ki jih predstavljajo, pri izražanju in javni izmenjavi mnenj o vseh področij delovanja Unije. Institucije Unije bi morale z odprtim, preglednim in rednim dialogom s civilno družbo spodbujati k dejavni demokratični udeležbi v procesu odločanja, da se zagotovita skladnost in preglednost ukrepov Unije. Dejavno udeležbo državljanov Unije bi bilo treba omogočati tudi z dostopom do dokumentov in informacij ter dobrim upravljanjem in upravo.

(14d)  Izobraževalna politika ima pomembno vlogo pri obveščanju zlasti mladih državljanov o zasnovi državljanstva Unije in z njim povezanih pravicah. Podpira lahko tudi spodbujanje večjezičnosti ter mobilnosti študentov, učiteljev, oseb, ki se poklicno usposabljajo, in vodij njihovega usposabljanja ter krepitev družbenih in državljanskih kompetenc v skladu s priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, kar jim lahko omogoči polno udeležbo v državljanskem življenju in celovito uveljavljanje pravic, ki jih imajo po pravu Unije. Obstajati bi morala možnost za izvedbo posebnih ukrepov, ozaveščanje glede možnosti za prostovoljstvo, študij v tujini, opravljanje pripravništva v drugi državi članici ali sodelovanje v programih Unije za izmenjave v izobraževanju.

(14e)  Evropsko leto državljanstva bo zaznamovalo Poročilo Komisije o državljanstvu EU v letu 2013, v katerem bo predstavljen napredek od Poročila o državljanstvu EU v letu 2010 in predlagani nadaljnji ukrepi za odpravo ovir, ki državljanom Unije še vedno preprečujejo, da bi uveljavljali svoje pravice. Na podlagi tega poročila bi lahko Svet sprejel predpise za okrepitev ali dopolnitev pravic, povezanih z državljanstvom Unije.

(14f)  Državljane Unije bi bilo treba obvestiti tudi o večjezičnem portalu Tvoja Evropa, ki je enotna informacijska točka za področje pravic državljanov in podjetij v Uniji.

(14g)  Informacijski centri Europe Direct bi morali kot lokalni vmesnik med Unijo in njenimi državljani delovati v tesnem partnerstvu z Evropskim parlamentom pri kampanjah ozaveščanja, in sicer z lajšanjem razprave o Uniji na lokalni in regionalni ravni, posredovanjem in distribucijo informacijskega gradiva javnosti ter omogočanjem pošiljanja povratnih informacij institucijam Unije.

(14h)  Vse pobude, uvedene za namene in v okviru evropskega leta državljanov, bi morale imeti za cilj povečanje vzajemnega razumevanja med državljani Unije, njenimi institucijami in državami članicami. To vključuje tudi izboljšanje ozaveščenosti o pravicah državljanov med zaposlenimi v javnih organih, bodisi na ravni Unije bodisi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

(14i)  Od ustanovitve leta 1949 ima Svet Evrope vodilno vlogo na področju izobraževanja in kulture, tako da spodbuja in vzpostavlja evropska kulturna omrežja ter medkulturni dialog in spodbuja jezikovno raznolikost. Zato bi morala Unija razviti sinergije z delom Sveta Evrope na tem področju, kar zadeva evropsko leto državljanov.

▌

(22)  Za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, so odgovorne predvsem države članice. To vključuje zagotavljanje informacij o Uniji in ciljno poročanje o dejavnostih vseh institucij Unije. Ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje ukrepe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija[9]. Institucije Unije in države članice bi morale okrepiti sodelovanje z mediji in se zavezati, da jim bodo zagotavljale kakovostne informacije o Uniji.

(22a)  Za čim večjo učinkovitost in uspešnost dejavnosti, predvidenih za evropsko leto državljanstva, je pomembno v letu 2012 izvesti vrsto pripravljalnih ukrepov v skladu s členom 49(6) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Finančna uredba)[10].

▌

(24)  Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter potrebne ukrepe za izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[11] in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[12], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[13].

(25)  Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta državljanov, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot so program „Evropa za državljane“ za obdobje 2007–2013 in posebni program za obdobje 2007–2013 „Temeljne pravice in državljanstvo“ kot del splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, program „Vseživljenjsko učenje“, ki vključuje program Erasmus, pobuda „Mladi in mobilnost“ ter program „MEDIA“.

(25a)  V korist prihodnjih evropskih let bi bilo treba pripraviti temeljito oceno ukrepov, izvedenih v okviru evropskega leta državljanov. Tako poročilo bi moralo vključevati zamisli in najboljšo prakso za prihodnje ukrepe, povezane s čim bolj učinkovito pomočjo in vključevanjem državljanov, pri čemer bi se po možnosti oprlo na primerljive količinske podatke, pridobljene iz evropskega leta državljanov.

(25b)  Ker države članice ne morejo v zadostni meri uresničiti ciljev evropskega leta državljanov, namreč da bi ozaveščale državljane Unije o pravicah in dolžnostih, povezanih z državljanstvom Unije, podpirale možnost za uveljavljanje teh pravic ter spodbujale dejavno udeležbo v demokratičnem življenju Unije, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, mednarodna izmenjava informacij ter ozaveščanje in širjenje dobre prakse po vsej Uniji, in je torej zaradi obsega evropskega leta državljanstva mogoče te cilje bolje uresničiti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

Leto 2013 se razglasi za „evropsko leto državljanov“ ▌.

Člen 2

Cilji

1.   Splošni cilj evropskega leta državljanov (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto) je okrepiti ozaveščenost in znanje o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da se državljanom omogoči, da v celoti uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Evropsko leto ▌v tem okviru spodbuja tudi uveljavljanje ostalih pravic, povezanih z državljanstvom Unije, s strani državljanov Unije ▌.

2.   Na ▌podlagi odstavka 1 so posebni cilji evropskega leta naslednji:

(a)  izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter v zvezi s tem o vseh drugih pravicah, ki jih imajo državljani Unije brez diskriminacije, vključno s pravico, da volijo na lokalnih in evropskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo;

(b)  izboljšati ozaveščenost med državljani Unije, tudi mladimi, o tem, kako jim lahko pravice ▌Unije konkretno koristijo, pa tudi o politikah in programih, ki obstajajo v podporo uveljavljanju teh pravic;

(c)  spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja in prebivanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, z namenom spodbujanja in krepitve dejavne državljanske in demokratične udeležbe državljanov Unije, zlasti v državljanskih forumih, ki obravnavajo politike Unije, in na volitvah v Evropski parlament, s čimer se krepi socialna kohezija, kulturna raznolikost, solidarnost, enakost med ženskami in moškimi, medsebojno spoštovanje in občutek skupne evropske identitete med državljani Unije na podlagi temeljnih vrednot Unije iz PEU in PDEU ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

Člen 3

Zadevne pobude

1.  Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev iz člena 2, lahko vključujejo naslednje pobude, organizirane na ravni Unije ter nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ▌:

(a)   informacijske, medijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnim skupinam;

(b)  izmenjave informacij ter izkušenj in dobrih praks med organi Unije, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi javnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe;

(c)  konference, predstavitve – tudi prek interneta – in druge prireditve za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu in koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno o zasnovi državljanstva Unije in pravicah, ki so z njim povezane;

(d)  uporabo obstoječih večjezičnih participativnih orodij za spodbujanje dejavne udeležbe organizacij civilne družbe in državljanov v evropskem letu, vključno z instrumenti neposredne demokracije, kot so državljanska pobuda in javna posvetovanja;

(e)  krepitev vloge in prepoznavnosti obstoječih orodij, med njimi sodobnih orodij informacijske in komunikacijske tehnologije za obveščanje državljanov, kot so večjezični informacijski centri Europe Direct in Tvoja Evropa, kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

(f)  krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za reševanje problemov, kot je SOLVIT, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice po pravu Unije;

(g)  zagotavljanje informacij državljanom Unije o Odboru za peticije Evropskega parlamenta in Evropskem varuhu človekovih pravic, da bodo lahko bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice po pravu Unije; in

(h)  promocijo poročila o državljanstvu EU, ki bo temeljila na poglobljeni razpravi ter aktivnih prispevkih državljanov in zainteresiranih strani in ki bo opredelilo nadaljnje ovire, ki državljanom Unije preprečujejo, da bi v celoti uveljavljali pravice iz državljanstva Unije, ter spodbujalo ustrezne strategije za odstranitev teh ovir.

2.  Podrobnosti o pobudah iz odstavka 1 so navedene v Prilogi.

3.  Komisija in države članice lahko opredelijo druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta, določenim v členu 2, ter dovolijo, da se ime evropskega leta uporablja pri promociji navedenih dejavnosti, če prispevajo k doseganju teh ciljev.

3a.  Pri pobudah, ki se organizirajo v okviru evropskega leta, se pozornost nameni opredelitvi ovir, ki jih imajo državljani Unije pri uveljavljanju svojih pravic, ter spodbujanju primernih načinov in strategij za odpravo teh ovir, pa tudi podpori medkulturnega razumevanja in boju proti diskriminaciji. Zato se ustvarjajo sinergije med temi pobudami ter obstoječimi orodji in programi na področju temeljnih pravic, pravic državljanov, zaposlovanja ter socialnih zadev, izobraževanja in kulture.

Člen 4

Usklajevanje in izvajanje na ravni Unije

1.  Komisija tesno sodeluje z državami članicami, Evropskim parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, pa tudi z lokalnimi in regionalnimi organi ter z organi in združenji, ki zastopajo lokalne in regionalne interese ▌.

▌

2.  Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij ali organizacij civilne družbe ali organov, ki so dejavni na področju državljanstva in ki branijo pravice državljanov ali podpirajo izobraževanje in kulturo, in drugih zainteresiranih strani za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.

3.  Komisija si prizadeva izkoristiti morebitne sinergije med različnimi evropskimi tematskimi leti z ovrednotenjem dosežkov, spremljanjem trajnih vrzeli in po potrebi zagotavljanjem statističnih podatkov, da bi tako zagotovila učinkovito izvajanje ciljev evropskega leta.

4.  Komisija ta sklep izvede na ravni Unije.

Člen 5

Finančne določbe

1.  Ukrepi iz dela A Priloge, ki se izvajajo v vsej Uniji, so podlaga za dodelitev javnega naročila ali donacij, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije.

2.  Ukrepi iz dela B Priloge, ki se izvajajo v vsej Uniji, so lahko subvencionirani iz splošnega proračuna Unije.

Člen 6

Mednarodno sodelovanje

Komisija lahko v okviru evropskega leta sodeluje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope.

Člen 7

Zaščita finančnih interesov Unije

1.  Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar se ugotovijo nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Komisija lahko v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja preglede in preverjanja na kraju samem na podlagi tega sklepa. Preiskave po potrebi izvede Evropski urad za boj proti goljufijam v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 ▌.

2.  Pri ukrepih Unije, financiranih na podlagi tega sklepa, nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni vsako kršenje določb zakonodaje Unije ali vsako neizpolnjevanje pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, in ki je ali bi lahko z neupravičenimi izdatki škodljivo vplivala na splošni proračun Unije.

3.  Komisija zmanjša, zaustavi ali izterja izplačilo finančne pomoči, dodeljene za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, zlasti nespoštovanje določb tega sklepa ali posameznega sklepa ali pogodbe o dodelitvi zadevne finančne podpore ali če se izkaže, da se je ukrep močno spremenil, ne da bi bila Komisiji poslana vloga za odobritev spremembe, sprememba pa ni skladna z značilnostmi ali izvedbenimi pogoji ukrepa.

4.  Če upravičenec ne upošteva rokov ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku predloži svoje stališče. Če upravičenec ne predloži zadovoljivega odgovora, lahko Komisija preostalo finančno pomoč ukine in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5.  Vsak neupravičeno izplačan znesek je treba vrniti Komisiji. Zneskom, ki niso vrnjeni pravočasno, se prištejejo zamudne obresti v skladu s pogoji iz Finančne uredbe.

Člen 8

Spremljanje in ocenjevanje

Komisija do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in splošni oceni pobud iz tega sklepa. Poročilo je podlaga prihodnjim politikam, ukrepom in dejavnostim Unije na tem področju. Glede na izkušnje z evropskim letom se v poročilu predstavijo tudi zamisli in najboljša praksa za boljše obveščanje državljanov o njihovih pravicah tudi po koncu evropskega leta.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9a

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

PRILOGA

UKREPI IZ ČLENA 3

Kot vodilno načelo bo izvajanje evropskega leta temeljilo na široki informacijski kampanji v vsej Uniji, dopolnijo pa jo lahko ukrepi držav članic. Pri ukrepih na ravni Unije in nacionalnih ukrepih lahko sodelujejo tudi civilna družba, ki ima veliko izkušenj na tem področju, in druge zainteresirane strani, da se zagotovi vključenost vseh ključnih akterjev. Izvajanje bo potekalo v obliki naslednjih ukrepov:

A.  NEPOSREDNE POBUDE UNIJE

Financiranje se bo pretežno izvajalo v obliki neposrednega nakupa blaga in storitev na podlagi obstoječih okvirnih pogodb. Del financiranja se lahko nameni za jezikovne storitve (prevajanje, tolmačenje, večjezične informacije, znakovni jezik in Braillova pisava).

Informacijske in promocijske kampanje, ki vključujejo:

-pripravo in razširjanje avdiovizualnega in tiskanega gradiva, ki odraža cilje iz člena 2;

-odmevne prireditve in forume za izmenjavo izkušenj in dobre prakse;

-ukrepe za javno objavljanje rezultatov in večjo prepoznavnost programov, projektov in pobud Unije, ki prispevajo k ciljem evropskega leta;

-vzpostavitev informacijske spletne strani na spletišču Europa (http://europa.eu/index_sl.htm), namenjene ukrepom, ki se bodo izvedli v okviru evropskega leta;

-vključitev informacij o evropskem letu v novice, brošure, informacijsko gradivo in na spletne strani izobraževalnih ustanov in združenj, nevladnih organizacij in sindikatov.

B.  SOFINANCIRANJE POBUD S STRANI UNIJE

Za sofinanciranje dejavnosti v okviru evropskega leta bi bilo mogoče uporabiti programe Unije, kot je program Evropa za državljane za obdobje 2007–2013. Drugi programi, kot je posebni program „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013, ki je del splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, bodo informiranje o pravicah v EU postavili za prednostno merilo za projekte.

C.  POBUDE BREZ FINANČNE POMOČI UNIJE

Unija bo odobrila nefinančno podporo, vključno s pisno odobritvijo uporabe logotipa, ko bo oblikovan, in drugega gradiva, povezanega z evropskim letom, za pobude javnih ali zasebnih organizacij, če lahko te organizacije Komisiji zagotovijo, da se zadevne pobude izvajajo ali se bodo izvedle v letu 2013 in je verjetno, da bodo znatno prispevale k uresničevanju ciljev evropskega leta.

_______________

 

 

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

Ozadje

 

Državljanstvo Unije je bilo uvedeno z Maastrichtsko pogodbo leta 1993, da bi se okrepila in utrdila evropska identiteta, evropskim državljanom pa omogočilo dejavno sodelovanje v evropskem procesu povezovanja. Državljanstvo Unije, ki se samodejno priznava vsem državljanom neke države članice, se doda nacionalnemu državljanstvu.

 

V splošnem, državljani Evropske unije uživajo naslednje pravice: prosto se gibati in prebivati na ozemlju držav članic; voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo; uživati na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljani so, nima predstavništva, zaščito diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države; naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na Evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku Pogodb;

 

Res je, da lahko državljani Evropske unije med drugim uporabljajo za potovanje varnejše in cenejše lete, opravljajo boljše in cenejše telefonske klice, uživajo potrošniško varstvo, varno hrano in dostop do sistemov zdravstvenega varstva po vsej Evropski uniji. Enotni trg jim omogoča, da živijo, delajo, študirajo in poslujejo po vsej Evropski uniji ter uživajo široko izbiro blaga in storitev po konkurenčnih cenah.

 

Predlog Komisije

 

Skupni cilj evropskega leta je okrepiti ozaveščenost o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bodo lahko državljani v celoti koristili svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

 

Predlog prinaša nov zagon v razpravo o državljanstvu Unije in umešča ustrezno obveščeno in učinkovito uveljavljanje te pravice med osrednje prednostne politične naloge.

 

Sedanje težave in ovire

 

Na žalost državljanstvo Unije ni dovolj prepoznavno in dejanske koristi, ki jih prinaša državljanom Unije, študentom, delavcem, potrošnikom in podjetnikom, pa tudi ponudnikom blaga in storitve, niso dovolj poznane. Glede na poročilo Eurobarometer[14] o državljanstvu Evropske unije, ki je bilo objavljeno leta 2010, samo 43 % državljanov Unije trdi, da poznajo izraz „državljan Evropske unije“. Več kot dve tretjini sodelujočih iz 27 držav članic EU (67 %) ni dobro obveščenih o njem ali zanj sploh ne vedo.

 

Druga raziskava Eurobarometra[15], ki je bila objavljena septembra 2011, kaže, da so med najbolj pogostimi težavami, s katerimi se srečujejo državljani EU, ki prebivajo, študirajo ali delajo v drugi državi članici Evropske unije, pomanjkanje informacij, poznavanje pravic, jezikovne ovire ter nepriznavanje diplom in kvalifikacij. V sedanjem obdobju finančne, politične in socialne krize v Evropski uniji so te ovire hujše zaradi negativnih posledic krize, vključno z naraščanjem brezposelnosti in socialnih nemirov.

 

Državljani zahtevajo konkretne rešitve za svoje vsakdanje težave, boljše in enake možnosti za vse, brez razlikovanja na podlagi narodnosti, starosti, invalidnosti, spola, spolne usmerjenosti, prepričanja ali vere. Pričakujejo, da bodo s politikami Evropske unije premagane vse ovire, s katerimi se srečujejo, ko se želijo prosto gibati, prebivati ali delati kjerkoli v Evropski uniji. Mladi diplomanti si še zlasti želijo pravih možnosti za gibanje in prebivanje v državi članici, ki ni njihova država, če se tako odločijo.

 

Nedavne raziskave[16] pa kažejo, da se od 31 % državljanov Evropske unije, ki menijo, da bi lahko delali v drugi državi članici, na koncu le 11 % odloči, da bodo to tudi storili, 15 % od teh pa meni, da so ovire prevelike.

 

Državljani se poleg tega pritožujejo tudi nad pomanjkljivimi evropskimi uredbami, nad težavami z upravno učinkovitostjo Evropske unije, pomanjkanjem preglednosti in preveč birokracije. Razkorak med institucijami Evropske unije in državljani ostaja, prav tako ostaja nizka udeleženost državljanov v delovanju Evropske unije Stopnja neudeležbe na evropskih volitvah je visoka, še zlasti med mladimi.

 

Stališče poročevalke

 

Poročevalka pozdravlja predlog Komisije, vendar predlaga spremembo naslova, tako da bi bilo evropsko leto posvečeno državljanstvu, kot je bilo prvotno imenovano v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009). Evropsko leto državljanstva 2013 bo torej praznovalo 20. obletnico uvedbe državljanstva Unije.

 

Poleg tega je treba poudarek nameniti participativni demokraciji in novim pravicam, ki jih je prinesel začetek veljave Lizbonske pogodbe, kot je na primer državljanska pobuda.

 

Poročevalka meni, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja na območju držav članic osnovna pravica posameznika, ki izvira iz državljanstva Unije, vendar pa se morajo državljani zavedati celotnega spektra pravic, ki jim jih zagotavlja pravo Unije, ter jih v celoti izkoristiti, tako v svoji državi kot v čezmejnih situacijah.

 

Zato je izjemno pomembno, da se državljanstvo Unije okrepi na vseh ravneh in vseh stopnjah demokratičnega procesa, da bi postalo prečna razsežnost politik Evropske unije in ključna prednostna naloga na vseh področjih delovanja Evropske unije ter da bi bile politike Evropske unije skladne z vrednotami Evropske unije ter interesi in potrebami državljanov.

 

Glede na vse to poročevalka meni, da bi lahko evropsko leto državljanstva sprožilo okrepljeno zavest državljanov o državljanstvu Unije in spodbudilo k a) sodelovanju državljanov v demokratičnem življenju Unije in b) premagovanju demokratičnega primanjkljaja ter visokega odstotka neudeležbe na evropskih volitvah.

 

(a) Sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju

Da bi se okrepilo sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju Unije, se morajo državljani zavedati, kakšne koristi jim prinašajo pravice in politike Evropske unije in te pravice uveljavljati povsod v družbah držav članic EU, ki si delijo skupne vrednote pluralizma, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti ter enakosti žensk in moških.

 

Z izboljšano prepoznavnostjo državljanstva Unije in dejanskih koristi, ki jih prinaša posameznikom, bo doseženo tudi boljše razumevanje vrednot evropske integracije. V tem letu morajo biti vse dejavnosti usmerjene v utrjevanje občutka pripadnosti, krepitev strpnosti, medsebojnega razumevanja, solidarnosti ter socialne in družbene kohezije.

 

Poročevalka meni, da je mogoče le z udeležbo dobro obveščenih in dejavnih državljanov pri evropskem projektu in oblikovanju politik Evropske unije ter v državljanskih forumih oblikovati Unijo, v kateri bodo prevladovale rast, stabilnost in solidarnost.

 

(b) Odpravljanje demokratičnega primanjkljaja in neudeležbe na volitvah

Potrebni so praktični načini za premostitev prepada med institucijami EU in državljani Unije, da se odpravi demokratični primanjkljaj in nizka udeležbo na evropskih volitvah. Državljani morajo imeti dostop do preprostih in preglednih informacij o volitvah v Evropski parlament, programih in ciljih političnih strank in kandidatov ter morajo poznati svoje volilne pravice. Poleg tega bi bilo treba volilni postopek poenostaviti. Osrednje vprašanje paritete bi bilo treba obravnavati tudi v sklopu evropskega leta, saj je 2013 leto pred volitvami v Evropski parlament.

 

Predlogi poročevalke

 

Poročevalka predlaga konkretne in praktične ukrepe za čim večjo učinkovitost in uspešnost evropskega leta.

 

Med predlaganimi ukrepi so:

 

– kampanje obveščanja, izobraževanja in ozaveščanja, ki bodo zlahka in prosto dostopne za vse državljane EU, zlasti za ranljive skupine,

– ocenjevanje povratnih informacij na podlagi pripomb in pričakovanj državljanov Evropske unije, ki uporabljajo informacijska in podporna omrežja, portale in orodja,

– priprava akcijskega načrta pred začetkom evropskega leta v sodelovanju z vsemi državami članicami, institucijami EU, civilno družbo in različnimi zainteresiranimi stranmi, da se opredelijo vse ovire ter spodbudijo ustrezne strategije za njihovo premostitev,

– ustanovitev usmerjevalnega odbora ali projektne skupine za evropsko državljanstvo v Evropskem parlamentu,

– priprava vseevropske kampanje o državljanstvu Unije v letu 2013, ki jo bo izvajal Evropski parlament v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti,

– sprejetje zelene knjige Komisije za začetek poglobljene razprave o aktivnem državljanstvu,

– priprava primerjalnega priročnika pod okriljem Komisije, v katerem bo pojasnjena terminologija, področje uporabe in vsebina državljanstva Unije, da se razširi splošno razumevanje tega koncepta.

 

Finančna sredstva

 

Poročevalka obžaluje, da so finančna sredstva za evropsko leto nezadostna. Proračun za evropsko leto 2011 je znašal 11 milijonov EUR (vključno s pripravami v letu 2010), medtem ko je proračun za Evropsko leto 2010 znašal 27 milijonov EUR. Predlagana vsota 1 milijon EUR za evropsko leto 2013 je razmeroma nizka. Ne predvideva sofinanciranja za pobude organizacij civilne družbe, zato omogoča samo ukrepe sporočanja z vrha, ne pa tudi konkretnih ukrepov. Vendar pa je poročevalka trdno prepričana, da je za participativno evropsko državljanstvo potrebno sodelovanje državljanov Evropske unije. Več proračunskih sredstev bo organizacijam civilne družbe omogočilo, da sodelujejo v pripravah na evropsko leto, njihova udeležba pa bo nedvomno imela multiplikacijski učinek.

 

Zaključne pripombe

 

Cilji in predlogi za evropsko leto se lahko na ravni Evropske unije ter na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh bolje dosegajo z večstranskimi partnerstvi ter izmenjavo primerov dobre prakse, informacij in izkušenj.

 

Poročevalka si želi, da evropsko leto državljanstva ne bi bilo še eno leto proslav, pač pa začetek vzpostavitve okvira za dolgoročno razpravo o konceptu državljanstva Unije, zato predlaga načrt kot podlago za prihodnje politike, ukrepe in dejavnosti, ki bi se postopoma uvajali.

 

Evropsko leto državljanstva 2013 bi moralo utreti pot novemu programu „Evropa za državljane“ (2014–2020), ki podpira dejavnosti, s katerimi se državljani ozaveščajo o Evropske uniji, njenih vrednotah in zgodovini ter jih bolje razumejo.

 

2.3.2012

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

( COM(2011)0489 – C7‑0217/2011 – 2011/0217(COD) )

Pripravljavka mnenja: Inês Cristina Zuber

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

 

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Člen 20(1) Pogodbe določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

(1) Člen 20(1) Pogodbe določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic brez kakršne koli diskriminacije. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

 

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Člen 18 Pogodbe določa prepoved neposredne ali posredne diskriminacije glede na državljanstvo.

 

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Občutek državljanov držav članic, da so državljani Unije, deloma črpa svojo moč iz možnosti zaposlovanja drugod na notranjem trgu, zato je pravica živeti in delati v drugi državi članici osnovna sestavina državljanstva Unije, ki jo priznavata Pogodbi, ter ena temeljnih svoboščin Unije.

Obrazložitev

Prosto gibanje ljudi je pravica, ki se je državljanom Evropske unije ne sme zanikati, vključuje pa pravico do dela, študija in prebivanja v državi članici, ki si jo izberejo sami. Zato je treba ustvariti vse potrebne pogoje, da se zagotovi prosto gibanje delavcev in njihovih družin, da se izognemo socialnemu dampingu. Vsaka oblika diskriminacije v državi zaposlitve teh delavcev je nesprejemljiva. Jamčiti je treba vse pravice, vključno dostop do javnih storitev in socialnih ugodnosti, pa tudi sindikalne pravice.

 

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) Člen 45 Pogodbe zagotavlja prosto gibanju delavcev, ki „vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji“.

Obrazložitev

Nobena vrsta diskriminacije delavcev v državi zaposlitve ni sprejemljiva.

 

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1d) Evropsko leto državljanov bi s tem, da enakopravno vključuje moške in ženske, lahko prispevalo k spodbujanju enakopravnosti in boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, in sicer tako, da vključuje vsakega na enakopravni podlagi. Vseeno je potrebna skupna horizontalna zakonodaja za preprečevanje diskriminacije, da se odpravijo ovire za prosto gibanje.

 

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

 

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina). V skladu s Preambulo Listine Unija „temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti in postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Te pravice bi morale biti zagotovljene v vseh državah članicah in za vse državljane brez kakršne koli diskriminacije na podlagi spola, rase, starosti, invalidnosti ali poklicnih kvalifikacij, v skladu s Pogodbama pa te pravice lahko veljajo tudi za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju države članice.

 

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Temu ustrezno Stockholmski program postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi z zagotavljanjem celovitega uveljavljanja pravice državljanov do prostega gibanja.

(4) Temu ustrezno Stockholmski program postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi z zagotavljanjem celovitega uveljavljanja pravice državljanov do prostega gibanja in z varovanjem obstoja območja, v katerem se spoštuje različnost in kjer so najbolj ranljivi zaščiteni.

 

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Mobilnost delavcev, pa tudi dvig kakovosti izobraževanja z mobilnostjo študentov, vajencev in raziskovalcev, je osnovni steber strategije EU 2020 za „pametno, trajnostno in vključujočo rast“ v smislu zagotavljanja načrta za reševanje gospodarske krize prek mobilnosti znotraj Unije.

Obrazložitev

Načelo poklicne mobilnosti in mobilnosti študentov je vključeno v vodilni pobudi „Mladi in mobilnost“ ter „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ iz strategije EU 2020.

 

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Evropski parlament je v Resoluciji z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe poznal Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

(5) Evropski parlament je v resoluciji z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe pozval Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih novih pravicah in svoboščinah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, kot so Evropska državljanska pobuda in pravice posameznikov, določene v Listini o temeljnih pravicah.

 

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sta se Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah dvignili na isto raven kot štiri temeljne svoboščine iz primarnega prava. Unija bi morala evropsko leto državljanov (2013) izkoristiti za to, da državljanom pojasni temeljne pravice, ki jih zagotavlja primarno pravo, saj državljanom zagotavljajo varstvo in zaščito.

 

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b) Ključni dejavnik za učinkovito izvajanje prava Unije na področju pravic delavcev migrantov in koristi, ki jih prinaša mobilnost gospodarstvu Evropske unije in njenih držav članic, je osveščanje zaposlenih, njihovih družinskih članov in zainteresiranih strani o njihovih pravicah, možnostih in orodjih, ki so jim na voljo za uveljavljanje njihove pravice do prostega gibanja.

Obrazložitev

Sedanja obveščenost državljanov o njihovih civilnih in socialnih pravicah ter pravicah zaposlenih je nezadostna, kar ustvarja znatne prepreke za prosto gibanje delavcev v Evropski uniji. Državljane je treba ustrezno obvestiti o pravicah, ki jih imajo, kadar se preselijo v drugo državo članico, da jih delodajalci ne bodo izkoriščali.

 

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Maastrichtska pogodba iz leta 1992 je v Uniji uvedla pojem državljanstva in vsakemu državljanu Unije podelila temeljno pravico do prostega gibanja in prebivanja v Uniji. Amsterdamska pogodba iz leta 1997 je dodatno okrepila pravice, povezane z državljanstvom Unije.

Obrazložitev

Prva pravica evropskega državljana je pravica, da potuje, dela in živi kjerkoli v Uniji. Ta pravica je v Maastrichtski pogodbi vključena v poglavje o državljanstvu, z Amsterdamsko pogodbo pa je bil uveden postopek, po katerem je mogoče ukrepati proti državi članici EU, ki krši temeljne pravice svojih državljanov.

 

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti. Olajševanje prostega gibanja lahko tako poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa je lahko ključni dejavnik rasti.

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev sta nekoliko pomagala omiliti posledice industrijskih sprememb, novih delovnih vzorcev in demografskih sprememb na trgu dela. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti, na primer prosto gibanje brez diskriminacije na podlagi državljanstva med delavci držav članic glede zaposlovanja, plačila in drugih delovnih in zaposlitvenih pogojev, da se zagotovi pravična obravnava državljanov migrantov in prepreči njihovo izkoriščanje kot poceni delovne sile. Olajševanje prostega gibanja lahko poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje notranjega trga, toda mobilnost delovne sile bi morala biti združena z zaščito socialne varnosti delavcev in sindikalnih pravic, posamezni delodajalci pa je ne bi smeli tolmačiti kot možnost za zmanjševanje plač, slabšanje socialne varnosti ali na splošno delovnih pogojev.

 

 

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Da se izboljša mobilnost državljanov Unije in razvije skupen občutek pripadnosti, je izjemno pomembno okrepiti mobilnost instrumentov, kakršna sta evropski program za vseživljenjsko učenje ali vodilna pobuda „Mladi in mobilnost“, ter bolje obveščati vse državljane o obstoju in funkciji teh instrumentov. Za prikrajšane skupine, ki težje dostopajo do mobilnosti v okviru Unije, kot so nizko izobražene osebe, starejši ljudje ali invalidi, bi morala obstajati posebna podpora, v okviru evropskega leta pa bi jim morale biti namenjene posebne pobude.

 

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Evropske unije. Državljani, ki potujejo v druge države članice ali se tam naselijo, se seznanjajo s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljavljajo. Uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja torej prispeva k temu, da državljanstvo Unije postaja oprijemljiva resničnost v vsakdanjem življenju državljanov.

 

(8) Pravico do prostega gibanja, prebivanja, dela in študiranja na ozemlju držav članic brez kakršne koli diskriminacije državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic in temeljnih svoboščin ter kot osebno izboljšanje na poklicni ravni, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje pozitivnih vidikov evropske integracije in vključevanja ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Evropske unije. Državljani, ki potujejo v druge države članice, tam delajo, študirajo ali se tam naselijo, se seznanjajo s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljavljajo. Uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja torej prispeva k temu, da državljanstvo Unije postaja oprijemljiva resničnost v vsakdanjem življenju državljanov ter da se krepita povezanost in sožitje.

 

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje in delo drugod v Uniji.

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu in programih Unije, namenjenih spodbujanju prostega gibanja delavcev ali poklicne mobilnosti, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje in delo drugod v Uniji, kjer se pogosto soočajo s težavami, povezanimi z njihovo narodnostjo, družbenim in zakonskim statusom, kot so pravice narodnostno mešanih parov, ali državljanstvom, usklajevanjem socialne varnosti ali dostopom do javnih storitev zaradi pravnih in upravnih ukrepov, ki jim jih nalagajo druge države članice in so v nasprotju s pravom Unije ali se jih razlaga na način, ki je v nasprotju s pravom Unije. Osrednja cilja evropskega leta državljanov bi morala biti izboljšanje učinkovitega uveljavljanja pravic državljanov in odstranitev praktičnih ovir.

 

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Za dosego resnično prostega gibanja, enakopravne obravnave in mobilnosti v EU-27 bodo potrebna večja prizadevanja za vključevanje novih držav članic in njihovih prebivalcev v pojmovanje državljanskih pravic. Države članice bi morale tudi odpraviti vse upravne in pravne ovire, ki izhajajo iz napačne razlage. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti manj kvalificiranim delavcem in delavcem s posebnimi potrebami zaradi invalidnosti, da bi se tako odzvali na njihovo željo po poklicni mobilnosti, izmenjavah in strokovnem usposabljanju. Države članice gostiteljice bi morale sprejeti spremljevalne ukrepe, da bi jim omogočile uveljavljanje socialnih pravic (na primer do socialne varnosti, dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževalnih ustanov) ter volilne pravice (na primer na lokalnih volitvah in na volitvah v sindikate.). Tako bi se olajšala socialna kohezija ter spoštovale kolektivne pogodbe in sistemi, ki urejajo odnose med delodajalci in delavci na nacionalni ravni, ter se jih tako ne bi več postavljalo pod vprašaj.

 

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) V številnih sektorjih se povečuje pomen čezmejnega trga dela. Večina čezmejnih delavcev, ki so vanj vključeni, pa kljub temu zelo slabo pozna pravila in predpise, ki veljajo za njihov delo ali delovno mesto, vključno s pravicami delavcev, delovnimi pogoji in socialno varnostjo. Pomembno je, da se mobilnim delavcem zagotovijo ustrezne informacije o njihovih delavskih in socialnih pravicah.

 

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ obravnavala glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo zlasti v čezmejnih situacijah uveljavljati svoje pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je v okviru Poročila sklenila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic, zlasti glede pravice do prostega gibanja.

(10) Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ obravnavala glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo zlasti v čezmejnih situacijah uveljavljati svoje pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena od teh ovir je bilo pomanjkanje zagotovil na terenu (z drugimi besedami: države članice ne v celoti uveljavljajo državljanskih pravic). Druga opredeljena ovira je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je v okviru Poročila sklenila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic, zlasti glede pravice do prostega gibanja.

 

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ker pravica do prostega gibanja znatno izboljšuje življenja posameznikov, je bistveno, da so informacije o obstoju te pravice in pogojih za njeno uveljavljanje čim širše dostopne. Potencialni upravičenci te pravice so vsi državljani Unije, zato si je treba prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti v Uniji.

(11) Ker pravica do prostega gibanja lahko vsestransko olajša mobilnost, je ključnega pomena, da so informacije o obstoju te pravice in pogojih za njeno uveljavljanje čim širše dostopne. Zato bi morale biti lahko dostopne v vseh uradnih jezikih Unije in za invalidne osebe. Prizadevati bi si treba za boljšo ozaveščenost v Uniji ter zagotoviti, da so vsi potencialni upravičenci seznanjeni s svojimi pravicami.

 

Predlog spremembe    21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da se bodo državljani Unije lahko premišljeno odločali, ali naj izkoristijo svojo pravico do prostega gibanja, pa ni dovolj okrepiti njihovo ozaveščenost o pravici do prostega gibanja kot taki; bistveno je, da so državljani Unije primerno obveščeni tudi o drugih pravicah, ki jim jih zagotavlja pravo Unije v čezmejnih situacijah. Te informacije jim bodo zagotovile tudi, da te pravice v celoti užijejo, če se odločijo uveljavljati svojo pravico do prostega gibanja.

(12) Da se bodo državljani Unije lahko premišljeno odločali, ali naj izkoristijo svojo pravico do prostega gibanja, pa ni dovolj okrepiti njihovo ozaveščenost o pravici do prostega gibanja kot taki; bistveno je, da so državljani Unije primerno obveščeni tudi o drugih pravicah, ki jim jih zagotavlja pravo Unije v čezmejnih situacijah. Ustrezna informiranost in povečana ozaveščenost bi se torej lahko izkazali kot ključnega pomena v prizadevanjih za zaustavitev bega možganov iz Unije. Te informacije jim bodo zagotovile tudi, da te pravice v celoti užijejo, če se odločijo uveljavljati svojo pravico do prostega gibanja.

 

Predlog spremembe    22

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Vse spletne strani, ki jih je Komisija vzpostavila za obveščanje državljanov, bi bilo treba poenostaviti, da bi bile razumljivejše in bi spodbujale mobilnost vseh delavcev, ne glede na njihove kvalifikacije.

 

Predlog spremembe    23

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja, bi morali biti obveščeni zlasti o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti; ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju v druge države članice ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti obveščeni o pravici do priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

(13) Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja, bi morali biti proaktivno obveščeni zlasti o njihovi upravičenosti, da se zaposlijo pod enakimi pogoji, brez kakršnih koli dodatnih zahtev, kot državljani države, v kateri iščejo delo; Prav tako bi morali biti obveščeni o njihovih pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti; ti predpisi jim zagotavljajo, da zaradi selitve v druge države članice ali zaradi dela v njih ne bodo izgubili pravic socialne varnosti ali individualno pridobljenih pravic. Poleg tega morajo biti obveščeni o pravici do priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije. Pravo Unije njenim državljanom omogoča tudi prosto gibanje brez diskriminacije na podlagi državljanstva med delavci držav članic glede zaposlovanja, plačila in drugih delovnih in zaposlitvenih pogojev ter davčnih olajšav, ne da bi morali zaprositi za delovno dovoljenje. Poleg tega ko državljan Unije dela v drugi državi članici, imajo njegovi družinski člani pravico prebivati in delati v tej državi ne glede na njihovo državljanstvo. Otroci delavcev, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, imajo pravico do izobraževanja. Da se dosežeta boljša informiranost in povečana ozaveščenost je treba mobilizirati vse vključene organizacije, pa tudi socialne partnerje.

 

Predlog spremembe    24

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Izvajali bi se lahko posebni ukrepi za dvig ozaveščenosti o pravicah državljanov Unije, da delujejo kot prostovoljci, da študirajo ali opravljajo pripravništvo v drugi državi članici, ali da sodelujejo v programih Unije za izmenjave v izobraževanju, kot so Erasmus, Leonardo ali Erasmus za mlade podjetnike. Državljani Unije bi morali biti obveščeni tudi o novih možnosti za priznavanje pridobljenih kvalifikacij, in sicer s sklicevanjem na nacionalne in evropske okvire kvalifikacij. To spodbuja osebni razvoj in povečuje možnosti državljanov Unije ter priložnosti za mobilnost, tako na področju izobraževanja kot na trgu dela. Obenem ostaja nezadostno znanje tujih jezikov, zlasti med odraslimi, velika ovira za mobilnost delovne sile. Spodbujati bi torej treba učenje tujih jezikov na ravni Unije.

 

Predlog spremembe    25

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b). V zvezi z mobilnostjo delavcev v Uniji bi morali državljani Unije biti obveščeni tudi o mreži Evropskih služb za zaposlovanje, zlasti v obmejnih območjih, in njenem prispevku k spodbujanju mobilnosti delavcev v Uniji z obveščanjem vseh državljanov, tudi invalidnih oseb, ki nameravajo delati v tujini v drugi državi članici, o prostih delovnih mestih, o pravicah in dolžnostih pri migraciji, priložnostih za izobraževanje in poklicno usposabljanje ter delovnih in življenjskih pogojih.

Obrazložitev

Prosto gibanje ljudi je pravica, ki se je državljanom Evropske unije ne sme zanikati, vključuje pa pravico do dela, študija in prebivanja v državi članici, ki si jo izberejo sami. Mreža Eures bi lahko delovala kot sredstvo za širjenje informacij o pravicah delavcev in možnostih zaposlovanja v drugih državah članicah.

Predlog spremembe    26

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13c) Pravica do prostega gibanja pomeni, da bi morale biti strategije vseživljenjskega učenja in strokovnega usposabljanja na ravni Unije prirejene gibanju na delovnih trgih ter nudenju prenosljivih spretnosti, ki pokrivajo širša področja, tako v smislu geografskih območij kot tudi znanja, da bi ustrezale ponudbi delovnih mest. V zvezi s tem bi bilo treba spodbujati vlaganja v formalno in neformalno izobraževanje, strokovno usposabljanje, izmenjavo delovnih izkušenj in usklajene ukrepe, da bi se pospešil proces mobilnosti delovne sile.

 

Predlog spremembe    27

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13d) Velja poudariti, da se je podpora mobilnosti predvsem osredotočala na državljane z ustrezno izobrazbo. Zaradi tega bi bil čas, da Unija svoja vrata do mobilnosti odpre manj kvalificiranim delavcem, delavcem invalidom, kar naj stori z novimi programi za izmenjave in spletnimi stranmi, ki bi jasno strukturirane in preproste za uporabo.

 

Predlog spremembe    28

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) V tem okviru morajo biti državljani tudi bolje obveščeni o pravicah, ki jih imajo kot potniki katerega koli prevoznega sredstva v Evropski uniji ter kot potrošniki v drugih državah. Če so prepričani, da so njihove potrošniške pravice učinkovito zaščitene, bodo več prispevali k polnemu razvoju evropskega trga blaga in storitev ter bolje uživali njegove koristi. Državljani morajo biti poleg tega bolje obveščeni o predpisih glede splošne varnosti proizvodov in tržnega nadzora, da se bodo lahko zavedali, kako so zaščiteni njihovo zdravje in pravice v EU, zlasti pri nevarnostih ali tveganjih, ki jih kot posamezniki ne morejo obvladati. Pomembno je tudi okrepiti ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do čezmejnega zdravstvenega varstva, kar jim bo omogočilo celovito koriščenje varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva v drugih evropskih državah.

(14) V tem okviru morajo biti državljani tudi bolje obveščeni o pravicah, ki jih imajo kot potniki katerega koli prevoznega sredstva v Evropski uniji ter kot potrošniki v drugih državah. Če so prepričani, da imajo njihove potrošniške pravice najvišjo raven zaščite, bodo več prispevali k polnemu razvoju evropskega trga blaga in storitev ter bolje uživali njegove koristi. Državljani morajo biti poleg tega bolje obveščeni o predpisih glede splošne varnosti proizvodov in tržnega nadzora, da se bodo lahko zavedali, kako so zaščiteni njihovo zdravje in pravice v EU, zlasti pri nevarnostih ali tveganjih, ki jih kot posamezniki ne morejo obvladati. Pomembno je tudi okrepiti ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do čezmejnega zdravstvenega varstva, kar jim bo omogočilo celovito koriščenje varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva v drugih evropskih državah.

 

Predlog spremembe    29

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Ozaveščenost o volilnih pravicah, ki jih imajo državljani Unije, je v tem okviru bistvena. Državljani Unije se morajo v celoti zavedati pravic, da volijo in so voljeni na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v svojih državah članicah stalnega prebivališča. Politična udeležba lahko hkrati prispeva k integraciji državljanov Unije v družbo njihovih izbranih držav članic stalnega prebivališča.

(15) Ozaveščenost o volilnih pravicah, ki jih imajo državljani Unije, je v tem okviru bistvena. Državljani Unije se morajo v celoti zavedati pravic, da volijo in so voljeni na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v svojih državah članicah stalnega prebivališča. Prav tako bi bilo treba državljane (neodvisno od tega, ali so organizirani v stranke, združenja, nevladne organizacije ali državljanske pobude) dobro obveščati o njihovih možnostih za aktivno udeležbo pri oblikovanju evropske politike. Politična udeležba lahko hkrati prispeva k integraciji državljanov Unije v družbo njihovih izbranih držav članic stalnega prebivališča.

 

Predlog spremembe    30

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, s čimer bo prispevalo k cilju olajševanja uveljavljanja pravice do prostega gibanja.

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, s čimer bo prispevalo k lažjemu uveljavljanju pravice do prostega gibanja in krepitve evropske solidarnosti, identitete ter zavedanja o evropskih vrednotah.

 

Predlog spremembe    31

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Leta 2013 bo 20. obletnica uvedbe državljanstva Unije z Maastrichtsko pogodbo, ki je začela veljati 1. novembra 1993. Evropsko leto državljanov bo zaznamovalo nadaljnje ukrepanje na podlagi Poročila o državljanstvu EU ter akcijskega načrta za dokončno odstranitev ovir, ki državljanom še vedno preprečujejo polno uživanje pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Evropsko leto bo povečalo prepoznavnost državljanstva Unije in njegovih konkretnih koristi za posameznike, med drugim tudi s poudarjanjem oprijemljivih učinkov politik Unije v življenju državljanov, zlasti v smislu odstranjevanja ovir za uživanje njihovih pravic.

(18) Leta 2013 bo 20. obletnica uvedbe državljanstva Unije z Maastrichtsko pogodbo, ki je začela veljati 1. novembra 1993. Evropsko leto državljanov bo zaznamovalo nadaljnje ukrepanje na podlagi Poročila o državljanstvu EU ter akcijskega načrta za dokončno odstranitev ovir, ki državljanom še vedno preprečujejo polno uživanje pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Evropsko leto bo povečalo prepoznavnost državljanstva Unije in njegovih konkretnih koristi za posameznike, med drugim tudi s poudarjanjem oprijemljivih učinkov politik Unije v življenju državljanov, zlasti v smislu odstranjevanja ovir za uživanje njihovih pravic. Za izboljšanje mobilnosti državljanov Unije sta potrebna dokončanje notranjega trga in pa dejavno in pravilno izvajanje prava Unije na vseh področjih, ki vključujejo pravico do prostega gibanja, ob upoštevanju socialne razsežnosti in posledic za trg dela.

 

Predlog spremembe    32

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Državljane Unije iz novih držav članic še vedno deloma zadevajo prehodna pravila o pravici do prostega dela in prebivanja v drugih državah članicah. Pozitivne izkušnje držav, ki niso uveljavljale prehodnih obdobij, so pokazale, da prosto gibanje delavcev v Uniji nima negativnih učinkov na trg dela oziroma na plače.

 

Predlog spremembe    33

Predlog sklepa

Uvodna izjava 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Krepitev ozaveščenosti o pravicah državljanov, vključno z njihovimi volilnimi pravicami v državah članicah stalnega prebivališča, je pomembna tudi zaradi volitev v Evropski parlament leta 2014. Učinke takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi bilo treba dodatno okrepiti s tesnim usklajevanjem in uporabo sinergij z ustreznimi ukrepi drugih institucij Unije, zlasti Evropskega parlamenta, in držav članic med pripravami na te volitve.

(19) Krepitev ozaveščenosti o pravicah državljanov, vključno z njihovimi volilnimi pravicami v državah članicah stalnega prebivališča, je pomembna tudi zaradi volitev v Evropski parlament leta 2014. Učinke takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi bilo treba dodatno okrepiti s tesnim usklajevanjem in uporabo sinergij z ustreznimi ukrepi drugih institucij Unije, zlasti Evropskega parlamenta, in držav članic med pripravami na te volitve. Široko zastavljeno in učinkovito poročanje televizijskih, radijskih in internetnih ponudnikov v vseh državah članicah o zadevah v Uniji in okrepljeno sodelovanje med mediji (kot je na primer program Euronews) bi uspešno povečalo pretok informacij za državljane.

 

Predlog spremembe    34

Predlog sklepa

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, so odgovorne predvsem države članice; ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne ukrepe na tem področju, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija.

(22) Za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, so odgovorne predvsem države članice, ki bi morale v celoti izvrševati svoje obveznosti in pokazati, da se zavedajo odgovornosti za skupno Evropo. To vključuje spremljevalni in intenzivni pretok informacij in ciljno poročanje o dejavnostih institucij Unije. Ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne ukrepe na tem področju, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija.

 

Predlog spremembe    35

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije;

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja, študija in dela v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju in demokratičnem oblikovanju mnenj v Uniji;

 

Predlog spremembe    36

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike Unije konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbuditi državljane Unije k aktivni udeležbi v javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije;

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike Unije konkretno koristijo med prebivanjem ali delom v drugi državi članici in kako lahko učinkovito uveljavljajo svoje pravice, ter spodbuditi državljane Unije k aktivni udeležbi v javnih posvetovanjih o politikah, vprašanjih in političnih procesih Unije;

 

Predlog spremembe    37

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izboljšati ozaveščenost državljanov o tveganjih, ki so povezana z delom na črno, in o prednostih zakonite zaposlitve, kot so davčne ugodnosti, socialna varnost, strokovno usposabljanje, državljanstvo, stanovanja, združitev družine, dostop otrok do izobraževanja in učenja prek že obstoječih orodij (na primer Eures).

 

Predlog spremembe    38

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

– spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja in njenega izvajanja v državah članicah kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije brez diskriminacije na podlagi narodnostne pripadnosti ali etničnega izvora ter kot temeljno svoboščino, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in integracije, zaposlovanja, kakovostnega izobraževanja in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

 

Predlog spremembe    39

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– spodbuditi dejavnosti za boj proti diskriminaciji na podlagi narodnostne pripadnosti, da se premaga predsodke, ki vplivajo na pravico državljanov do prostega gibanja in na njihovo pravico, da delajo in prebivajo v drugi državi članici.

Obrazložitev

Sedanja obveščenost državljanov o njihovih civilnih in socialnih pravicah ter pravicah zaposlenih je nezadostna, kar ustvarja znatne prepreke za prosto gibanje delavcev v Evropski uniji. Državljane je treba ustrezno obvestiti o pravicah, ki jih imajo, kadar se preselijo v drugo državo članico, da jih delodajalci ne bodo izkoriščali.

 

 

Predlog spremembe    40

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek -1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1. V letu 2012 Komisija organizira javni natečaj na ravni Unije za oblikovanje logotipa evropskega leta.

 

Predlog spremembe    41

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu;

– informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti z aktivnim sodelovanjem socialnih partnerjev, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu, ob enakopravni obravnavi in brez diskriminacije, zlasti najbolj ranljivih in prikrajšanih skupin;

 

Predlog spremembe    42

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih uprav ter drugih organizacij;

– izmenjave informacij, izkušenj (tako pozitivnih kot negativnih) in dobrih praks na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih uprav ter drugih organizacij;

 

Predlog spremembe    43

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– konference in prireditve za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu in koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno pravic državljanov na podlagi državljanstva Unije;

– konference in prireditve za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu, koristih in ovirah pri uveljavljanju pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno pravic državljanov na podlagi državljanstva Unije;

 

Predlog spremembe    44

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega spletnega portala Europe Direct in Tvoja Evropa kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

– krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega spletnega portala Europe Direct, Tvoja Evropa in Eures kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije in informacije o pravicah delavcev in njihovih družin v državi zaposlitve, pa tudi o pobudah, kot je Mladi in mobilnost, ob vedno večji uporabi digitalnih komunikacijskih orodij in družbenih omrežij;

 

Predlog spremembe    45

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– poudarek na pomenu državljanske pobude kot instrumentu, ki skuša omogočiti neposredno udeležbo državljanov pri oblikovanju politike Unije;

 

Predlog spremembe    46

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– odločno spodbujanje obširnega in objektivnega poročanja v državah članicah o dejavnosti institucij Unije;

 

Predlog spremembe    47

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– boljše informiranje državljanov o pravici do naslovitve peticije Evropskemu parlamentu in pravici do predložitve zadev evropskemu varuhu človekovih pravic;

 

Predlog spremembe    48

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– informacijske kampanje za večjo prepoznavnost vloge Odbora Evropskega parlamenta za peticije in evropskega varuha človekovih pravic;

 

Predlog spremembe    49

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– posodobitev spletne strani Eures za njeno lažjo uporabo in boljše redno posodabljanje ter informacijsko kampanjo za njeno večjo prepoznavnost;

 

Predlog spremembe    50

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– informacijske kampanje za boljšo prepoznavnost, dostopnost in večjezičnost spletne strani Naric za priznavanje diplom in kvalifikacij;

 

Predlog spremembe    51

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Komisija in države članice poskrbijo, da se pri izvajanju pobud iz člena 3(1) dejavno vključijo predstavniki civilne družbe, na primer socialni partnerji,

 

Predlog spremembe    52

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija in države članice lahko opredelijo druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta, ter dovolijo, da se ime evropskega leta uporablja pri promociji navedenih dejavnosti, če prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

3. Komisija in države članice opredelijo dodatne dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta, ter dovolijo, da se ime evropskega leta uporablja pri promociji navedenih dejavnosti, če prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

 

Predlog spremembe    53

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija tesno sodeluje tudi z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.

Komisija tesno sodeluje tudi z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in socialnimi partnerji.

 

Predlog spremembe    54

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij ali organov, ki so dejavni na področju zaščite pravic državljanov, in zainteresiranih strani za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.

Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij ali organov, ki so dejavni na področju zaščite pravic državljanov, in zainteresiranih strani za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije. Zato Komisija tesno sodeluje z organizacijami civilne družbe in državljani.

 

Komisija tesno sodeluje tudi z organizacijami, ki zastopajo posebne skupine, kot so invalidi, ranljive skupine, državljani tretjih držav, Romi ali državljani držav kandidatk.

 

Predlog spremembe    55

Predlog sklepa

Člen 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5 a

 

Komisija in Svet zagotovita zadostna proračunska sredstva za uspešno izvedbo evropskega leta in s tem povezanimi dejavnosti, da bi se dosegla uresničitev zastavljenih ciljev;

 

Predlog spremembe    56

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in splošni oceni pobud iz tega sklepa.

Komisija do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in splošni oceni pobud iz tega sklepa, ki bo podlaga za prihodnje politike, ukrepe in dejavnosti Unije na tem področju. V skladu z izkušnjami evropskega leta se v poročilu predstavijo tudi zamisli in predlogi o tem, kako bolje obveščati državljane o njihovih pravicah tudi po koncu evropskega leta.

 

 

POSTOPEK

Naslov

Evropsko leto državljanov (2013)

Referenčni dokumenti

COM(2011)0489 – C7-0217/2011 – 2011/0217(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

13.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

13.9.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Inês Cristina Zuber

15.9.2011

 

 

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Ilda Figueiredo

 

 

 

Obravnava v odboru

5.12.2011

25.1.2012

29.2.2012

 

Datum sprejetja

1.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Andrea Zanoni, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Malika Benarab-Attou, Kinga Göncz, Jan Kozłowski, Svetoslav Hristov Malinov, Ramona Nicole Mănescu, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Phil Bennion, Silvia-Adriana Ţicău

 

 

1.3.2012

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

( COM(2011)0489 – C7‑0217/2011 – 2011/0217(COD) )

Pripravljavka mnenja: Marie-Christine Vergiat

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

 

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Člen 20(1) Pogodbe določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

(1) Člen 20(1) Pogodbe določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice in ga ne nadomešča ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

 

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Državljani in združenja, ki jih zastopajo, so osrednja za delovanje Unije, kot je določeni v členih 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji, ki poudarja pomen vseh vidikov parlamentarne demokracije.

 

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Bistvene pravice državljanstva Unije so povezane tudi z evropsko razsežnostjo izobraževanja, zlasti prek promocije večjezičnosti in mobilnosti študentov, učiteljev, oseb v poklicnem izobraževanju in njihovih inštruktorjev, kot je to določeno v členih 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) Unija bi morala v interesu svojih državljanov v vseh ukrepih, ki jih uvede, upoštevati kulturno razsežnost, da bi spodbudila medsebojno spoštovanje med kulturami, spodbujala raznolikost, varovanje skupne kulturne dediščine ter izboljšala poznavanje zgodovine evropskih narodov, kot je to določeno v členu 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je okrepil status državljanstva Unije, dopolnjene pa so bile tudi s tem povezane pravice, med drugim z uvedbo nove pravice, državljanske pobude, ki omogoča, da lahko en milijon državljanov iz znatnega števila držav članic Komisijo pozove k pripravi predlogov na katerem koli področju pristojnosti EU.

(2) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je okrepil status državljanstva Unije, dopolnjene pa so bile tudi s tem povezane pravice, med drugim z uvedbo nove pravice, državljanske pobude, ki omogoča, da lahko najmanj en milijon upravičenih podpisnikov iz najmanj četrtine držav članic Komisijo pozove k pripravi predlogov na katerem koli področju pristojnosti EU.

 

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, in členom 41, v skladu s katerim ima vsakdo pravico, da se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Pogodb in prejeme odgovor v istem jeziku.

 

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Kot je določeno v preambuli Listine, Evropska unija temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti, ki so temeljne za uresničevanje pravic državljanov. Unija prispeva k ohranjevanju in razvoju teh skupnih vrednost, pri čemer spoštuje raznolikost kultur in tradicij narodov Evrope, zagotavlja pa tudi svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo umetnosti in raziskovanja ter akademsko svobodo.

 

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) V Konvenciji Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2005 (Konvencija) je določeno, da kulturna raznolikost igra veliko vlogo pri doslednem uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ohranjanju socialne kohezije. V skladu s členom 10 te konvencije, so se države članice Evropske unije zavezale, da bodo pospeševale in poglabljale razumevanje tega, kako pomembno je raznolikost kulturnega izražanja varovati in spodbujati, med drugim s pomočjo izobraževalnih programov in programov ozaveščanja javnosti.

 

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Od ustanovitve dalje igra Svet Evrope vodilno vlogo na področju izobraževanja in kulture, in sicer s spodbujanjem in vzpostavljanjem evropskih kulturnih omrežij, medkulturnega dialoga in jezikovne raznolikosti. Unija bi torej morala razviti sinergije z delom Sveta Evrope na tem področju, zlasti pa je treba v zvezi z evropskim letom državljanov 2013 spodbujati priporočila iz Listine Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in o človekovih pravicah iz maja 2010.

 

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Po Maastrichtski pogodbi, ki določa, kako lahko Unija prispeva na področju politike izobraževanja, kulture in mladih, je glavni cilj programov, ki jih izvaja Komisija, omogočati srečevanje in izmenjavo med državljani, ki živijo v Uniji, ter spodbujati dialog, razumevanje in medsebojno spoštovanje. V okviru tega evropskega leta bi bilo treba te programe oblikovati tako, da bi upoštevali kulturno in izobraževalno razsežnost državljanstva Unije.

 

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) Pod pogojem, da je vsakomur dostopno, ima izobraževanje prvenstveno vlogo pri vzgoji bodočih državljanov, saj jim omogoča, da pridobijo temeljno splošno znanje, vključno s kritičnim poznavanjem izgradnje Evropske unije, pa tudi zgodovine in kulture evropskih narodov. S tega vidika je državljanska vzgoja bistvena, saj omogoči posameznikom polno sodelujejo v demokratičnem, družbenem in kulturnem življenju in se najzgodnejše dobe popolnoma počutijo državljani Unije.

 

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c) Vloga neformalnega in formalnega izobraževanja je temeljna za državljansko vzgojo, pa tudi za uresničevanje državljanstva, saj spodbuja emancipacijo posameznika, solidarnost in medsebojno razumevanje ter krepi socialno kohezijo. Evropsko leto državljanov mora torej biti nadaljevanje evropskega leta prostovoljstva 2011. Ob tem je pomembno, da se spodbuja priznavanje prostovoljstva, opozarja na znanje in izkušnje, pridobljeno pri tem, in odstrani zapreke za čezmejno delovanje, tudi tiste, ki se nanašajo na tretje države in njihove državljane, še posebej tiste, ki živijo na ozemlju Unije. Prav tako je pomembno tudi priznanje statusa evropskega združenja, ki bi lahko poleg tega spodbudilo razvoj čezmejnih projektov.

 

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6d) Uresničevanje pravic državljanov temelji na predpostavki polnega in neoviranega uresničevanja socialnih, gospodarskih in kulturnih pravic in zahteva priznanje kulturne raznolikosti in razvoj kulturnih dejavnosti, ki omogočajo udeležbo vseh pripadnikov družbe, tudi najbolj ranljivih skupin (kot so invalidne osebe, ljudje priseljenskega izvora, osebe iz socialnoekonomsko prikrajšanega okolja).

 

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6e) Osnovna načela uresničevanja pravic državljanstva so svoboda misli, izražanja in obveščanja ter raznolikost in neodvisnost medijev. Sporočila institucij Unije, zlasti Komisije, bi se morala bolj osredotočati na potrebi po obveščanju in boljšem razumevanju kar najširšega števila ljudi. Komisija se mora bolje povezovati s predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti, z informacijskimi točkami institucij Unije v državah članicah, predstavniki civilne družbe in mediji, tudi lokalnimi in regionalnimi, da bi državljanom pomagali bolje razumeti vpliv evropskih politik na nacionalne in lokalne politike in jim omogočili, da si bodo te politike bolje lastili.

 

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6f) Evropski parlament že od leta 1979, ko so bile prve neposredne volitve, deluje kot vmesni člen med državljani in Unijo. Poslanci Evropskega parlamenta imajo ključno vlogo pri prenašanju informacij o pravicah in ugodnostih državljanstva Unije ter pri postavljanju skrbi državljanov v ospredje med oblikovanjem politike.

 

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti. Olajševanje prostega gibanja lahko tako poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa je lahko ključni dejavnik rasti.

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij ter, dolgoročno, podpirati raziskave in inovacije v Uniji. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti. Olajševanje prostega gibanja lahko tako poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa je lahko ključni dejavnik rasti. Poleg tega se s tem izboljšajo socialne in kulturne kompetence državljanov EU, jezikovne ovire pa se zmanjšajo.

 

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Evropske unije. Državljani, ki potujejo v druge države članice ali se tam naselijo, se seznanjajo s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljavljajo. Uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja torej prispeva k temu, da državljanstvo Unije postaja oprijemljiva resničnost v vsakdanjem življenju državljanov.

(8) Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Evropske unije. Državljani, ki potujejo v druge države članice ali se tam naselijo, se seznanjajo s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljavljajo. Da pa bi lahko uveljavljali te pravice, bi bilo treba predvsem v obmejnih območjih vzpostaviti več informacijskih pisarn s povezanimi preglednimi in lahko dostopnimi spletnimi mesti. Uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja torej prispeva k temu, da državljanstvo Unije postaja oprijemljiva resničnost v vsakdanjem življenju državljanov.

 

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje in delo drugod v Uniji.

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje, delo in študij drugod v Uniji. To je še posebej vidno na notranjih obmejnih območjih. Tu so primeri, ko prebivališče in delovno mesto nista v isti državi članici, še zlasti pogosti. Za krepitev gospodarske in družbene kohezije morajo biti zato informacije o čezmejnih delovnih mestih bolj pregledne in lažje dostopne. Nujno je treba olajšati tudi dostop za področje zaposlovanja strokovnjakov, tako da izmenjava informacij med državami članicami poteka bolj redno in da je za iskalce dela jasnejša in razumljivejša.

 

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) močno se spodbuja mobilnost študentov in raziskovalcev, med drugim tudi s programom vseživljenjskega učenja. Kljub temu pa je do vzajemnega priznavanja diplom in kvalifikacij je še daleč, saj še naprej obstajajo pomembne ovire za mobilnost, zlasti na področju socialnih pravic, finančnih zmogljivosti in socialnokulturnih stereotipov.

 

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) Prosto gibanje kulturnih delavcev, zlasti umetnikov, ima odločilno vlogo pri odkrivanju različnih oblik kulturnega izražanja, medsebojnega razumevanju in spoštovanju drugih. Zato ga je treba na splošno omogočati, tudi z uvedbo ad hoc postopkov ter s prizadevanji za priznanje statusa umetnika na evropski ravni.

 

Predlog spremembe    21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ker pravica do prostega gibanja znatno izboljšuje življenja posameznikov, je bistveno, da so informacije o obstoju te pravice in pogojih za njeno uveljavljanje čim širše dostopne. Potencialni upravičenci te pravice so vsi državljani Unije, zato si je treba prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti v Uniji.

(11) Ker pravica do prostega gibanja znatno izboljšuje življenja posameznikov, je bistveno, da so lahko dostopne in pregledne informacije o obstoju te pravice in pogojih za njeno uveljavljanje čim širše dostopne. Potencialni upravičenci te pravice so vsi državljani Unije, zato si je treba prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti v Uniji.

 

Predlog spremembe    22

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Ozaveščenost o volilnih pravicah, ki jih imajo državljani Unije, je v tem okviru bistvena. Državljani Unije se morajo v celoti zavedati pravic, da volijo in so voljeni na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v svojih državah članicah stalnega prebivališča. Politična udeležba lahko hkrati prispeva k integraciji državljanov Unije v družbo njihovih izbranih držav članic stalnega prebivališča.

(15) Ozaveščenost o volilnih pravicah, ki jih imajo državljani Unije, je v tem okviru bistvena. Državljani Unije se morajo v celoti zavedati pravic, da volijo in so voljeni na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v svojih državah članicah stalnega prebivališča. Od otroštva dalje morajo spoznavati zgodovino Evrope in njenih narodov, pa tudi institucij Unije, da bodo lahko polno udeleženi v evropskem procesu. Politična udeležba lahko hkrati prispeva k integraciji državljanov Unije v družbo njihovih izbranih držav članic stalnega prebivališča.

 

Predlog spremembe    23

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Okrepljena ozaveščenost državljanov o koristih, ki jih te pravice prinašajo njim kot posameznikom in družbi, lahko poleg tega pomaga okrepiti občutek pripadnosti in privrženosti Uniji.

(16) Okrepljena ozaveščenost državljanov o koristih, ki jih te pravice prinašajo njim kot posameznikom in družbi, lahko poleg tega pomaga okrepiti občutek pripadnosti Uniji ter njihovi skupni kulturni dediščini kot povezovalnemu elementu in lahko okrepi njihovo privrženost.

 

Predlog spremembe    24

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, s čimer bo prispevalo k cilju olajševanja uveljavljanja pravice do prostega gibanja.

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz državljanstva Unije, in za opredelitev ovir za učinkovito izvrševanje teh pravic, s čimer bo prispevalo k cilju olajševanja uveljavljanja pravice do prostega gibanja, zlasti z zagotovitvijo udeležbe predstavnikov civilne družbe. Posebno pozornost je treba nameniti mladim, dijakom in študentom, učiteljem in profesorjem, kulturnim delavcem in medijem, saj lahko prek njih dosežemo zelo široko javnost.

 

Predlog spremembe    25

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Leta 2013 bo 20. obletnica uvedbe državljanstva Unije z Maastrichtsko pogodbo, ki je začela veljati 1. novembra 1993. Evropsko leto državljanov bo zaznamovalo nadaljnje ukrepanje na podlagi Poročila o državljanstvu EU ter akcijskega načrta za dokončno odstranitev ovir, ki državljanom še vedno preprečujejo polno uživanje pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Evropsko leto bo povečalo prepoznavnost državljanstva Unije in njegovih konkretnih koristi za posameznike, med drugim tudi s poudarjanjem oprijemljivih učinkov politik Unije v življenju državljanov, zlasti v smislu odstranjevanja ovir za uživanje njihovih pravic.

(18) Leta 2013 bo 20. obletnica uvedbe državljanstva Unije z Maastrichtsko pogodbo, ki je začela veljati 1. novembra 1993. Evropsko leto državljanov bo zaznamovalo nadaljnje ukrepanje na podlagi Poročila o državljanstvu EU ter akcijskega načrta za dokončno odstranitev ovir, ki državljanom še vedno preprečujejo polno uživanje pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Evropsko leto bo povečalo prepoznavnost državljanstva Unije in njegovih konkretnih koristi za posameznike, med drugim tudi s poudarjanjem oprijemljivih učinkov politik Unije v življenju državljanov, zlasti v smislu odstranjevanja ovir za uživanje njihovih pravic in vzdrževanja odprtega, preglednega in rednega dialoga z organizirano civilno družbo, s čimer bi ljudi spodbujalo k sodelovanju v javnem življenju in pri sprejemanju odločitev, ob tem pa poudarjalo temeljne vrednote, ki si jih delijo evropski državljani.

 

Predlog spremembe    26

Predlog sklepa

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) V okviru evropskega leta je treba v celoti uporabiti obstoječa participativna orodja in pravice, določene v členih 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji, da se spodbudi udeležba državljanov v postopku izvajanja akcijskega načrta za leto 2013, katerega cilj je odstranitev ovir za uveljavljanje njihovih pravic ter splošneje pri opredeljevanju politik Unije, s katerimi se njihove pravice udejanjajo. Pri tem bodo imele osrednjo vlogo evropske organizacije civilne družbe.

(21) V okviru evropskega leta je treba v celoti uporabiti obstoječa participativna orodja in pravice, določene v členih 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji, da se spodbudi udeležba državljanov v postopku izvajanja akcijskega načrta za leto 2013, katerega cilj je odstranitev ovir za uveljavljanje njihovih pravic ter splošneje pri opredeljevanju politik Unije, s katerimi se njihove pravice udejanjajo. Pri tem bodo imele osrednjo vlogo evropske organizacije civilne družbe. Zaradi tega bi bilo treba še posebej podpreti organizacije in projekte, ki so izšli iz civilne družbe in ki temeljijo na praksi.

 

Predlog spremembe    27

Predlog sklepa

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot sta programa „Evropa za državljane“ in „Temeljne pravice in državljanstvo“ –

(25) Dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta, prispevajo pa k uresničitvi njegovih ciljev in ki se financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot so programi „Evropa za državljane“, „Vseživljenjsko učenje“, „Mladi v akciji“, „Kultura“ in „MEDIA“, se vzporedno vrednotijo v tem okviru –

 

Predlog spremembe    28

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni cilj evropskega leta je okrepiti ozaveščenost o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bodo lahko državljani v celoti koristili svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Evropsko leto se v tem okviru med drugim osredotoča na možnosti za državljansko udeležbo in dostop do pravic državljanov Unije, ki prebivajo v drugi državi članici, ki ni njihova lastna, študentov, delavcev, potrošnikov ter ponudnikov blaga in storitev v Uniji.

Splošni cilj evropskega leta je boljše in poglobljeno razumevanje vseh vidikov koncepta evropskega državljanstva, tudi kulturnih in vzgojnih, in opredeliti ovire za učinkovite uresničevanje pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bodo lahko državljani v celoti koristili vse svoje pravice in polno sodelovali v demokratičnem življenju držav članic in Unije. Evropsko leto se v tem okviru med drugim osredotoča na možnosti za državljansko udeležbo in dostop do pravic, izmenjave in mobilnosti državljanov Unije, zlasti študentov, delavcev, potrošnikov ali ponudnikov blaga in storitev v Uniji, ne glede na to, v kateri državi članici prebivajo.

 

Predlog spremembe    29

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije;

izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jih imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije, ter zlasti njihovo pravico, da volijo in so izvoljeni na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, kar jim omogoča, da opredelijo in obravnavajo ovire za njihovo uveljavljanje teh pravic;

 

Predlog spremembe    30

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o Evropskem parlamentu in dometu njegovih pristojnosti v zakonodajnem postopku ter o neposredni predstavniški vlogi lokalno izvoljenih poslancev Evropskega parlamenta;

 

Predlog spremembe    31

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2– alinea 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o instrumentih neposredne demokracije, kot so državljanska pobuda in javna posvetovanja, in spodbuditi njihovo dejavno vključitev v politično življenje Unije. Javna posvetovanja se opravijo v vseh uradnih jezikih in na proaktiven način, ki vključuje sodelovanje z organizacijami civilne družbe, da bi se tako povečala raven sodelovanja;

 

Predlog spremembe    32

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

javnost, zlasti mlade, je treba bolje obveščati o programih Unije na področju izobraževanja in kulture, ter tako spodbujati njihov dostop do državljanstva Unije, še posebej s spodbujanjem številčne udeležbe teh programov;

 

Predlog spremembe    33

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2– alinea 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

razviti je treba mreže in orodja za obveščanje v vseh evropskih jezikih o politikah, sprejetih na evropski ravni ter njihovem vplivu na vsakodnevno življenje, tudi tiste, ki omogočajo krepitev dialoga z institucijami Unije in vplivajo na oblikovanje politik;

 

Predlog spremembe    34

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

spodbujati je treba dostop mladih do oblikovanja politik na lokalni, nacionalni in evropski ravni, vključno na primer pri razvoju elektronskih platform, ki omogočajo, da se sliši njihovo mnenje;

 

Predlog spremembe    35

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

omogočiti je treba kulturnim delavcem, da v izobraževalnih in kulturnih okoljih, tudi v najbolj oddaljenih regijah, državljanom predstavijo vlogo kulturnega udejstvovanja pri uresničevanju pravic državljanov;

 

Predlog spremembe    36

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, pa tudi za boljše ozaveščanje o preostalih ovirah za uresničevanje te pravice, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije, kulturne raznolikosti in medsebojnega razumevanja in medsebojnega spoštovanja med vsemi, ki živijo v Uniji.

 

Predlog spremembe    37

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu;

informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu, v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi, združenji in organizacijami civilne družbe, zlasti tistimi, ki delujejo na ravni Unije,

 

Predlog spremembe    38

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih uprav ter drugih organizacij;

izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih uprav, združenj, nevladnih organizacij ter drugih organizacij;

 

Predlog spremembe    39

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– konference in prireditve za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu in koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno pravic državljanov na podlagi državljanstva Unije;

konference in prireditve v sodelovanju s predstavniki civilne družbe, ki so dostopne najširši javnosti, za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti državljanov o evropski zgodovini in oblikovanju Unije, politikah, ki je sprejema Unija ter njihovem vplivu na vsakodnevno življenje, o koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja, vključno s kampanjami za spodbujanje mobilnosti mladih, možnosti izmenjav, še posebej na kulturnem in izobraževalnem področju, ter na splošno pravic državljanov, ki živijo v Uniji;

 

Predlog spremembe    40

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

partnerstvo med regijami za spodbujanje ukrepov dejavnosti evropskega leta;

 

Predlog spremembe    41

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– uporabo obstoječih večjezičnih participativnih orodij za spodbujanje sodelovanja državljanov pri udejanjanju njihovih pravic in bolj splošno pri uresničevanju ciljev evropskega leta;

uporabo in širjenje obstoječih večjezičnih participativnih orodij za pomoč državljanom pri razumevanju njihovih pravic in njihovem uresničevanju v skladu s cilji evropskega leta;

 

Predlog spremembe    42

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

povečati uporabo lahko dostopnih spletnih orodij za komunikacijo s strani institucij Unije, da bi se spodbudila interaktivna komunikacija z državljani;

 

Predlog spremembe    43

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega spletnega portala Europe Direct in Tvoja Evropa kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega spletnega portala Europe Direct in Tvoja Evropa, vključno z informacijami o mobilnosti med študenti Unije, kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

 

Predlog spremembe    44

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

krepitev vloge in prepoznavnosti spletnega portala „Europena“, pa tudi evropskih projektov z oznako evropska dediščina in programa evropske prestolnice kulture, kar bo državljanom omogočilo, da poglobijo poznavanje zgodovine in oblikovanja Unije in spodbudilo medsebojno razumevanje:

 

Predlog spremembe    45

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za reševanje problemov, kot je SOLVIT, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice;

znatna krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za učinkovito reševanje problemov, kot je SOLVIT, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice;

 

Predlog spremembe    46

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

številnejši stiki z mediji, zlasti lokalnimi in regionalnimi, da se vzpostavi okvir za bolj neposredne komuniciranje med državljani in institucijami, ter razvoj projektov in pobud za spodbujanje obveščanja javnosti o Uniji;

 

Predlog spremembe    47

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1– alinea 6 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

krepitev prizadevanja za razvoj orodij za izboljšanje akademskega prepoznavanja diplom in študijskih obdobij in s tem odstranitev ovir za mobilnost študentov in iskalcev dela;

 

Predlog spremembe    48

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Državni organi na vseh ravneh upravljanja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami pripravijo programe, ki bodo državljanom drugih držav članic, ki prebivajo na njihovem ozemlju, omogočili pridobitev znanja, ki je potrebno za popolno sodelovanje v družbenem, gospodarskem, kulturnem in političnem življenju države članice gostiteljice.

 

Predlog spremembe    49

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. Državni organi učinkovito pomagajo zato, da se delavcem migrantom omogoči, da se registrirajo in v celoti ter brez nepotrebnih bremen izpolnijo postopkovne zahteve, ki so ključne, da lahko v celoti sodelujejo v gospodarskem življenju države članice gostiteljice. Ključno je, da evropsko državljanstvo omogoča oprijemljive pravice.

 

Predlog spremembe    50

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija sodeluje s predsedstvi Sveta Evropske unije, da zagotovi prepoznavnost dejavnosti evropskega leta.

 

Predlog spremembe    51

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij ali organov, ki so dejavni na področju zaščite pravic državljanov, in zainteresiranih strani za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.

Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij, združenj civilne družbe ali organov, ki so dejavni na področju državljanstva in zaščite pravic državljanov ter izobraževanja in kulture, in zainteresiranih strani za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije

 

Predlog spremembe    52

Predlog sklepa

Člen 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Proračun

 

Za evropsko leto se namenijo sredstva v višini 5 000 000 evrov.

 

Predlog spremembe    53

Predlog sklepa

Priloga – točka A – odstavek 2 – prva alinea

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

• pripravo in razširjanje avdiovizualnega in tiskanega gradiva, ki odraža cilje iz člena 2;

pripravo in razširjanje avdiovizualnega in tiskanega ter ciljno-umerjenega promocijskega gradiva, ki odraža cilje iz člena 2;

 

 

POSTOPEK

Naslov

Evropsko leto državljanov (2013)

Referenčni dokumenti

COM(2011)0489 – C7-0217/2011 – 2011/0217(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

13.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

CULT

13.9.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Marie-Christine Vergiat

12.9.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

20.12.2011

24.1.2012

 

 

Datum sprejetja

29.2.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Lorenzo Fontana, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Gianni Pittella, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Marie-Christine Vergiat, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Nadja Hirsch, Seán Kelly, Iosif Matula, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Olga Sehnalová, Rui Tavares

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Miguel Angel Martínez Martínez

 

 

21.3.2012

MNENJE Odbora za ustavne zadeve

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

( COM(2011)0489 – C7‑0217/2011 – 2011/0217(COD) )

Pripravljavec mnenja: Gerald Häfner

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je 15. decembra 2010 sprejel resolucijo o temeljnih pravicah v Evropski uniji (2009) – Učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ( P7_TA(2010)0483 . S to resolucijo Parlament poziva Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljanom Unije zagotovila informacije o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Komisija je sedaj na zahtevo Parlamenta odgovorila s predlogom sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013) ( COM(2011)0489 ).

Pravna podlaga

Komisija je kot pravno podlago tega predloga izbrala člen 21(2) PDEU. Ta člen določa, da lahko Evropski parlament in Svet, če bi se izkazalo, da je potrebno ukrepanje Unije za uresničitev cilja (pravice vsakega državljana Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic), sprejmeta določbe za spodbujanje uresničevanja teh pravic. Sklep se sprejme po rednem zakonodajnem postopku. Ostali členi pogodb ne dajejo tako neposredne možnosti ukrepanja oziroma, če jo, kot na primer člen 25 PDEU, se za to zahteva posebni zakonodajni postopek.

Težava z izbrano pravno podlago pa je, da usmerja dejavnosti predvsem v smer pravice do prostega gibanja na račun drugih pravic državljanov, zlasti tistih, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe in za katere se je Parlament zavzel v svoji resoluciji. Zato bi bilo treba v sklepu jasno določiti, da pravice do prostega gibanja ni mogoče v celoti uresničevati, če ta ni povezana z drugimi pravicami evropskih državljanov – političnimi, ekonomskimi in socialnimi.

Dejavnosti

Področje uporabe akcijskega programa bi bilo treba razširiti, da bi vključeval vse pravice, povezane z državljanstvom, ter spodbujal dejavno in participativno državljanstvo.

Evropsko leto državljanov ne bi smelo biti osredotočeno zgolj na informiranje državljanov o njihovih obstoječih pravicah, temveč bi jim moralo dati možnost, da izrazijo svoje pomisleke in zamisli, tudi o novih pravicah, za katere menijo, da utegnejo biti potrebne. Služiti bi moralo krepitvi in spodbujanju dejavnega in participativnega državljanstva na vseh ravneh in na vsaki stopnji procesa odločanja. Zaradi tega in da bi bili rezultati evropskega leta državljanstva trajni, bi bilo treba upoštevati zamisli o razvoju strukturiranega okvira za evropski civilni dialog, o razvoju celovitega pojma državljanstva in o ustanovitvi stalnega urada za posebnega predstavnika za sodelovanje državljanov v Evropski uniji, ki bi med drugim spremljal mnenja držav in državljanov o vključenosti in sodelovanju in poročal o njih ter pripravljal predloge za nadaljnje izboljšave.

Internetni mediji ponujajo dobre možnosti za interaktivno komuniciranje, vseeno pa so potrebna tudi srečanja, na katerih lahko državljani osebno srečajo ljudi, ki sprejemajo odločitve.

Organizacije civilne družbe so izvrstni partnerji pri organiziranju tovrstnih dejavnosti in pobud, tako na evropski ravni kot na ravni držav in na lokalni ravni.

Da bi bilo evropsko leto državljanov uspešno, je pomembna tudi vloga držav članic. Pri njegovi pripravi in izvedbi bi morale sodelovati vse zainteresirane strani. Mladi ljudje bi morali biti posebna ciljna skupina.

Časovna umestitev leta v obdobje pred volitvami v Evropski parlament izpostavlja pomen poudarjanja volilne pravice. Vseeno pa ni dovolj, da so državljani seznanjeni s svojo volilno pravico. Prepričati bi jih bilo tudi treba, da njihov glas vpliva na njihova življenja. Organizirati bi bilo treba kampanje skupaj z Evropskim parlamentom in evropskimi političnimi strankami.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da vključi v svoje poročilo naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Člen 20(1) Pogodbe določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

(1) Člen 20(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, pravico, da volijo in so voljeni na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državah članicah svojega stalnega prebivališča pod enakimi pogoji, kakor državljani te države, pravico na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države, ter pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku Pogodb in prejeti odgovor v istem jeziku. Pravice iz državljanstva Unije so dodatno določene v členih 21, 22, 23 in 24 PDEU.

 

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Člen 25 PDEU obvezuje Komisijo, da vsaka tri leta poroča o uporabi določb PDEU o državljanstvu Unije in poleg tega daje zakonodajalcema pravico, da pravice, navedene v členu 20(2) PDEU, okrepita ali dopolnita.

 

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je okrepil status državljanstva Unije, dopolnjene pa so bile tudi s tem povezane pravice, med drugim z uvedbo nove pravice, državljanske pobude, ki omogoča, da lahko en milijon državljanov iz znatnega števila držav članic Komisijo pozove k pripravi predlogov na katerem koli področju pristojnosti EU.

(2) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je zelo okrepilo državljanstvo Unije, dopolnjene pa so bile tudi s tem povezane pravice, zlasti z uvedbo novih pravic in instrumentov, tudi državljanske pobude, ki omogoča, da lahko en milijon državljanov iz znatnega števila držav članic Komisijo pozove k pripravi predlogov na katerem koli področju pristojnosti EU. V skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi1 se bo ta pobuda uporabljala od 1. aprila 2012.

 

________________

 

1 UL L 65, 11.3.2011, str. 1.

 

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“. Na podlagi tega obstaja splošna domneva proti izgubi državljanstva.

 

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Dejavno in participativno državljanstvo vključuje tudi dostop do dokumentov in informacij, preglednost, dobro upravljanje in administracijo, demokratično sodelovanje in zastopanost, odločanje čim bližje državljanom, njihovo zaščito pred vsemi oblikami diskriminacije ter spodbujanje enakopravnosti in vključevanja manjšinskih skupin.

 

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) Člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji določa pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pogajanja, ki zdaj potekajo v zvezi s tem, pa se ne bodo zaključila brez soglasnega sklepa Sveta po odobritvi Evropskega parlamenta, ki ga nato potrdijo vse države članice v skladu z njihovimi ustavnimi zahtevami in ratificirajo vse države podpisnice iz Sveta Evrope.

 

 

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Temu ustrezno Stockholmski program postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi z zagotavljanjem celovitega uveljavljanja pravice državljanov do prostega gibanja.

(4) Temu ustrezno Stockholmski program postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“.

 

 

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Evropski parlament je v Resoluciji z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe poznal Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

(5) Evropski parlament je v Resoluciji z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe pozval Komisijo, naj bo leto 2013 evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

 

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti. Olajševanje prostega gibanja lahko tako poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa je lahko ključni dejavnik rasti.

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki, rezidenti, študenti in turisti. Olajševanje prostega gibanja bo tako povečalo možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa bo ključni dejavnik rasti.

 

 

 

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje in delo drugod v Uniji.

(9) Kljub dejstvu, da so pravice v zvezi z državljanstvom EU trdno zasidrane v primarnem pravu Unije in znatno razvite v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti te pravice v praksi.

 

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ obravnavala glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo zlasti v čezmejnih situacijah uveljavljati svoje pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je v okviru Poročila sklenila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic, zlasti glede pravice do prostega gibanja.

(10) Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ obravnavala glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo zlasti v čezmejnih situacijah uveljavljati svoje pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je v okviru Poročila sklenila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic, zlasti glede pravice do prostega gibanja. Za izboljšanje ozaveščenosti bi bilo treba takšno razširjanje informacij izvajati v vseh jezikih Unije, naslovljeno pa bi moralo biti na vse državljane in biti vsem dostopno, tudi z uporabo digitalnih orodij za komuniciranje in družbenih omrežij.

 

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja, bi morali biti obveščeni zlasti o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti; ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju v druge države članice ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti obveščeni o pravici do priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

(13) Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja, bi morali biti obveščeni zlasti o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti; ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju v druge države članice ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti obveščeni o pravici do priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije. Izvajali bi se lahko posebni ukrepi za dvig ozaveščenosti o njihovih pravicah, da delujejo kot prostovoljci, da študirajo v tujini, da opravljajo pripravništvo v drugi državi članici ali da sodelujejo v programih Unije za izmenjave v izobraževanju.

 

 

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Enakost spolov je eno temeljnih načel Unije in ga je treba podpirati pri vseh njenih dejavnostih. V okviru evropskega leta državljanov 2013 je treba spodbujati osebe obeh spolov, da se kot volivci in kot kandidati udeležijo naslednjih volitev v Evropski parlament.

 

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b) Možnost neposrednega sodelovanja evropskih državljanov v evropskih političnih strankah s sprejetjem skupnega pravnega režima bo znatno prispevala k njihovi dejavni udeležbi v javnem življenju Unije.

 

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Okrepljena ozaveščenost državljanov o koristih, ki jih te pravice prinašajo njim kot posameznikom in družbi, lahko poleg tega pomaga okrepiti občutek pripadnosti in privrženosti Uniji.

(16) Okrepljena ozaveščenost o koristih, ki jih pravice državljanov prinašajo njim kot posameznikom in družbi, ter dejavno sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju Unije lahko poleg tega pomagata okrepiti občutek pripadnosti in privrženosti Uniji.

 

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Spodbujati je treba vse čezmejne razprave v EU, zlasti v zvezi z evropsko državljansko pobudo.

 

 

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16b) Mladi bi morali biti posebna ciljna skupina med evropskim letom državljanov. Šole imajo posebej pomembno vlogo pri zagotavljanju državljanske vzgoje o Uniji.

 

 

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, s čimer bo prispevalo k cilju olajševanja uveljavljanja pravice do prostega gibanja.

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz državljanstva Unije, s čimer bo prispevalo k cilju olajševanja uveljavljanja teh pravic.

 

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Krepitev ozaveščenosti o pravicah državljanov, vključno z njihovimi volilnimi pravicami v državah članicah stalnega prebivališča, je pomembna tudi zaradi volitev v Evropski parlament leta 2014. Učinke takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi bilo treba dodatno okrepiti s tesnim usklajevanjem in uporabo sinergij z ustreznimi ukrepi drugih institucij Unije, zlasti Evropskega parlamenta, in držav članic med pripravami na te volitve.

(19) Krepitev ozaveščenosti o pravicah državljanov, vključno z njihovimi volilnimi pravicami v državah članicah stalnega prebivališča, je pomembna tudi zaradi volitev v Evropski parlament leta 2014. Učinke takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi bilo treba dodatno okrepiti s tesnim usklajevanjem in uporabo sinergij z ustreznimi ukrepi drugih institucij Unije, zlasti Evropskega parlamenta, evropskih političnih strank in fundacij ter držav članic med pripravami na te volitve.

 

 

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 21 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Vse pobude, uvedene za namen evropskega leta in v njegovem okviru, bi morale delovati v korist državljanov, institucij ter organov Unije in torej povečevati vzajemno razumevanje in sodelovanje.

 

Predlog spremembe    21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot sta programa „Evropa za državljane“ in „Temeljne pravice in državljanstvo“ –

(25) Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot so na primer programi „Evropa za državljane“, „Vseživljenjsko učenje“, „Mladi v akciji“ in „Temeljne pravice in državljanstvo“ –

 

 

Predlog spremembe    22

Predlog sklepa

Člen 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni cilj evropskega leta je okrepiti ozaveščenost o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bodo lahko državljani v celoti koristili svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Evropsko leto se v tem okviru med drugim osredotoča na možnosti za državljansko udeležbo in dostop do pravic državljanov Unije, ki prebivajo v drugi državi članici, ki ni njihova lastna, študentov, delavcev, potrošnikov ter ponudnikov blaga in storitev v Uniji.

Splošni cilj evropskega leta je okrepiti ozaveščenost in spodbujati sodelovanje državljanov v povezavi s pravicami in odgovornostmi, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bodo lahko državljani v celoti koristili svoje pravice, tudi do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Evropsko leto se v tem okviru med drugim osredotoča na možnosti za državljansko udeležbo in dostop do političnih, socialnih in ekonomskih pravic državljanov Unije, tudi če prebivajo v drugi državi članici, ki ni njihova lastna, študentov, delavcev, potrošnikov ter ponudnikov blaga in storitev v Uniji.

Na tej podlagi so posebni cilji evropskega leta naslednji:

Na tej podlagi so posebni cilji evropskega leta naslednji:

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije;

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o njihovih pravicah in njihovo sposobnost uveljavljanja teh pravic, vključno s pravico do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje s pravicami in odgovornostmi, ki jim imajo državljani Unije, zlasti novimi pravicami, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije, med drugim z državljansko pobudo;

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike Unije konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbuditi državljane Unije k aktivni udeležbi v javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije;

– okrepiti in spodbujati dejavno in participativno državljanstvo na vseh ravneh in na vsaki stopnji procesa odločanja;

 

– razviti strukturiran okvir za evropski civilni dialog in organizirati javna posvetovanja o politikah in vprašanjih Unije;

– spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

– spodbuditi dolgoročno razpravo o pomenu, učinkih in potencialu vseh vidikov državljanstva Unije, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo;

 

– okrepiti in razširiti državljanske pravice z zaključkom postopka za pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

 

 

 

Predlog spremembe    23

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev iz člena 2, lahko vključujejo naslednje pobude na ravni Unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki so povezane s cilji evropskega leta:

1. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev iz člena 2, lahko vključujejo naslednje pobude na ravni Unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki so povezane s cilji evropskega leta:

– informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu;

– informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu, ki dajejo državljanom tudi možnost izražanja svojih mnenj;

– izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih uprav ter drugih organizacij;

– izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih uprav ter drugih organizacij;

– konference in prireditve za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu in koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno pravic državljanov na podlagi državljanstva Unije;

– konference in prireditve, na katerih sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z institucijami Unije, organizacijami civilne družbe (tudi tistimi, ki predstavljajo ranljive skupine ljudi), socialnimi partnerji, upravnimi organi na državni, regionalni in lokalni ravni ter izobraževalnimi ustanovami, za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu in koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno pravic in dolžnosti državljanov na podlagi državljanstva Unije;

– uporabo obstoječih večjezičnih participativnih orodij za spodbujanje sodelovanja državljanov pri udejanjanju njihovih pravic in bolj splošno pri uresničevanju ciljev evropskega leta;

– uporabo obstoječih večjezičnih participativnih orodij in razvoj novih participativnih orodij, vključno s spletnimi orodji, s katerimi se državljanom zagotovi prostor, kjer se lahko izražajo, razpravljajo in uvrščajo evropska vprašanja na dnevni red za spodbujanje posvetovalnega in participativnega državljanstva ter sodelovanja državljanov pri udejanjanju njihovih pravic in bolj splošno pri uresničevanju ciljev evropskega leta

– krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega spletnega portala Europe Direct in Tvoja Evropa kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

– krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega omrežja Europe Direct in spletnega portala Tvoja Evropa kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije, zlasti ob vedno večji uporabi digitalnih orodij za komuniciranje in družbenih omrežij;

– krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za reševanje problemov, kot je SOLVIT, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice.

– krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za reševanje problemov, kot je SOLVIT, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice.

 

– druge pobude, kot so tekmovanja v pisanju esejev, poletne šole, razvijanje akcijskih načrtov in učbenikov ali spletne agore;

 

 

Predlog spremembe    24

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija tesno sodeluje z državami članicami ter organi in združenji, ki zastopajo lokalne in regionalne interese, zlasti z Odborom regij.

Komisija tesno sodeluje z državami članicami, Evropskim parlamentom ter organi in združenji, ki zastopajo lokalne in regionalne interese, zlasti z Odborom regij.

 

 

POSTOPEK

Naslov

Evropsko leto državljanov (2013)

Referenčni dokumenti

COM(2011)0489 – C7-0217/2011 – 2011/0217(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

13.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFCO

13.9.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Gerald Häfner

5.10.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

26.1.2012

28.2.2012

 

 

Datum sprejetja

20.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfredo Antoniozzi, Andrew Henry William Brons, Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Enrique Guerrero Salom, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Daniel Hannan, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, Indrek Tarand, Rafał Trzaskowski, Manfred Weber, Luis Yáñez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zuzana Brzobohatá, György Schöpflin, Alexandra Thein, Rainer Wieland

 

 

22.3.2012

MNENJE Odbora za peticije

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

( COM(2011)0489 – C7‑0217/2011 – 2011/0217(COD) )

Pripravljavec mnenja: Nikolaos Salavrakos

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za peticije poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

 

Predlog spremembe    1

Predlog sklepa

Navedba sklicevanja 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 20(2) slednje,

 

Predlog spremembe    2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Člen 20(1) Pogodbe določa, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

(1) Člen 20(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 9 Pogodbe o Evropski uniji določata, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice ter da so državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 20(2) določa, da imajo državljani Unije pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah, in da imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja je določena tudi v členu 21 Pogodbe.

 

Predlog spremembe    3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Člen 20 določa tudi, da imajo državljani Unije pravico voliti in biti voljeni na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah, pravico na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih organov katere koli države članice.

 

Predlog spremembe    4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Državljani in združenja, ki jih predstavljajo, so osrednjega pomena za delovanje Unije, kot je določeno v členih 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji, ki poudarjata pomembnost vseh vidikov predstavniške demokracije.

 

Predlog spremembe    5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je okrepil status državljanstva Unije, dopolnjene pa so bile tudi s tem povezane pravice, med drugim z uvedbo nove pravice, državljanske pobude, ki omogoča, da lahko en milijon državljanov iz znatnega števila držav članic Komisijo pozove k pripravi predlogov na katerem koli področju pristojnosti EU.

(2) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je okrepil status državljanstva Unije, dopolnjene pa so bile tudi s tem povezane pravice, med drugim z uvedbo nove pravice, državljanske pobude, ki omogoča, da lahko najmanj en milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic Komisijo pozove k pripravi predlogov na katerem koli področju pristojnosti EU.

 

Predlog spremembe    6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic bi moral imeti možnost, da samostojno ali skupaj z drugimi kadarkoli uveljavlja svojo pravico, da naslovi peticijo na Evropski parlament v skladu s členom 227 PDEU.

 

Predlog spremembe    7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.

 

Predlog spremembe    8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2c) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da se lahko vsakdo obrne na institucije Unije v enem od jezikov Pogodb in da mora prejeti odgovor v istem jeziku.

 

Predlog spremembe    9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

(3) Pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, so zajete tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s Preambulo Listine Unija „temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti in postavlja posameznika v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.“ Naslov V Listine določa „Pravice državljanov“, vključno s členom 45, v skladu s katerim ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Zato bi bilo treba to pravico brez nadaljnjega odlašanja zagotoviti romunskim in bolgarskim državljanom.

 

 

 

Predlog spremembe    10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Temu ustrezno Stockholmski program postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi z zagotavljanjem celovitega uveljavljanja pravice državljanov do prostega gibanja.

(4) Temu ustrezno Stockholmski program postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi z zagotavljanjem celovitega uveljavljanja pravice državljanov do prostega gibanja, in prispeva k uresničitvi ciljev strategije Evropa 2020, saj je olajševanje prostega gibanja in mobilnosti delavcev pomemben način reševanja vprašanja posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepitve zaposljivosti ljudi in konkurenčnosti evropskih industrijskih panog.

 

Predlog spremembe    11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Svoboda misli, izražanja in informacij ter medijski pluralizem in neodvisnost so bistvena načela za izvrševanje pravic iz naslova državljanstva.

 

Predlog spremembe    12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti. Olajševanje prostega gibanja lahko tako poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa je lahko ključni dejavnik rasti.

(7) Prosto gibanje in mobilnost delavcev pomagata zlasti reševati vprašanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter krepiti zaposljivost ljudi in konkurenčnost evropskih industrij. Poleg tega omogočata, da se v sedanjih razmerah zaskrbljujoče visoke stopnje brezposelnosti v posameznih državah članicah ponudba in povpraševanje ponovno uravnovesita ter se s tem zmanjša napetost na evropskem trgu dela. Prosto gibanje je hkrati nujni pogoj in spodbuda za uveljavljanje vrste pravic, ki jih imajo državljani na podlagi prava EU, kot so pravice, ki jih imajo kot potrošniki, da dostopajo do blaga in storitev, ali pravice, ki jih imajo kot potniki in turisti. Olajševanje prostega gibanja lahko tako poveča možnosti državljanov za celovito izrabljanje enotnega trga, hkrati pa je lahko ključni dejavnik rasti.

 

Predlog spremembe    13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Evropske unije. Državljani, ki potujejo v druge države članice ali se tam naselijo, se seznanjajo s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljavljajo. Uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja torej prispeva k temu, da državljanstvo Unije postaja oprijemljiva resničnost v vsakdanjem življenju državljanov.

(8) Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, med drugim za namene dela ali študija, državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Evropske unije. Državljani, ki potujejo v druge države članice ali se tam naselijo, se seznanjajo s širokim razponom pravic, ki jih zagotavlja pravo EU v čezmejnih situacijah, ter jih uveljavljajo. Uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja torej prispeva k temu, da državljanstvo Unije postaja oprijemljiva resničnost v vsakdanjem življenju državljanov.

 

Predlog spremembe    14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne ovire za življenje in delo drugod v Uniji.

(9) Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti to pravico v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, se državljani Unije srečujejo s preštevilnimi neupravičenimi ovirami za življenje in zlasti za delo drugod v Uniji.

 

Predlog spremembe    15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Mobilnosti študentov se namenja močna podpora, med drugim s programom Erasmus. Ovire vseeno ostajajo, zlasti kot posledica pomanjkljivosti pri medsebojnem priznavanju diplom in kvalifikacij.

 

Predlog spremembe    16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ker pravica do prostega gibanja znatno izboljšuje življenja posameznikov, je bistveno, da so informacije o obstoju te pravice in pogojih za njeno uveljavljanje čim širše dostopne. Potencialni upravičenci te pravice so vsi državljani Unije, zato si je treba prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti v Uniji.

(11) Ker pravica do prostega gibanja znatno izboljšuje življenja posameznikov, je bistveno, da so informacije o obstoju te pravice, za katero pogoji za uveljavljanje vključujejo tudi obveznosti, ki jih morajo izpolniti državljani (na primer potrdilo o redni zaposlitvi po treh mesecih bivanja), čim širše dostopne. Potencialni upravičenci te pravice so vsi državljani Unije, zato si je treba prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti v Uniji.

 

Predlog spremembe    17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja, bi morali biti obveščeni zlasti o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti; ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju v druge države članice ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti obveščeni o pravici do priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

(13) Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja, bi morali biti obveščeni zlasti o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti; ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju v druge države članice ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti obveščeni o pravici do priznavanja njihovih poklicnih kvalifikacij in izobrazbe ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in celovito uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

 

Predlog spremembe    18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Državljane Unije, zlasti delavce v čezmejnih regijah, ki utegnejo postati mobilni, bi bilo treba seznaniti z Evropskim portalom za zaposlitveno mobilnost, kjer lahko dobijo informacije o mreži evropskih zavodov za zaposlovanje (mreža Eures) in njenih ciljih.

 

Predlog spremembe    19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) Državljane Unije bi bilo treba seznaniti tudi z evropskim portalom e-pravosodje, ki zagotavlja informacije o pravosodnih sistemih in izboljšuje dostop do sodišč po vsej Uniji v 22 jezikih.

 

Predlog spremembe    20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) V tem okviru morajo biti državljani tudi bolje obveščeni o pravicah, ki jih imajo kot potniki katerega koli prevoznega sredstva v Evropski uniji ter kot potrošniki v drugih državah. Če so prepričani, da so njihove potrošniške pravice učinkovito zaščitene, bodo več prispevali k polnemu razvoju evropskega trga blaga in storitev ter bolje uživali njegove koristi. Državljani morajo biti poleg tega bolje obveščeni o predpisih glede splošne varnosti proizvodov in tržnega nadzora, da se bodo lahko zavedali, kako so zaščiteni njihovo zdravje in pravice v EU, zlasti pri nevarnostih ali tveganjih, ki jih kot posamezniki ne morejo obvladati. Pomembno je tudi okrepiti ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do čezmejnega zdravstvenega varstva, kar jim bo omogočilo celovito koriščenje varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva v drugih evropskih državah.

(14) V tem okviru morajo biti državljani tudi bolje obveščeni o pravicah, ki jih imajo kot potniki katerega koli prevoznega sredstva v Evropski uniji ter kot potrošniki v drugih državah. Če so prepričani, da so njihove potrošniške pravice učinkovito zaščitene ter imajo popoln dostop do cenovno ugodnega in nezapletenega postopka za reševanje sporov (na primer pri spletnem nakupovanju), bodo več prispevali k polnemu razvoju evropskega trga blaga in storitev ter bolje uživali njegove koristi. Državljani morajo biti poleg tega bolje obveščeni o predpisih glede splošne varnosti proizvodov in tržnega nadzora, da se bodo lahko zavedali, kako so zaščiteni njihovo zdravje in pravice v EU, zlasti pri nevarnostih ali tveganjih, ki jih kot posamezniki ne morejo obvladati. Pomembno je tudi okrepiti ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do čezmejnega zdravstvenega varstva, kar jim bo omogočilo celovito koriščenje varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva v drugih evropskih državah. V zvezi s tem je treba opozoriti tudi na velik potencial e-zdravja in telemedicine ne samo za poenostavitev čezmejne zdravstvene oskrbe, ampak tudi za izboljšanje kakovosti in povečanje učinkovitosti domačih medicinskih storitev.

 

Predlog spremembe    21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Okrepljena ozaveščenost državljanov o koristih, ki jih te pravice prinašajo njim kot posameznikom in družbi, lahko poleg tega pomaga okrepiti občutek pripadnosti in privrženosti Uniji.

(16) Okrepljena ozaveščenost državljanov o koristih, ki jih te pravice prinašajo njim kot posameznikom in družbi, lahko poleg tega pomaga okrepiti občutek pripadnosti in privrženosti Uniji. Komisija bi morala tudi zagotoviti, da so predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter civilne družbe in medijev bolj vključeni v prizadevanja, da bi državljanom pomagali izboljšati razumevanje učinka, ki ga ima politika EU na nacionalno in lokalno politiko. S kampanjami ozaveščanja v okviru evropskega leta bi bilo treba izčrpno obveščati o dodani vrednosti tovrstnih pravic in s tem zagotoviti, da bodo vsi državljani brez izjeme v celoti seznanjeni z državljanstvom Unije

 

Predlog spremembe    22

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, s čimer bo prispevalo k cilju olajševanja uveljavljanja pravice do prostega gibanja.

(17) Evropsko leto državljanov 2013 bo pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti najširše javnosti o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, za opredelitev in odstranitev ovir za učinkovito uveljavljanje teh pravic in za prispevanje k lažjemu uveljavljanju pravice do prostega gibanja, zlasti z zagotovitvijo udeležbe predstavnikov civilne družbe. Do te mere in zaradi boljšega pretoka informacij za državljane, bo potrebno obsežno in učinkovito poročanje o Uniji v vseh državah članicah.

 

Predlog spremembe    23

Predlog sklepa

Uvodna izjava 21 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) V okviru načrtovanega evropskega leta državljanov (2013) bi bilo treba sprejeti tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje in obsodbo vseh oblik nestrpnosti, diskriminacije, poniževanja in sovraštva do tujcev, ki so jim izpostavljeni državljani, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in ki potujejo, se nastanijo in delajo v Uniji.

 

Predlog spremembe    24

Predlog sklepa

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, so odgovorne predvsem države članice; ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne ukrepe na tem področju, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija.

(22) Za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, so odgovorne predvsem države članice. Te bi morale v celoti izvrševati svoje obveznosti in izpolniti svojo odgovornost za skupno Evropo. To vključuje zagotavljanje intenzivnega pretoka spremljevalnih informacij in ciljno poročanje o dejavnostih institucij Unije. Ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe na tem področju, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija.

 

Predlog spremembe    25

Predlog sklepa

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot sta programa „Evropa za državljane“ in „Temeljne pravice in državljanstvo“ –

(25) Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, kot so programi Evropa za državljane, Temeljne pravice in državljanstvo in Erasmus ter pobuda „Mladi in mobilnost“ .

 

Predlog spremembe    26

Predlog sklepa

Uvodna izjava 25 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a) Temeljita preučitev rezultatov izvedenih ukrepov v okviru evropskega leta državljanov 2013 je glavni pogoj za uspeh prihodnjih evropskih let. Cilj je temeljito preučiti izvajanje in konkretne učinke evropskega leta , ki v nekaterih primerih vključuje primerljive kvantitativne dejavnike (na primer koliko oseb je nek ukrep dosegel).

 

Predlog spremembe    27

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni cilj evropskega leta je okrepiti ozaveščenost o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bodo lahko državljani v celoti koristili svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Evropsko leto se v tem okviru med drugim osredotoča na možnosti za državljansko udeležbo in dostop do pravic državljanov Unije, ki prebivajo v drugi državi članici, ki ni njihova lastna, študentov, delavcev, potrošnikov ter ponudnikov blaga in storitev v Uniji.

Splošni cilj evropskega leta je olajšati uveljavljanje pravic državljanov Unije, zlasti pravico do prostega gibanja in prebivanja na njenem ozemlju. Evropsko leto se v tem okviru med drugim osredotoča na možnosti za državljansko udeležbo in dostop do pravic evropskih državljanov, ki prebivajo v drugi državi članici, ki ni njihova lastna, študentov, delavcev, potrošnikov ter ponudnikov blaga in storitev v Uniji. Tako bo opozorilo na konkretne koristi evropskega državljanstva za posameznike ter na pomembnost njihovega sooblikovanja evropskega projekta, posredno pa tudi na krepitev občutka pripadnosti Evropski uniji med Evropejci. Evropsko leto udejanja politični cilj Komisije zagotoviti državljanom osrednje mesto v programu politik Evropske unije ter z dejansko uveljavitvijo njihovih pravic prispevati k temu, da Unija postane oprijemljiva resničnost v njihovem vsakdanjem življenju.

 

Predlog spremembe    28

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije;

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o njihovih pravicah, ki jih imajo v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije;

(Glej predlog spremembe alinee 3)

 

Predlog spremembe    29

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izboljšati ozaveščenost državljanov EU o njihovi pravici do glasovanja na lokalnih in evropskih volitvah v državi članici, v kateri prebivajo;

 

Predlog spremembe    30

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike Unije konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbuditi državljane Unije k aktivni udeležbi v javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije;

– izboljšati ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike Unije konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbuditi jih k aktivni udeležbi v javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije ter opozoriti jih na še vedno obstoječe ovire pri uveljavljanju teh pravic in pogoje, ki so potrebni za njihovo uveljavitev;

 

Predlog spremembe    31

Predlog sklepa

Člen 2 - odstavek 2 - alinea 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– razviti boljše omrežje virov informacij in vplivno obveščanje, tudi z interaktivnimi orodji, ter zagotoviti informacije v vseh jezikih Unije o politikah, sprejetih na ravni Unije, ter vplivu na zasebno in poklicno življenje ljudi;

 

Predlog spremembe    32

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– spodbujati dejavno udeležbo državljanov Unije na državljanskih forumih o ukrepih in vprašanjih politik Unije;

 

Predlog spremembe    33

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo.

– izboljšati ozaveščenost državljanov EU o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, zlasti v smislu krepitve socialne kohezije in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo;

 

Predlog spremembe    34

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije, da imajo po pravu Unije enako pravico dostopa do izobrazbe, socialnih programov in zdravstvene oskrbe kot državljani države članice, v kateri prebivajo;

 

Predlog spremembe    35

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izboljšati ozaveščenost državljanov in organov Unije o ustreznih ukrepih za preprečevanje in obsodbo vseh oblik nestrpnosti, diskriminacije, poniževanja in sovraštva do tujcev, ki so jim izpostavljeni državljani, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in ki potujejo, se nastanijo in delajo v Uniji; spodbujati varovanje temeljnih pravic, svoboščin in evropskih vrednot ter se boriti proti vsem oblikam ekstremizma, za Evropsko komisijo kot varuhinjo Pogodb pa je cilj posredovati v okoliščinah, kjer takšne situacije nastanejo, da bi preprečila razdelitev evropskih državljanov na dve kategoriji.

 

Predlog spremembe    36

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– krepiti ozaveščenost o tem, da od državljanstva Unije nimajo koristi samo osebe, ki zapustijo državo izvora, temveč da pravice, ki so povezane z državljanstvom Unije, zagotavljajo dejansko dodano vrednost tudi v vsakdanjem življenju vseh državljanov v domači državi članici brez izjeme.

 

Predlog spremembe    37

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 – alinea 3 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o pravici, da se pridružijo državljanski pobudi iz člena 11(4) PEU;

 

Predlog spremembe    38

Predlog sklepa

Člen 2 - odstavek 2 - alinea 3 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o pravici do zaščite diplomatskih organov katere koli države članice na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva.

 

Predlog spremembe    39

Predlog sklepa

Člen 2 - odstavek 2 - alinea 3 f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o pravici do dela v drugi državi članici in podpirati to svoboščino s sodelovanjem z vsemi ustreznimi evropskimi in nacionalnimi zainteresiranimi stranmi;

 

Predlog spremembe    40

Predlog sklepa

Člen 3 - odstavek 1 - alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in tudi posebnemu občinstvu;

– informacijske in izobraževalne kamapanje ter kampanje za ozaveščanje, namenjene javnosti in tudi posebnemu občinstvu, v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter civilno družbo, vključno z nevladnimi in lokalnimi organizacijami;

 

Predlog spremembe    41

Predlog sklepa

Člen 3 - odstavek 1 - alinea 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– krepitev vloge in prepoznavnosti večjezičnega spletnega portala Europe Direct in Tvoja Evropa kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

– krepitev vloge in prepoznavnosti informacijskih mrež, ki so fizično na voljo v državah članicah, in večjezičnega spletnega portala Europe Direct, Eures in Tvoja Evropa kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ o pravicah državljanov Unije;

 

Predlog spremembe    42

Predlog sklepa

Člen 3 - odstavek 1 - alinea 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za reševanje problemov, kot je SOLVIT, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice.

krepitev vloge in prepoznavnosti orodij in organov za reševanje problemov, kot je SOLVIT, ter odbora Evropskega parlamenta za peticije in evropskega varuha človekovih pravic, da bodo lahko državljani Unije bolje uveljavljali in ščitili svoje pravice po njenem pravu.

 

Predlog spremembe    43

Predlog sklepa

Člen 3 - odstavek 1 - alinea 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– večja razpoložljivost informacij o pravicah državljanov in njihovi pravici do peticije, zlasti prek informacijskih pisarn Evropskega parlamenta v državah članicah in prek mreže državnih varuhov človekovih pravic.

 

Predlog spremembe    44

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 6 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– dejavna podpora celovitega in objektivnega medijskega poročanja držav članic.

 

Predlog spremembe    45

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija tesno sodeluje z Evropskim parlamentom pri usklajevanju skupnih prizadevanj za promocijo evropskega leta državljanov.

 

Predlog spremembe    46

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij ali organov, ki so dejavni na področju zaščite pravic državljanov, in zainteresiranih strani za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije.

Komisija organizira srečanja predstavnikov evropskih organizacij civilne družbe ali organov, ki so dejavni na področju zaščite pravic državljanov, in zainteresiranih strani, kot so evropski socialni partnerji, na primer za pomoč Komisiji pri izvajanju evropskega leta na ravni Unije. Prireja tudi seminarje in p rireditve ter medijske kampanje v vseh državah članicah, da izboljša obveščenost vseh državljanov.

 

Predlog spremembe    47

Predlog sklepa

Člen 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Proračun

 

Finančna sredstva za dejavnosti, ki se bodo izvajale med evropskim letom državljanov leta 2013, znašajo 5 000 000 milijonov EUR.

 

Predlog spremembe    48

Predlog sklepa

Priloga - del B - odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Nobeno sofinanciranje pobud ni predvideno.

Drugi programi Unije, kot sta programa Evropa za državljane in Temeljne pravice in državljanstvo, bi se lahko uporabili za sofinanciranje dejavnosti v evropskem letu državljanov.

(Glej predlog spremembe člena 5(2).)

 

 

POSTOPEK

Naslov

Evropsko leto državljanov (2013)

Referenčni dokumenti

COM(2011)0489 – C7-0217/2011 – 2011/0217(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

13.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

PETI

13.9.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Nikolaos Salavrakos

3.10.2011

 

 

 

Datum sprejetja

19.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Elena Băsescu, Heinz K. Becker, Victor Boştinaru, Philippe Boulland, Simon Busuttil, Giles Chichester, Carlos José Iturgaiz Angulo, Peter Jahr, Lena Kolarska-Bobińska, Miguel Angel Martínez Martínez, Erminia Mazzoni, Judith A. Merkies, Ana Miranda, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Nikolaos Salavrakos, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zoltán Bagó, Kinga Göncz, Gerald Häfner, Norica Nicolai, Cristian Dan Preda

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mario Pirillo

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Evropsko leto državljanov (2013)

Referenčni dokumenti

COM(2011)0489 – C7-0217/2011 – 2011/0217(COD)

Datum predložitve EP

11.8.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

13.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

13.9.2011

CULT

13.9.2011

AFCO

13.9.2011

PETI

13.9.2011

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Antigoni Papadopoulou

11.10.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

17.10.2011

9.2.2012

28.2.2012

8.5.2012

 

3.9.2012

 

 

 

Datum sprejetja

3.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Edit Bauer, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Monika Flašíková Beňová, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Juan Fernando López Aguilar, Baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Véronique Mathieu, Anthea McIntyre, Louis Michel, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Rui Tavares, Nils Torvalds, Axel Voss, Renate Weber, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Evelyne Gebhardt, Monika Hohlmeier, Franziska Keller, Marian-Jean Marinescu, Antonio Masip Hidalgo, Jan Mulder, Raül Romeva i Rueda, Marie-Christine Vergiat, Glenis Willmott

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ádám Kósa, Justas Vincas Paleckis, Iuliu Winkler

Datum predložitve

21.9.2012

 

 

[1] UL C 181, 21.06.12, str. 137.
[2]* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
[3]  UL C 181, 21.06.12, str. 137.
[4]   Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne ...
[5]   UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
[6]   UL C 169 E, 15.6.2012, str. 49.
[7]   Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).
[8]  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006/962/ES) (UL L 394, 30.12.2006, str. 10).
[9]  UL C 13, 20.1.2009, str. 3.
[10]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
[11]  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
[12]  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
[13]  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
[14] Flash Eurobarometer 294, Analitično poročilo o državljanstvu Evropske unije, Terensko delo: marec 2010, objava oktobra 2010.
[15] Kvalitativna raziskava Eurobarometer, Ovire, s katerimi se soočajo državljani na notranjem trgu, september 2011.
[16] Flash Eurobarometer 263, Notranji trg: zavest–zaznavanje–učinki, Terensko delo: februarja/marca 2009, objava marca 2010