Dokument zasedanja

 

A7-0313/2012

12.10.2012

VMESNO POROČILO

v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – COM(2012)0388 – 2011/0177(APP) )

Odbor za proračun

Soporočevalca: Reimer Böge, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin)

 

PR_Consent_Interim

VSEBINA

Stran

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA.....................................................5

EXPLANATORY STATEMENT..............................................................................................20

MNENJE Odbora za zunanje zadeve.........................................................................69

MNENJE Odbora za razvoj...........................................................................................73

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino........................................................77

MNENJE Odbora za proračunski nadzor.............................................................80

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve..................................84

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane...................90

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.............................97

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov.......................102

MNENJE Odbora za promet in turizem.................................................................105

MNENJE Odbora za regionalni razvoj................................................................110

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.....................................114

MNENJE Odbora za ribištvo......................................................................................120

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje................................................125

MNENJE Odbora za pravne zadeve.........................................................................133

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve  136

MNENJE Odbora za ustavne zadeve......................................................................140

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov.................................146

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU.................................................................151

 

 

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

 

v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – COM(2012)0388 – 2011/0177(APP) )

Evropski parlament,

 

–   ob upoštevanju členov 311 in 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 ter spremenjenega predloga Komisije z dne 6. julija 2012 za uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ( COM(2011)0398 ) in COM(2012)0388 ),

–   ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 o medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ( COM(2011)0403 ),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ ( COM(2011)0500 ),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 27. aprila 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju ( COM(2010)0185 ),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih[3],

–   ob upoštevanju skupne izjave o vprašanjih v zvezi z večletnim finančnim okvirom, priložene spremenjenim finančnim pravilom, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije,

–   ob upoštevanju člena 81(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor,Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov ( A7-0313/2012 ),

 

A. ker Svet v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in s posebnim zakonodajnim postopkom soglasno sprejeme uredbo, ki določa večletni finančni okvir, potem ko pridobi soglasje Evropskega parlamenta; ker lahko Evropski svet v skladu s členom 312(2) PDEU soglasno sprejme sklep, s katerim Svetu podeli pooblastila za sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino;

B.  ker se Evropski parlament, Svet in Komisija v skladu s členom 295 PDEU med seboj posvetujejo in v medsebojnem soglasju določijo načine svojega sodelovanja in ker bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti medinstitucionalni sporazum za izboljšanje delovanja letnega proračunskega postopka in sodelovanja med institucijami v zvezi s proračunskimi zadevami;

C. ker se v členu 312(5) PDEU pozivajo Evropski parlament, Svet in Komisija k sprejetju vseh potrebnih ukrepov za lažje sprejetje finančnega okvira;

D. ker si mora v skladu s členom 311 PDEU Unija sama zagotoviti sredstva, potrebna za izpolnitev svojih ciljev in izvajanje politik, in ker se mora v celoti financirati iz lastnih sredstev; ker se mora Svet posvetovati s Parlamentom, preden sprejme nov sklep o reformi virov lastnih sredstev, in ker mora Parlament odobriti prošnjo Sveta, preden ta sprejme pravila o ukrepih za izvajanje sistema lastnih sredstev;

E.  ker bo uredba o večletnem finančnem okviru tokrat prvič sprejeta na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe in zato prinaša nove ureditve sodelovanja med institucijami, ki so namenjene usklajevanju učinkovitega sprejemanja odločitev ob spoštovanju posebnih pravic iz Pogodbe;

F.  ker daje Lizbonska pogodba Evropski uniji pomembne nove pristojnosti, na primer na področju zunanjega delovanja (člen 27(3) PEU), športa (člen 165 PDEU), vesolja (člen 189 PDEU), podnebnih sprememb (člen 191 PDEU), energije (člen 194 PDEU), turizma (člen 195 PDEU) in civilne zaščite (člen 196 PDEU);

G. ker je Parlament v resoluciji z dne 8. junija 2011, sprejeti z veliko večino, predstavil svoje splošne politične prednostne naloge za naslednji večletni finančni okvir, tako v zakonodajnem kot proračunskem smislu;

H. ker je Parlament v resoluciji z dne 13. junija 2012, sprejeti z veliko večino, predstavil svoje splošne proračunske prednostne naloge za naslednji večletni finančni okvir, tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov;

I.   ker so pristojni parlamentarni odbori, kot je razvidno iz priloženih mnenj, izvedli temeljito analizo potreb, da bi opredelili politične prednostne naloge;

J.   ker namerava ciprsko predsedstvo na izrednem zasedanju Evropskega sveta novembra 2012 predložiti „pogajalski okvir“, vključno z zneski za zgornje meje (pa tudi možnosti politike, ki spadajo v redni zakonodajni postopek);

K. ker je nujno, da ima EU tako proračun kot proračunski postopek, ki popolnoma odražata pregledno in demokratično bistvo parlamentarnega procesa sprejemanja odločitev in nadzora na podlagi spoštovanja načel enotnosti in univerzalnosti, ki zahtevata, da se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave ter da se v skladu s pristojnostmi iz Pogodbe organizira parlamentarna razprava in glasovanje o prihodkih in odhodkih;

Proračun EU kot ključno orodje za uresničitev pametne, trajnostne in vključujoče rasti za celotno EU

1.    se popolnoma zaveda, da potekajo pogajanja o večletnem finančnem okviru 2014–2020 v zelo težkih socialnih, gospodarskih in finančnih razmerah, v katerih si države članice močno prizadevajo za fiskalne prilagoditve nacionalnih proračunov, da bi dosegle trajnost javnih financ ter stabilnost bančnega sektorja in enotne valute; vztraja pri tem, da se ne bi smelo razumeti, kot da Unija povečuje davčno obremenitev davkoplačevalcev; vendar je prepričan, da je proračun EU del rešitve, ki bo Evropi pomagala izkopati se iz sedanje krize, tako da bo spodbujala naložbe v rast in delovna mesta ter državam članicam pomagala skupaj in usklajeno ter trajnostno rešiti sedanje strukturne izzive, zlasti izgubo konkurenčnosti ter povečanje brezposelnosti in revščine;

2.  vendar meni, da so uravnotežene strukturne reforme na nacionalni in evropski ravni bistveni predpogoj za gospodarno in učinkovito izvajanje financiranja EU, hkrati pa opominja, kako pomembne so trdne javne finance;

3.  opozarja, da je Evropski svet ob več priložnostih vztrajal, da je treba okrepiti evropsko gospodarsko upravljanje, in podprl cilje strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in sicer spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje pogojev in povečanje javne porabe za inovacije, raziskave in razvoj, doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb in energije, izboljšanje ravni izobrazbe ter spodbujanje socialne vključenosti, zlasti z zmanjševanjem revščine;

4.    opozarja, da je sam Evropski svet junija 2012 sprejel Pakt za rast in delovna mesta, ki priznava učinek finančnega vzvoda proračuna EU v smislu krepitve rasti in zaposlovanja ter daje velik poudarek njegovemu prispevku za pomoč celotni Uniji, da bo premagala sedanjo gospodarsko in finančno krizo;

5.  meni, da so zaporedne finančne krize v minulih štirih letih posebej prizadele Unijo delno tudi zato, ker so finančni operaterji, mednarodni partnerji in javnost dvomili v raven solidarnosti v EU; meni, da mora biti proračun EU v središču te solidarnosti; je zato prepričan, da bo odločitev o naslednjem večletnem finančnem okviru bodisi precej pozitivno vplivala na prizadevanja vlad držav članic, da bi premagale krizo, ali pa povzročila dodatno recesijo v EU;

6.    opozarja, da vsi makroekonomski ukrepi za finančno stabilizacijo, sprejeti po letu 2008, še niso končali gospodarske in finančne krize; zato meni, da si morajo za vrnitev k rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropi države članice še naprej prizadevati izkoristiti potencial za trajnostno rast, prav tako pa je potreben dobro usmerjen in zadosten proračun EU, ki bo nadalje v pomoč pri usklajevanju in povečanju nacionalnih prizadevanj;

7.  ugotavlja, da proračun EU predstavlja samo približno 2 % skupnih javnofinančnih odhodkov v Uniji in je tako več kot 45-krat manjši od vsote javnofinančnih odhodkov v državah članicah;

8.  opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi in da zato proračun ne more ustvarjati primanjkljaja in javnega dolga;

9.  poudarja, da je proračun EU v prvi vrsti proračun za naložbe in da se 94 % njegovega celotnega donosa vloži v same države članice ali nameni za zunanje prednostne naloge Unije; poudarja, da se bodo brez prispevka iz proračuna EU javne naložbe v regijah in državah članicah zmanjšale ali bodo povsem nemogoče; meni, da bi vsakršno zmanjšanje proračuna EU neizogibno oviralo rast in konkurenčno moč celotnega gospodarstva Unije, pa tudi njeno povezanost, ter tako spodkopalo načelo solidarnosti, ki je temeljna vrednota EU;

10. poudarja, da lizbonska strategija ni uspela doseči zastavljenih ciljev, to pa gre med drugim pripisati neustreznemu usklajevanju ter nezadostni predanosti na vseh ravneh, tako v proračunskem kot v zakonodajnem smislu; je prepričan, da bi morali začeti strategijo Evropa 2020 začeti izvajati zdaj in z njo ne več odlašati, če želimo, da bo učinkovita;

11. opozarja, da bo uresničevanje sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 zahtevalo precejšnje naložbe, usmerjene v prihodnost, ki se ocenjujejo na nič manj kot 1.800 milijard EUR do leta 2020[4]; poudarja, da bo enega od glavnih ciljev strategije Evropa 2020, torej spodbujanje rasti in izjemno kakovostnih delovnih mest za vse Evropejce, mogoče doseči le, če bodo potrebne naložbe v izobraževanje, spodbujanje družbe znanja, raziskave in inovacije, MSP ter zelene in nove tehnologije opravljene zdaj in se z njimi ne bo več odlašalo; je naklonjen dvotirnemu pristopu z ukrepi za proračunsko konsolidacijo, ki spodbujajo rast, da bi zmanjšali primanjkljaj in javni dolg, ter s spodbujanjem tovrstnih naložb;

12. meni, da zastrašujoče razmere, s katerimi se soočajo mladi po vsej EU, vključno z visoko stopnjo brezposelnosti, kot je še ni bilo, ter naraščajočo revščino in izzivi v zvezi z izobraževanjem, zahtevajo posebna prizadevanja s poenotenjem ukrepov in ustreznimi programi proračunske podpore, da bodo nove generacije še naprej predane vrednotam EU, kot so mir, demokracija in človekove pravice, gospodarska blaginja in socialna pravičnost;

13. poudarja, da je močna, raznolika in konkurenčna industrijska podlaga ključnega pomena za pametno, trajnostno in vključujoče evropsko gospodarstvo; poudarja pomen industrijskega sektorja za podporo konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest v EU in posledično njegov bistven prispevek k prebroditvi gospodarske krize;

14. odločno podpira predlog Komisije o poenotenju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, pri čemer naj bi se vsaj 20 % odhodkov nanašalo na podnebje; meni, da mora proračun EU nujno pritegniti naložbe v trajnostno in uspešno nizkoogljično gospodarstvo, omogočiti zadostno podporo za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 na področju podnebja, energije, učinkovitosti virov in biotske raznovrstnosti ter evropskim državljanom zagotavljati bolj zdravo okolje;

15. zato poziva države članice, naj preučijo sinergije med nacionalnimi prizadevanji za konsolidacijo in dodano vrednostjo proračuna EU z dobro zastavljenimi prednostnimi nalogami, ki omogočajo izvajanje političnih zavez, ki so že bile dane na najvišji ravni;

Raven odhodkov

16. poudarja, da so nacionalni proračuni po letu 1988 v povprečju rasli hitreje kot proračun EU; ugotavlja, da so celo od začetka krize leta 2008 skupni javnofinančni odhodki v državah članicah rasli z letno nominalno stopnjo 2 %; sklepa, da je krčenje proračuna EU glede na nacionalne proračune v očitnem nasprotju s širjenjem pristojnosti in nalog, ki jih Uniji podeljuje Pogodba, in z glavnimi političnimi sklepi Evropskega sveta, še zlasti z razvojem okrepljenega evropskega gospodarskega upravljanja;

17. poudarja, da se je od leta 2000 vrzel med zgornjo mejo lastnih sredstev EU (1,29 % BND za prevzem obveznosti in 1,23 % za odobritev plačil) in zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira dramatično povečala; nadalje ugotavlja, da večletni finančni okvir določa le najvišje stopnje odhodkov, proračun EU pa je vedno ostajal daleč pod temi stopnjami;

18. meni, da predlog Komisije, ki predstavlja zamrznitev zgornjih meja večletnega finančnega okvira 2014–2020 na stopnji zgornje meje za leto 2013, ne bo dovolj za financiranje obstoječih političnih prednostnih nalog, povezanih z evropsko strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast, novih nalog, ki jih nalaga Lizbonska pogodba, ali nepredvidenih dogodkov, sploh pa ne političnih ciljev in zavez, ki jih je določil sam Evropski svet;

19. ponavlja svoje stališče z dne 8. junija 2011, da bo brez ustreznega povečanja proračuna nad zgornje meje za leto 2013 treba več prednostnih nalog in politik EU popraviti navzdol ali celo opustiti;

20. svari Svet, naj ne poskuša dodatno zmanjšati stopnje odhodkov EU, kot je predlagala Komisija; odločno nasprotuje vsakršnemu pozivu k linearnim, vsesplošnim zniževanjem, ki bi ogrozila izvajanje in učinkovitost vseh politik EU, ne glede na njihovo evropsko dodano vrednost, politično težo ali uspešnost; namesto tega poziva Svet, naj v primeru, če bi predlagal znižanje, jasno in javno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi naj v celoti opustili;

21. poudarja, da mora imeti proračun EU osrednjo vlogo pri doseganju dogovorjenih ciljev strategije EU 2020; je trdno prepričan, da lahko financiranje EU, če je dobro zastavljeno, sproži in spodbudi ukrepe z nedvoumno dodano vrednostjo EU, ki jih države članice ne morejo izvesti same, prav tako pa ustvari sinergije in dopolni dejavnosti držav članic, tako da jim omogoči, da se osredotočijo na najpomembnejše v prihodnost usmerjene naložbe;

22. v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, ki je naklonjeno občutnemu povečanju sredstev, namenjenih programom Unije na področjih konkurenčnosti, MSP, podjetništva in trajnostne infrastrukture, ki so v središču strategije Evropa 2020; meni, da bodo nadaljnja zniževanja v zvezi s predlogom Komisije resno ogrozila verodostojnost EU in njene politične zaveze za rast in delovna mesta;

23. toplo pozdravlja predlog Komisije o instrumentu za povezovanje Evrope in realistično dodelitev sredstev za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij; v zvezi s tem zahteva, da se znesek, prenesen iz kohezijskega sklada v instrument za povezovanje Evrope, prvih nekaj let porablja v skladu z nacionalnimi dodelitvami za ta sklad;

24. poudarja, kako pomembne so raziskave in inovacije pri pospeševanju prehoda v trajnostno in v svetovnem merilu vodilno in na znanju temelječe gospodarstvo, ki učinkovito in odgovorno uporablja svoje naravne vire; poziva institucije EU in države članice, naj se dogovorijo o posebnem načrtu za doseganje cilja o namenitvi treh odstotkov BDP za naložbe v raziskave; izpostavlja velikansko gospodarsko zavezo, ki bi jo ta cilj prinesel, v smislu dodatnih odhodkov v skupnem znesku 130 milijard EUR, letno in iz vseh virov; zato poudarja, da je treba okrepiti, spodbuditi in zagotoviti financiranje raziskav in inovacij v Uniji z občutnim povečanjem ustreznih odhodkov, zlasti v okviru financiranja EU za raziskave in inovacije, predvsem s pomočjo programa Obzorje 2020;

25. opozarja, da so mala in srednja podjetja ključno gonilo gospodarske rasti, konkurenčnosti, inovacij in zaposlovanja, ter priznava njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju okrevanja in krepitvi trajnostnega gospodarstva EU; zato pozdravlja poudarek, ki ga strategija Evropa 2020 namenja inovacijam in industrijski politiki; ostro zavrača vse poskuse nadaljnjega zmanjševanja sredstev za programe, kot je COSME, ki so samo osrčje evropske konkurenčnosti in zaposlovanja;

26. meni, da je kohezijska politika EU (strukturni skladi in kohezijski sklad) strateško orodje za naložbe, rast in konkurenčnost in da je glavni steber evropske solidarnosti, ki nedvomno prinaša dodano vrednost EU; je prav tako seznanjen s precejšnjimi ugodnimi učinki kohezijskega financiranja za vse države članice EU; vztraja, da bi za učinkovito zmanjšanje makroekonomskih neravnovesij znotraj EU in prispevanje k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji morala imeti kohezijska politika trden, stabilen in trajnosten finančni okvir, na katerega bi se lahko oprla; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba glede na perečo potrebo po zavarovanju javnih naložb v rast in zaposlovanje financiranje kohezijske politike ohraniti vsaj na ravni iz obdobja 2007–2013 ter še naprej pokrivati vse regije EU, več pozornosti pa nameniti manj razvitim regijam; podpira predlog Komisije, da bi 25 % skupnih sredstev za kohezijsko politiko dodelili Evropskemu socialnemu skladu;

27. ponavlja svoje stališče, da bi bilo glede na številne naloge, izzive in cilje, na katere mora skupna kmetijska politika odgovoriti, treba zneske, ki so bili za skupno kmetijsko politiko dodeljeni v proračunskem letu 2013, v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja najmanj ohraniti; meni, da bi bilo treba pri novi skupni kmetijski politiki bolj učinkovito in uspešno porazdeliti proračun, med drugim s pravično porazdelitvijo neposrednih plačil in dodelitev za razvoj podeželja med države članice, regije in kmete, s čimer bi zmanjšali obstoječo vrzel; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo drugega stebra skupne kmetijske politike, ki znatno prispeva k naložbam in ustvarjanju delovnih mest v podeželskih območjih, k spodbujanju učinkovitosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja, zlasti v luči novih izzivov iz strategije Evropa 2020, ter k upravljanju okolja in ohranjanju biotske raznovrstnosti;

28. poudarja, da je nujno treba okrepiti ciljno usmerjen in učinkovit program Unije za okolje in podnebje in da bi bilo treba v okviru ustreznih skladov Unije dejavno podpirati celostno porabo za okolje in podnebje;

29. priznava velike izzive, s katerimi se srečujejo mladi v EU v okviru gospodarske krize; meni, da so sodelovanje, zaposlovanje, izobraževanje, neformalno izobraževanje, usposabljanje, mobilnost in socialna vključenost mladih Evropejcev strateško pomembna vprašanja za razvoj EU in evropske družbe; vztraja pri tem, da je treba poenotiti ta vprašanja in jim dati prednost v vseh ustreznih politikah in programih, ki se financirajo iz proračuna EU, prav tako pa v skladu s potrebami povečati financiranje konkretnih instrumentov za mlade, ki jih predlaga Komisija, kot je na primer uvedba jamstva za mlade, s katerim bi zagotovili, da bo vsaka mlada oseba v Evropi, ki ne najde zaposlitve, imela možnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja;

30. poudarja, da je treba nadaljevati program za najbolj ogrožene osebe; spominja Komisijo na njeno zavezo za pravočasno predložitev zakonodajnega predloga glede tega, da bi tako zagotovili nadaljevanje podpore takšnega programa po letu 2013 na novi pravni podlagi in s samostojnimi finančnimi sredstvi;

31. meni, da skupni znesek, ki ga je Komisija namenila območju svobode, varnosti in pravice, ne odraža ustrezno krepitve tega območja z Lizbonsko pogodbo ter naraščajočih nalog in izzivov; poudarja, da morajo financirane dejavnosti prinašati evropsko dodano vrednost in da je treba zagotoviti pravično, uravnoteženo in pregledno porazdelitev sredstev med različne cilje teh programov;

32. opozarja, da so programi EU na področju izobraževanja, mladih, medijev in kulture blizu državljanom, beležijo izjemno visoko stopnjo izvajanja, ustvarjajo opazne učinke vzvoda in prelivanja, vključno s pomembnimi gospodarskimi rezultati ter z združevanjem sredstev ustvarjajo jasno in dokazano evropsko dodano vrednost ter spodbujajo mobilnost in aktivno državljanstvo ter povečujejo sodelovanje med različnimi sektorji in zainteresiranimi stranmi;

33. ponavlja svoje stališče, da bodo nove odgovornosti, ki jih EU nalagajo Pogodbe, zahtevale ustrezna dodatna finančna sredstva v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2007–2013, da se Uniji omogoči, da izpolni svojo vlogo globalnega akterja, medtem ko ohranja zaveze, ki jih je že dala, predvsem glede uresničitve cilja v zvezi z dodelitvijo 0,7 % BND držav članic za uradno razvojno pomoč ter izpolnitve razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015; spominja na vlogo Unije pri spodbujanju demokracije, miru, solidarnosti, stabilnosti in boja proti revščini v soseščini in partnerskih državah; poudarja dopolnilen značaj pomoči EU k pomoči, ki jo dajo države članice, in njen učinek spodbujanja v smislu posredovanja v regijah, kjer dvostranska pomoč ni zagotovljena; zlasti podpira skupno načrtovanje programov med dejavnostmi držav članic in EU; zato poudarja, da je treba predloge Komisije za Evropo v svetu in Evropski razvojni sklad razumeti kot goli minimum, ki je potreben, da bi Evropa uresničila svoje ambicije v svetu; zlasti ugotavlja, da je treba ESZD dodeliti ustrezna proračunska sredstva, ki bodo ustrezala njenim zadolžitvam;

Veliki projekti

34. poudarja strateški pomen velikih infrastrukturnih projektov, kot so ITER, Galileo in GMES, za prihodnost konkurenčnosti EU; zato zavrača vsakršen poskus spreminjanja programa GMES v medvladni program;

35. je trdno prepričan, da bi morali finančna sredstva za te velike projekte zagotoviti v proračunu EU, vendar jih hkrati namensko vezati, da bi tako zajamčili, da morebitne prekoračitve stroškov ne bi ogrozile teh sredstev in uspešnega izvajanja drugih politik Unije;

36. pozdravlja predlog Komisije za določitev najvišjega zneska za Galileo v uredbi o večletnem finančnem okviru in namensko vezavo proračunsko dodeljenih sredstev za ta projekt; prav tako meni, da bi morali v tej uredbi določiti tudi najvišja zneska za ITER in GMES; meni, da bi morali finančna sredstva za te tri projekte dodeliti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, da bi tako po potrebi lažje zagotovili dodatna sredstva držav članic;

Boljša poraba

37. poudarja, da bi moralo biti doseganje evropske dodane vrednosti in zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja, učinkovitosti, uspešnosti in smotrnosti, zdaj še bolj kot kdaj koli prej, vodilno načelo proračuna EU; v tem pogledu pozdravlja vrsto zakonodajnih predlogov Komisije o novi generaciji večletnih programov, ki bodo sprejeti v okviru rednega zakonodajnega postopka; vztraja, da je treba čim bolj povečati sinergije med programi pomoči EU in nacionalnimi vlaganji;

38. je prepričan, da bo zaradi aktualnih proračunskih omejitev treba nujno pritegniti druge vire financiranja, sicer ne bo mogoče izvesti dolgoročnih naložb, potrebnih za uresničevanje ciljev strategije EU 2020; meni, da je dodana vrednost Unije predvsem v dolgoročnih naložbah, ki so za posamezne države članice nedosegljive; v zvezi s tem izpostavlja sklepe in priporočila svoje resolucije o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom[5];

39. poudarja potrebo po zagotovitvi skladnosti med pravili posameznih sektorjev in splošnim okvirom finančne uredbe ter po tem, da je treba najti ravnotežje med poenostavitvijo in dobrim finančnim poslovodenjem; je seznanjen s preglednico za poenostavitev, ki jo je izdelala Komisija, in potrjuje svojo odločenost, da podpre program za poenostavitev; je prepričan, da je treba dodatno zmanjšati upravno breme upravičencev, ter poziva, da se za novo generacijo večletnih programov opravi temeljito "preverjanje birokracije", da bi preprečili dodatno upravno breme na ravni EU in nacionalni ravni;

40. meni, da je učinkovitost odhodkov EU odvisna od preudarne politike ter ureditvenih in institucionalnih okvirov na vseh ravneh; vztraja pri tem, da morajo države članice v skladu s členoma 310(5) in 317 PDEU izvrševati proračun v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; spominja države članice, da imajo pravno obveznost zagotoviti, da se sredstva, vnesena v proračun, porabljajo v skladu s tem načelom in da morajo prevzeti svoj del odgovornosti za učinkovitejše financiranje EU; opozarja, da 90 % napak, ki jih zazna Računsko sodišče, nastane v državah članicah in da bi se večini teh napak lahko izognili; odločno poziva vse države članice, naj izdajajo nacionalne izjave o zanesljivosti, podpisane na ustrezni politični ravni;

41. podpira uvedbo predhodnih določb glede pogojenosti, da se zagotovi, da so sredstva EU, predvsem v zvezi s Kohezijskim skladom, strukturnimi skladi in skladi za razvoj podeželja in ribištvo, bolje usmerjena v doseganje ciljev strategije Evropa 2020; meni, da bi določbe glede pogojenosti lahko izboljšale legitimnost in učinkovitost podpore EU, če bi njihovo izvajanje po eni strani temeljilo na načelu okrepljenega partnerstva prek večje udeležbe lokalnih in regionalnih oblasti, po drugi strani pa na pogojih, ki ustrezajo ciljem različnih skladov;

42. zahteva, da je treba začeti sredstva v okviru sporazumov o partnerstvu pogojevati z določenimi posebnimi zavezami, ki se predhodno opredelijo v dialogu med Komisijo in državami članicami; meni, da je ustrezno, da ti pogoji vsebujejo zlasti pravilno izvajanje obstoječe zakonodaje EU (o regulaciji cen, razpisnih postopkih, prometu, okolju in zdravju), da bi tako preprečili nepravilnosti in zagotovili učinkovitost; vendar zavrača zahteve, naj države članice izvedejo temeljne socialne in ekonomske reforme; vsi pogoji morajo v celoti spoštovati načeli subsidiarnosti in partnerstva;

43. poudarja pa, da ni neposredne povezave med uspehom regionalne politike in makroekonomskim uspehom države članice in da regij ne bi smeli kaznovati za neuspeh nacionalne ravni pri spoštovanju postopkov, povezanih z gospodarskim upravljanjem; meni, da lahko nalaganje dodatnih kazni še poslabša težave držav članic, ki se že zdaj spopadajo z makroekonomskimi težavami, zato makroekonomske pogojenosti niso sprejemljive;

44. poudarja, da decentralizirane agencije EU opravljajo zelo pomembno delo, ko podpirajo cilje Unije, in da jim je treba dodeliti proračunska sredstva, ki bodo ustrezala njihovim nalogam;

45. meni pa, da bi moralo delo decentraliziranih agencij EU zagotoviti precej večje prihranke na nacionalni ravni; poziva države članice, naj ocenijo večjo učinkovitost, ki jo ustvarjajo te agencije na nacionalni ravni, in izkoristijo njihov potencial in s tem racionalizirajo svoje nacionalne odhodke; prav tako poziva države članice, naj v zvezi z agencijami opredelijo morebitna področja, kjer se delo podvaja ali je dodana vrednost zmanjšana, da bi tako lahko racionalizirali njihovo delovanje;

46. je prepričan, da bi morala vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje povzročiti ekonomije obsega na ravni EU ter ustvariti precejšnje prihranke na nacionalni ravni, zlasti v nacionalnih diplomatskih službah v tretjih državah;

47. predlaga, da se opravi neodvisna ocena učinkovitosti javne porabe na treh ravneh – nacionalni, regionalni in evropski, da bi natančno preučili dodano vrednost ter možnosti za združevanje virov in prihranke na področjih, kot so obramba, razvojna politika, decentralizirane agencije, Evropska služba za zunanje delovanje in znanstvene raziskave, in sicer s sredstvi, ki ne bi le spodbujali ekonomije obsega na ravni EU, pač pa bi spoštovali tudi načelo subsidiarnosti; meni, da bi s to oceno lahko dosegli prihranke; opozarja, da bi morala ocena v zvezi z decentraliziranimi agencijami upoštevati ustrezne določbe skupnega pristopa, priloženega skupni izjavi o decentraliziranih agencijah, ki so jo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija podpisali 19. julija 2012;

48. soglaša s stališčem Komisije, da je treba upravne odhodke racionalizirati; vendar poudarja, da je treba poiskati ravnotežje med ciljem ustvarjanja dodatnih prihrankov in zagotavljanjem, da bodo lahko institucije svoje naloge in dolžnosti opravljale v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz Pogodb, ob upoštevanju težkih izzivov, ki jih postavlja sedanja gospodarska kriza;

49. odločno nasprotuje linearnemu zmanjšanju kadrovskih virov v vseh institucijah, organih in agencijah, saj se njihove naloge in odgovornosti po Pogodbah močno razlikujejo; poudarja, da bi bilo treba institucije, organe in agencije obravnavati individualno in bi morali sami odločiti, katerim delovnim mestom se lahko odpovejo, da to ne bo oviralo njihovega delovanja;

50. opozarja na velike prihranke, ki bi jih lahko zagotovili z enim samim sedežem Evropskega parlamenta; odločno poziva proračunski organ, naj opozori na to vprašanje med pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020;

Trajanje

51. meni, da bi morali naslednji večletni finančni okvir, sedemletno obdobje, ki bo trajalo do leta 2020, obravnavati kot prehodno rešitev, ki je jasno povezana s strategijo Evropa 2020; vendar meni, da bi obdobje 5 ali 5+5 let bolje uskladilo trajanje večletnega finančnega okvira z mandatom institucij in s tem povečalo demokratično odgovornost; opozarja, da sedemletno obdobje zahteva kar največjo raven prožnosti, če želimo imeti uresničljiv in učinkovit večletni finančni okvir;

Vmesni pregled

52. poudarja potrebo po vmesnem pregledu, ki bi jo vključili v uredbo o večletnem finančnem okviru, s posebnim postopkom, ki zajema tudi zavezujoč časovni razpored ter zagotavlja polno sodelovanje naslednjega Parlamenta; meni, da bi morala Komisija predložiti zakonodajni predlog, ki bo omogočal, da se revidirani večletni finančni okvir sprejme pravočasno za proračunski postopek 2018; poudarja, da vmesni pregled ne bi smel ovirati stabilnosti naložbenih obetov ter bi moral zaščititi upravičence in stabilnost dolgoročnega načrtovanja in naložb;

Potreba po prožnejšem večletnem finančnem okviru

53. je načelno prepričan, da bodo spreminjajoče se politične in gospodarske razmere, pa tudi nepredvideni dogodki, zahtevali prilagoditve večletnega finančnega okvira v sedemletnem obdobju; vztraja, da mora prihodnji večletni finančni okvir zagotoviti večjo proračunsko prožnost tako znotraj razdelkov kot med njimi, pa tudi med finančnimi leti znotraj večletnega finančnega okvira, da se zagotovi popolna izkoriščenost razpoložljivih proračunskih sredstev;

54. meni, da je nujno potrebna 5-odstotna prožnost, ko gre za zgornje meje (pod)razdelkov, da bi se bilo mogoče prilagoditi novim razmeram brez povečanja skupnega zneska in ne da bi bila potrebna revizija večletnega finančnega okvira;

55. pozdravlja predlog Komisije za povečanje stopnje zakonodajne prožnosti (možnost odstopanja od dane vsote za celotno trajanje zadevnega programa) s 5 na 10 %;

56. poudarja potrebo po čim boljši uporabi zgornje meje, ki jo določa večletni finančni okvir; zato predlaga, da se rezerve, ki so ostale pod zgornjimi mejami odobrenih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti v proračunu za eno leto, prenesejo v naslednje leto in predstavljajo skupno rezervo večletnega finančnega okvira, ki bi se v prihodnjih letih dodelila različnim razdelkom v skladu z ocenjenimi potrebami in se uporabila v okviru letnega proračunskega postopka;

57. enako poudarja potrebo po uvedbi skupne rezerve večletnega finančnega okvira za odobrena proračunska sredstva za plačila, s katero bo mogoče prenesti rezerve, ostale pod mejo odobritev plačil, na naslednja leta in jih uporabiti v okviru letnega proračunskega postopka;

58. je še posebej zaskrbljen nad trenutno rastočo stopnjo neporavnanih obveznosti; poziva k skupni medinstitucionalni strategiji, s katero bi v večletnem finančnem okviru 2014–2020 ohranili neporavnane obveznosti pod nadzorom, ter zahteva, da se v zvezi s tem sprejmejo ustrezni ukrepi; v zvezi s tem spodbuja razpravo o tem, kako bi bolj enakomerno porazdelili stopnjo sredstev za plačila skozi celotno obdobje večletnega finančnega okvira, da bi v čim večji meri preprečili tveganje, da bi bilo izvajanje programov EU ovirano, ker bi ob koncu finančnega okvira zmanjkalo sredstev za plačila;

59. ugotavlja, da proračun EU vsako leto beleži presežek in da se prispevki držav članic v proračun EU zmanjšajo za ta znesek; hkrati obžaluje, da Svet redno linearno zmanjšuje ocenjena sredstva za plačila, ki jih Komisija vnese v predlog proračuna, prav tako pa je Svet v zadnjih letih večkrat nasprotoval temu, da se proračunu EU ob koncu proračunskega leta zagotovi raven dodatnih plačil, ki jih potrebuje Komisija, da bi EU izpolnila svoje finančne obveznosti; meni, pri tem pristopu ne gre za dobro finančno poslovodenje in da bi, čeprav vrnjeni presežek ne vpliva na skupno stopnjo primanjkljaja držav članic, ta znesek utegnil biti zelo pomemben za letni proračun EU; opozarja na zavezo institucij o reviziji finančne uredbe, da bi omogočile prenos neporabljenih sredstev in zagotovile proračunsko ravnotežje;

60. odločno podpira varnostno rezervo, vendar poudarja, da njena sprostitev, če naj bo učinkovita, ne bi smela pomeniti obvezne izravnave zgornjih mej in bi jo morali sprejeti s kvalificirano večino glasov v Svetu;

61. pozdravlja predlog Komisije za povečanje sredstev instrumenta prilagodljivosti in uporabo letnih zneskov do vključno leta n+3;

62. ponovno izraža močno podporo predlogu Komisije, da je treba rezervo za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezervo za krize v kmetijskem sektorju ob upoštevanju njihove nepredvidljive narave, ki onemogoča načrtovanje, vnesti v proračun nad zgornje meje za zadevne razdelke;

63. poudarja dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot kriznega intervencijskega instrumenta za pomoč delavcem, ki so izgubili službo, pri vrnitvi na trg dela; poudarja, da se mora Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji po letu 2013 nadaljevati kot instrument, ki je enako dostopen vsem kategorijam delavcev; poudarja tudi, da je treba poenostaviti in pospešiti postopek glede plačil nepovratnih sredstev, da bi povečali njihovo učinkovitost;

Enotnost proračuna

64. opozarja, da proračun EU zajema vse prihodke in odhodke na podlagi sklepov, ki so jih sprejele institucije EU v okviru svojih pristojnosti, in da ločeno upošteva finančno poslovanje Unije v obliki dajanja in najemanja posojil in jamstev;

65. poziva Komisijo in Svet, naj v posebni prilogi navedeta proračunske ali finančne obveznosti ter jamstva Unije ali držav članic v okviru evropskih stabilizacijskih mehanizmov (EFSM, EFSF, ESM) v skladu z določbami členov 122(2), 136(3) in 143 PDEU, pa tudi neposredno dvostransko finančno pomoč drugim državam članicam ali druge projekte, povezane z bančno unijo;

66. poudarja, da bi bilo treba vse odločitve o krepitvi gospodarske in monetarne unije sprejemati na podlagi pogodb, pri tem pa bi morale sodelovati ustrezne institucije; poudarja, da bo vsakršno odstopanje od metode skupnosti ter povečana uporaba medvladnih sporazumov le razdelila in oslabila Evropsko unijo, vključno z območjem eura;

67. odločno zahteva, da se države članice trdno zavežejo k vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun EU od leta 2021 dalje; ugotavlja, da bo zaradi te reforme treba ustrezno povečati zgornje meje večletnega finančnega okvira;

68. potrjuje, da bo v prihodnosti kot del pregleda osnutka letnega proračuna organiziral posebno javno razpravo in glasovanje o prihodkovnem delu proračuna; je trdno prepričan, da bo na ta način zagotovljena stalna razprava o sistemu financiranja Unije, hkrati pa se v celoti zaveda, da proračunski organ trenutno nima nobene pristojnosti za predlaganje sprememb tega dela proračuna;

Lastna sredstva

69. meni, da pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki so se začela pred več kot enim letom, jasno kažejo na zastoj, ki je nastal, ker ni dejanskega sistema lastnih sredstev; ta pogajanja potekajo v Svetu v dveh nasprotujočih si taborih, ki jih vodijo države neto plačnice v proračun EU na eni strani in države neto prejemnice iz proračuna EU na drugi, po sistemu, ki vodi do zgolj računovodsko utemeljenega pogleda na „pravično vračanje“, zaradi česar je na koncu vsak dogovor o večletnem finančnem okviru pogojen z dogovorom o dolgem seznamu izjem in kompenzacij, o katerem se pogajajo za zaprtimi vrati in je evropskim državljanom nerazumljiv;

70. je trdno prepričan, da se mora financiranje proračuna Unije vrniti k dejanskemu sistemu lastnih sredstev, kot je določeno v Rimski pogodbi in vseh nadaljnjih pogodbah EU; globoko obžaluje dejstvo, da sedanji sistem, po katerem velika večina financiranja prihaja iz nacionalnih prispevkov, ni pregleden in ni pravičen ter ni predmet parlamentarnega nadzora ne na evropski ne na nacionalni ravni; poudarja, da ta sistem v svojem bistvu krši črko in duh Pogodbe;

71. poudarja, da prestrukturiranje sistema lastnih sredstev kot takega ni povezano z velikostjo proračuna EU, ampak z iskanjem učinkovitejše kombinacije sredstev za financiranje sprejetih politik in ciljev EU; poudarja, da uvedba novega sistema ne bi povečala skupnega davčnega bremena za državljane, ampak bi nasprotno zmanjšala obremenitev nacionalnih proračunov;

72. ponovno poudarja svoje temeljno stališče, kot je navedeno v resoluciji z dne 13. junija 2012, da ni pripravljen dati soglasja za naslednji večletni finančni okvir brez političnega dogovora o reformi sistema lastnih sredstev, v skladu s predlogom Komisije z dne 29. junija 2011, vključno z zakonodajnimi predlogi za dejanska nova lastna sredstva; meni, da bi moral biti cilj takšne reforme do leta 2020 zmanjšati delež prispevkov držav članic na podlagi BND v proračun EU na največ 40 % in s tem prispevati k prizadevanjem držav članic za konsolidacijo;

73. je trdno prepričan, da bi moral nujen politični dogovor zajemati naslednje elemente:

1)   nujna je korenita reforma financiranja proračuna EU, da se vrnemo k sistemu dejanskih, jasnih, preprostih in pravičnih lastnih sredstev, ki bo dajal jamstva za sprejemanje odločitev in demokratični nadzor v vseh javnih proračunih;

2)   ta reforma mora stopiti v veljavo med obdobjem večletnega finančnega okvira 2014–2012, kot predlaga Komisija;

3)   tiste države članice, ki bodo pripravljene uvesti davek na finančne transakcije, morajo zdaj vložiti uradno zahtevo pri Komisiji za predlog za okrepljeno sodelovanje na tem področju; Komisija bo nato morala nemudoma ukrepati z objavo takšnega predloga skupaj s sklopom revidiranih predlogov o svežnju o sistemu virov lastnih sredstev, da se zagotovi, da se prihodki od tega davka v celoti ali delno dodelijo proračunu EU kot dejanska lastna sredstva in se tako zmanjšajo nacionalni prispevki tistih držav, ki so ta davek uvedle;

4)   sporazum o reformi DDV kot vira lastnih sredstev in izvedbene podrobnosti je treba skleniti skupaj s sporazumom o večletnem finančnem okviru;

5)   novi sistem mora odpraviti sedanje rabate in druge korekcijske mehanizme; vsako morebitno nadomestilo se sprejme samo na podlagi predloga Komisije kot začasno in upravičeno z neizpodbitnimi in objektivnimi ekonomskimi merili;

6)   če uvedba novih lastnih sredstev ne bo pripeljala do občutnega znižanja prispevkov držav članic na podlagi BND v proračun EU, bo Komisija predložila dodatne predloge o uvedbi novih dejanskih lastnih sredstev;

Medinstitucionalna pogajanja

74. poudarja, da so potrebne stroge zahteve glede večine tako v Parlamentu kot v Svetu za sprejetje večletnega finančnega okvira, in poudarja, da je pomembno v polni meri izkoristiti določbe člena 321(5), ki določa, da so se institucije dolžne pogajati, da se doseže dogovor o besedilu, ki ga Parlament lahko odobri;

75. poudarja, da bo uredba o večletnem finančnem okviru tokrat prvič sprejeta na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe, ki prinaša nove ureditve sodelovanja med institucijami, namenjene združevanju učinkovitega sprejemanja odločitev s spoštovanjem zadevnih posebnih pravic; zato pozdravlja ukrepe madžarskega, poljskega, danskega in ciprskega predsedstva Sveta za vzpostavitev strukturiranega dialoga in redne izmenjave informacij s Parlamentom;

76. izraža pripravljenost za začetek obsežne razprave s Svetom tako o uredbi o večletnem finančnem okviru kot tudi o medinstitucionalnem sporazumu, in poziva Svet, naj v povezavi z zasedanjem Evropskega sveta 22. in 23. novembra okrepi stike na vseh ravneh; poudarja, da je treba čim prej doseči dokončni dogovor o večletnem finančnem okviru;

77. ugotavlja, da vsak politični sporazum, dosežen na ravni Evropskega sveta, predstavlja le pogajalski mandat za Svet; vztraja, da morajo po tem, ko Evropski svet doseže politični sporazum, potekati polnopravna pogajanja med Parlamentom in Svetom, preden Svet uradno predloži svoje predloge o uredbi o večletnem finančnem okviru v odobritev Parlamentu;

78. poudarja, da sta v skladu s PDEU zakonodajna organa Parlament in Svet, Evropski svet pa nima vloge zakonodajalca; poudarja, da bodo pogajanja o zakonodajnih predlogih v zvezi z večletnimi programi sledila v okviru rednega zakonodajnega postopka;

79. vztraja pri kvalitativnem pristopu k pogajanjem o uredbi o večletnem finančnem okviru in povezanih večletnih programih; poudarja, da bi jih bilo treba obravnavati kot sveženj, in ponovno poudarja načelo, da „ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno“;

80. opozarja, kako pomembna so mnenja odborov EP, priložena vmesnim poročilom, saj dopolnjujejo pogajalske smernice za večletni finančni okvir in medinstitucionalni sporazum ter zagotavljajo dragocene smernice in podrobnosti; vztraja pri tem, da bi se morala politična priporočila iz teh mnenj upoštevati v pogajanjih o ustreznih večletnih programih; v zvezi s tem ponovno zavzema trdno stališče, da se v okviru posebnega zakonodajnega postopka glede večletnega finančnega okvira ne bi smelo obravnavati vprašanj, za katera se uporablja redni zakonodajni postopek;

81. spominja Svet na priloženi delovni dokument, v katerem so navedene spremembe k predlogu Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in k predlogu medinstitucionalnega sporazuma o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju; opominja, da bi utegnile biti potrebne dodatne spremembe, odvisno od poteka pogajanj o večletnem finančnem okviru; poudarja, da je mogoče medinstitucionalni sporazum dokončno oblikovati šele, ko bo končan postopek glede večletnega finančnega okvira;

82. nazadnje poudarja, da se bodo, če večletni finančni okvir ne bo sprejet do konca leta 2013, zgornje meje in druge določbe za leto 2013 podaljšale, vse dokler se ne sprejme nov večletni finančni okvir; opozarja, da bo v tem primeru Parlament pripravljen sprejeti hiter dogovor s Svetom in Komisijo, da se prilagodi notranja struktura večletnega finančnega okvira, ki bo odražala nove politične prednostne naloge;

83. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic ter drugim zadevnim institucijam in organom.

EXPLANATORY STATEMENT

WORKING DOCUMENT

 

The following tables indicate possible modifications to the proposal for a Council Regulation laying down the MFF for the years 2014-2020 and to the proposal for an Interinstitutional Agreement on cooperation in budgetary matters and sound financial management. These possible modifications aim to bring the proposals into line with the draft interim report in the interests of achieving a positive outcome of the Multiannual Financial Framework 2014-2020 approval procedure. They are neither definitive nor exhaustive: further modifications may become necessary depending on how negotiations on the MFF procedure; and it should not be concluded that no comment means agreement with the Commission proposal. It should be noted that the Interinstitutional Agreement can be finalised only after the MFF procedure has been completed.

 

This working document should thus be considered as a work in progress subject to change, based solely on developments to date.

 

 

 

 

Commission proposal on the MFF

possible EP modifications

Amended proposal for a

COUNCIL REGULATION

laying down the multiannual financial framework for the years 2014-2020

 

THE COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION,

Having regard to the Treaty on the functioning of the European Union, and in particular Article 312 thereof, in conjunction with the Treaty establishing the European Atomic Energy Community, and in particular Article 106a thereof,

Having regard to the proposal from the European Commission ,

Having regard to the consent of the European Parliament ,

After transmission of the draft legislative act to national Parliaments,

Acting in accordance with a special legislative procedure,

 

Whereas:

(1)      The annual ceilings on commitments appropriations by category of expenditure and the annual ceilings on payment appropriations established by this Regulation must respect the ceilings set for commitments and own resources in [Council Decision XXXX/XX/EU, Euratom].

 

(2)      Taking into account the need for an adequate level of predictability for preparing and implementing medium-term investments, the duration of the financial framework should be set at seven years starting 1 January 2014, with an assessment of the implementation of the financial framework at mid-term. The results of this assessment should be taken into account during the last three years of the duration of the financial framework.

(2)       The choice of the duration of the next MFF should strike the right balance between stability for programming cycles and implementation of individual policies, and the duration of the institutions’ political cycles –in particular those in the European Commission and the European Parliament. A longer period requires greater flexibility. As a transitional solution the duration of this financial framework should be set at seven years starting 1 January 2014, with an assessment of the implementation of the financial framework at mid-term accompanied by proposals for revision according to a binding calendar. The results of this assessment should be taken into account during the last three years of the duration of this financial framework.

(3)      Special instruments, the Emergency Aid Reserve, the European Union Solidarity Fund, the Flexibility Instrument, the European Globalisation Adjustment Fund, the Reserve for crises in the agriculture sector and the Contingency Margin, are necessary to allow the Union to react to specified unforeseen circumstances, or to allow the financing of clearly identified expenditure which could not be financed within the limits of the ceilings available for one or more headings as laid down in the financial framework. Specific provisions are therefore necessary to provide for a possibility to enter in the budget commitment appropriations over and above the ceilings set out in financial framework where it is necessary to use special instruments.

 

(4)      If it is necessary to mobilise the Union's budget guarantees for the loans provided under the Balance of Payment Facility and the European Financial Stabilisation Mechanism set out in Council Regulation (EC) No 332/2002 of 18 February 2002 establishing a facility providing medium-term financial assistance for Member States' balances of payments[6] and in Council Regulation (EU) No 407/2010 of 11 May 2010 establishing a European financial stabilisation mechanism[7], the necessary amount should be mobilised over and above the ceilings of the commitments and payments appropriations of the financial framework while respecting the own resources ceiling.

 

 

(5)      The financial framework should be laid down in 2011 prices. The rules for technical adjustments of the financial framework to recalculate the ceilings and margins available should also be laid down.

 

(6)      The financial framework should not take account of budget items financed by assigned revenue within the meaning of Regulation (EU) No [xxx/201x] of the European Parliament and of the Council of […] on the financial rules applicable to the annual budget of the Union[8].

 

(7)      Rules should be laid down for other situations that may require the financial framework to be adjusted. Those adjustments may be related to the implementation of the budget, macroeconomic conditionalities linked to the coordination of Member States' economic policies, revision of the Treaties, enlargements, the reunification of Cyprus, or delayed adoption of new rules governing certain policy areas.

(7)  Rules should be laid down for other situations that may require the financial framework to be adjusted. Those adjustments may be related to the implementation of the budget, excessive government deficit, revision of the Treaties, enlargements, the reunification of Cyprus, or delayed adoption of new rules governing certain policy areas.

(8)      The national envelopes for cohesion policyare established on the basis of forecast for Gross Domestic Product (hereinafter "GDP") of spring 2012. Given the forecasting uncertainties and the impact for the capped Member States an assessment should be made in mid-term to compare the forecasted and actual GDP and its impact for the envelopes. In case the GDP for 2014-2016 differs more than +/- 5% from the forecast used in 2012 the envelopes for 2018-2020 for the Member States concerned need to be adjusted. The rules for this adjustment need to be provided for.

 

(9)      The financial framework may need to be revised in case of unforeseen circumstances that cannot be dealt with within the established ceilings of the financial framework. It is therefore necessary to provide for revision of the financial framework in such cases.

 

(10)    It is necessary to provide for general rules on interinstitutional cooperation in the budgetary procedure.

 

(11)    In order to help the budgetary procedure to run smoothly, it is necessary to provide for the basic rules for the budgeting of the expenditure for the Common Foreign and Security policy and overall amount for the period covered by the financial framework.

 

(12)    Detailed arrangements on interinstitutional cooperation in the budgetary procedure and on the budgeting of the expenditure for the Common Foreign and Security policy are laid down in the Interinstitutional Agreement of […] 201x between the European Parliament, the Council and the Commission on cooperation in budgetary matters and sound financial management[9].

 

(13)    Specific rules are also necessary for dealing with large-scale infrastructure projects whose lifetime extends well beyond the period set for the financial framework. It is necessary to establish maximum amounts for the contributions from the Union's budget to those projects. Those requests should not have any impact on other projects financed from the Union's budget.

(13)     Specific rules are also necessary for dealing with the large-scale infrastructure projects Galileo, GMES and ITER whose lifetime extends well beyond the period set for the financial framework. It is necessary to establish maximum amounts for the contributions from the Union's budget to those projects. Those requests should not have any impact on other projects financed from the Union's budget.

(14)    The Commission should present a proposal for a new multiannual financial framework before 1 January 2018 to enable the institutions to adopt it sufficiently in advance before the start of the following financial framework. The financial framework laid down in this Regulation should continue to apply if the new financial framework regulation is not adopted before the end of the term of the financial framework laid down in this Regulation,

 

HAS ADOPTED THIS REGULATION

 

Article 1

Multiannual Financial Framework

The multiannual financial framework for the period 2014 to 2020 (hereinafter the financial framework) is set out in the Annex.

 

Article 2

Compliance with the ceilings of the financial framework

1.        The European Parliament, the Council and the Commission shall comply with the annual expenditure ceilings, set out in the financial framework, during each budgetary procedure and when implementing the budget for the year concerned.

2.        The commitment appropriations may be entered in the budget over and above the ceilings of the relevant headings laid down in the financial framework where it is necessary to use the resources from the Emergency Aid Reserve, the European Union Solidarity Fund, the Flexibility Instrument, the European Globalisation Adjustment Fund, the Reserve for crises in the agriculture sector and the Contingency Margin in accordance with Council Regulation (EC) No 2012/2002 , Regulation (EC) No 1927/2006 of the European Parliament and of the Council , Regulation No xxxx/201x of the European Parliament and the Council and the Interinstitutional Agreement of […] 201x on cooperation in budgetary matters and sound financial management (hereinafter the Interinstitutional Agreement).

 

 

3.        Where a guarantee for a loan covered by the Union's budget according to Regulation (EC) No 332/2002 or Regulation (EU) No 407/2010 needs to be mobilised, it shall be over and above the ceilings laid down in the financial framework

 

 

 

 

 

 

 

2.        The commitment appropriations may be entered in the budget over and above the ceilings of the relevant headings laid down in the financial framework where it is necessary to use the resources from the Emergency Aid Reserve, the European Union Solidarity Fund, the Flexibility Instrument, the European Globalisation Adjustment Fund, the Reserve for crises in the agriculture sector, the Contingency Margin and the Global Margin in accordance with Council Regulation (EC) No 2012/2002 , Regulation (EC) No 1927/2006 of the European Parliament and of the Council , Regulation No xxxx/201x of the European Parliament and the Council and the Interinstitutional Agreement of […] 201x on cooperation in budgetary matters and sound financial management (hereinafter the Interinstitutional Agreement).

2a.      Commitment appropriations for Galileo, ITER and GMES shall also be entered in the budget over and above the ceilings of the relevant headings laid down in the financial framework.

 

Article 3

Respect of own resources ceiling

1.        For each of the years covered by the financial framework, the total appropriations for payments required, after annual adjustment and taking account of any other adjustments and revisions as well as the application of paragraphs 2 and 3 of Article 2, may not be such as to produce a call-in rate for own resources that exceeds the own resources ceiling set in accordance with [Decision XXXX/XX/EU, Euratom].

2.        Where necessary, the ceilings set in the financial framework shall be lowered in order to ensure compliance with the own resources ceiling set in accordance with [Decision XXXX/XX/EU, Euratom].

 

Article 4

Technical adjustments

1.        Each year the Commission, acting ahead of the budgetary procedure for year n+1, shall make the following technical adjustments to the financial framework:

(a)       revaluation, at year n+1 prices, of the ceilings and of the overall figures for appropriations for commitments and appropriations for payments;

(b)       calculation of the margin available under the own resources ceiling set in accordance with [Decision XXXX/XX/EU, Euratom];

(c)       calculation of the absolute amount of the Contingency Margin provided for in Point 15 of the Interinstitutional Agreement.

2.        The Commission shall make the technical adjustments referred to in paragraph 1 on the basis of a fixed deflator of 2% a year.

3.        The Commission shall communicate the results of the technical adjustments referred to in paragraph 1 and the underlying economic forecasts to the European Parliament and the Council.

4.        No further technical adjustments may be made in respect of the year concerned, either during the year or as ex-post corrections during subsequent years.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1. (d) calculation of the Global MFF Margins provided for in Points 8a and 8b of the Interinstitutional Agreement.

Article 5

Adjustment of cohesion policy envelopes

1.        In its technical adjustment for the year 2018, if it is established that cumulated Gross Domestic Product ("GDP") of any capped Member State for the years 2014-2016 has diverged by more than +/- 5 % from the cumulated GDP estimated in 2012 for the establishment of cohesion policy envelopes for Member States for the period 2014-2020, the Commission shall adjust the amounts allocated from funds supporting cohesion to the Member State concerned for that period..

2.        The total net effect, whether positive or negative, of the adjustments referred to in paragraph 1 may not exceed EUR 3 billion.

3.        The required adjustments shall be spread in equal proportions over the years 2018-2020 and the corresponding ceilings of the financial framework shall be modified accordingly.

 

Article 6

Adjustments related to implementation

When notifying the European Parliament and the Council of the results of the technical adjustments to the financial framework, the Commission shall present any proposals for adjustments to the total appropriations for payments which it considers necessary, in the light of implementation, to ensure an orderly progression in relation to the appropriations for commitments. The decisions on those proposals shall be taken before 1 May of year n.

 

Article 7

Adjustment of Structural Funds, Cohesion Fund, the European Agricultural Fund for Rural Development, the European Maritime and Fisheries Fund, the Asylum and Migration Fund and the Internal Security Fund

1.        In the case of adoption after 1 January 2014 of new rules or programmes under shared management for the Structural Funds, the Cohesion Fund, the European Agricultural Fund for Rural Development, the European Maritime and Fisheries Fund, the Asylum and Migration Fund and the Internal Security Fund, the financial framework shall be adjusted in order to transfer to subsequent years, in excess of the corresponding expenditure ceilings, allocations not used in 2014

2.        The adjustment concerning the transfer of unused allocation for the year 2014 shall be adopted before 1 May 2015.

 

Article 8

Adjustments related to macroeconomic conditionalities linked to the coordination of Member States' economic policies

In the case of the lifting of a suspension of budgetary commitments concerning the European Regional Development Fund, the European Social Fund, the Cohesion Fund, the European Agricultural Fund for Rural Development and the European Maritime and Fisheries Fund in the context of macroeconomic conditionalities linked to the coordination of Member States' economic policies, the Council, in accordance with the Treaty and in compliance with the relevant basic act, shall decide on a transfer of suspended commitments to the following years. Suspended commitments of year n may not be re-budgeted beyond year n+2.

Article 8

Adjustments related to excessive government deficit

 

 

 

In the case of the lifting of a suspension of budgetary commitments concerning the Cohesion Fund in the context of an excessive deficit procedure, the Council, in accordance with the Treaty and in compliance with the relevant basic act, shall decide on a transfer of suspended commitments to the following years. Suspended commitments of year n may not be re-budgeted beyond year n+2.

Article 9

Revision of the financial framework

1.        In case of unforeseen circumstances the financial framework may be revised in compliance with the own resources ceiling set in accordance with [Decision XXXX/XX/EU, Euratom].

2.        Any revision of the financial framework in accordance with paragraph 1 shall take into account the scope for reallocating expenditure between the programmes covered by the heading concerned by the revision, with particular reference to any expected under-utilisation of appropriations. Where feasible, a significant amount, in absolute terms and as a percentage of the new expenditure planned, shall be within the existing ceiling for the heading.

3.        Any revision of the financial framework in accordance with paragraph 1 shall take into account the scope for offsetting any raising of the ceiling for one heading by the lowering of the ceiling for another.

 

4.        Any revision of the financial framework in accordance with paragraph 1 shall maintain an appropriate relationship between commitments and payments.

5.        Adjustments referred to in Article 3(2), 6, 7, 8, 10, 11, 11a and 16 also constitute a revision of the financial framework.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3a. Provided that the overall amount of the MFF remains unchanged, adjustment of the ceilings of the headings and/or subheadings of up to 5% may be agreed without requiring a revision of the MFF regulation, in accordance with the Interinstitutional Agreement.

 

Article 10

Adjustment of the financial framework in case of a revision of the Treaties

Should a revision of the Treaties with budgetary implications occur during the financial framework, the necessary adjustments to the financial framework shall be made accordingly.

 

Article 11

Adjustment of the financial framework in case of enlargement

If new Member States accede to the Union during the period covered by the financial framework, the financial framework shall be adjusted to take account of the expenditure requirements resulting from the outcome of the accession negotiations

 

Article 11a

Adjustment of the financial framework in case of reunification of Cyprus

In case of reunification of Cyprus during the period covered by the financial framework, the latter shall be adjusted to take account of the comprehensive settlement of the Cyprus problem and the additional financial needs resulting from reunification

 

Article 12

Interinstitutional cooperation in the budgetary procedure

The European Parliament, the Council and the Commission (hereinafter the institutions) shall take any measures to facilitate the annual budgetary procedure.

 

The institutions shall cooperate in good faith throughout the procedure with a view to reconciling their positions. The institutions shall cooperate through appropriate interinstitutional contacts to monitor the progress of the work and analyse the degree of convergence at all stages of the procedure.

 

The institutions shall ensure that their respective calendars of work are coordinated as far as possible in order to enable proceedings to be conducted in a coherent and convergent fashion, leading to the final adoption of the budget.

 

Trilogues may be held at all stages of the procedure and at different levels of representation, depending on the nature of the expected discussion. Each institution, in accordance with its own rules of procedure, shall designate its participants for each meeting, define its mandate for the negotiations and inform the other institutions of arrangements for the meetings in good time.

 

Article 13

 

Financing of the Common foreign and security policy

The total amount of operating Common foreign and security policy (hereinafter "CFSP") expenditure shall be entered entirely in one budget chapter, entitled CFSP. That amount shall cover the real predictable needs, assessed in the framework of the establishment of the draft budget, on the basis of forecasts drawn up annually by the High Representative of the Union for Foreign Affairs and Security Policy, and a reasonable margin for unforeseen actions. No funds may be entered in a reserve.

 

Article 14

Contribution to the financing of large scale projects

A maximum amount of EUR 7 000 million in 2011 prices shall be available for the European satellite navigation programmes (EGNOS and Galileo) from the EU budget for the period 2014-2020

Article 14

Contribution to the financing of large scale projects

The following maximum amounts in 2011 prices shall be available for the financing of large scale projects from the EU budget for the period 2014-2020:

 

EUR xx million for Galileo

EUR xx million for GMES

EUR xx million for ITER

Article 15

Mid-term assessment of implementation of the financial framework

In 2016, the Commission shall present an assessment of the implementation of the financial framework accompanied, where necessary, by relevant proposals

Article 15

Mid-term revision of the financial framework

Not later than 1 January 2016, the Commission shall present an assessment of the implementation of the financial framework accompanied by proposals for a compulsory revision.

Article 16

Transition towards the next financial framework

Before 1 January 2018, the Commission shall present a proposal for a new multiannual financial framework.

 

If no Council regulation determining a new multiannual financial framework has been adopted before 31 December 2020, the ceilings and other provisions corresponding to the last year of the financial framework shall be extended until a regulation determining a new financial framework is adopted. If new Member States accede to the Union after 2020, the extended financial framework shall, if necessary, be adjusted in order to take into account the results of accession negotiations

 

Article 17

Entry into force

This Regulation shall enter into force on the third day following that of its publication in the Official Journal of the European Union.

This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.

Done at …,

For the Council

The President

 

 

 

Joint Declaration

 

The European Parliament, the Council and the Commission agree that the length of the current multiannual financial framework does not pre-empt future decisions on the length of the multiannual financial framework as of 2021.

 

Commission proposal on the IIA

Possible EP modifications

Draft

Interinstitutional Agreement

between the European Parliament, the Council and the Commission on cooperation in budgetary matters and on sound financial management

 

THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION AND THE EUROPEAN COMMISSION,

hereinafter referred to as the institutions,

HAVE AGREED AS FOLLOWS

 

1.  The purpose of this Agreement adopted in accordance with Article 295 of the Treaty on the functioning of the European Union (hereinafter "TFEU") is to improve the functioning of the annual budgetary procedure and cooperation between the institutions on budgetary matters.

 

2.  The Agreement is binding on all the institutions for as long as it is in force.

 

3.  This Agreement does not alter the respective budgetary powers of the institutions as laid down in the Treaties, in Council Regulation (EU) No …/201x laying down the Multiannual Financial Framework for the years 2014-20xx[10] (hereinafter referred to as the MFF Regulation) and in the Regulation (EU) No /201x of the European Parliament and of the Council on the financial rules applicable to the annual budget of the Union (hereinafter referred to as the Financial Regulation)[11].

 

4.  Any amendment of this Agreement requires the consent of all the institutions.

 

5.  This Agreement is in three parts:

– Part I contains complementary provisions related to the multiannual financial framework and provision on special instruments not included in the financial framework.

– Part II relates to the interinstitutional collaboration during the budgetary procedure.

– Part III contains provisions related to sound financial management of EU funds.

 

6.  This Agreement enters into force on the same day as the MFF Regulation and replaces the Interinstitutional Agreement of 17 May 2006 between the European Parliament, the Council and the Commission on budgetary discipline and sound financial management[12].

 

PART I – FINANCIAL FRAMEWORK and SPECIAL INSTRUMENTS

 

A. PROVISIONS RELATED TO THE FINANCIAL FRAMEWORK

 

7.  Information relating to operations not included in the general budget of the European Union and the foreseeable development of the various categories of Union's own resources is set out, by way of indication, in separate tables. This information shall be updated annually together with the documents accompanying the draft budget.

7. Information relating to financial operations in the form of lending, borrowing and guarantees and the foreseeable development of the various categories of Union's own resources is set out in separate tables. The budgetary and financial commitments made by Member States in the framework of reinforced cooperation or of a specific Treaty shall be listed in a separate annex. This information shall be updated annually together with the documents accompanying the draft budget.

8.  Except in sub-ceiling Economic, social and territorial cohesion of the financial framework, for the purposes of sound financial management, the institutions shall ensure as far as possible during the budgetary procedure and at the time of the budget's adoption that sufficient margins are left available beneath the ceilings for the various headings.

 

 

8a. Margins left below the MFF ceilings for commitment appropriations in one year’s budget will be carried over to the next year and constitute a Global MFF Margin for commitments to be attributed to the different headings according to their estimated needs and mobilised in the framework of the annual budgetary procedures.

 

8b. The margin left below the MFF ceiling for payment appropriations in any budget year will be carried over to the next year and constitute a Global MFF Margin for payments to be mobilised in the framework of the annual budgetary procedures.

 

8c. In order to adapt to unforeseen circumstances an adjustment of up to 5% of the ceilings of the headings and/or subheadings may be agreed without requiring a revision of the MFF regulation, provided that the overall amount of the MFF remains unchanged.

The decision to adjust the ceilings of the headings and/or subheadings shall be taken jointly by the two arms of the budgetary authority. The Council shall act by a qualified majority and the European Parliament shall act by a majority of its component members and three fifths of the votes cast.

Updating of forecasts for payment appropriations after 2020

9.  In 2017, the Commission shall update the forecasts for payment appropriations after 2020. That update shall take into account the real implementation of budget appropriations for commitments and budget appropriations for payments, as well as the implementation forecasts. It shall also consider the rules defined to ensure that payment appropriations develop in an orderly manner compared to commitment appropriations and the growth forecasts of the European Union Gross National Income.

 

B. PROVISIONS RELATED TO THE SPECIAL INSTRUMENTS NOT INCLUDED IN THE FINANCIAL FRAMEWORK

 

B.1. Emergency Aid Reserve

10.  The Emergency Aid Reserve is intended to allow for a rapid response to specific aid requirements of third countries following events which could not be foreseen when the budget was established, first and foremost for humanitarian operations, but also for civil crisis management and protection, and situations of particular pressure resulting from migratory flows at the Union's external borders where circumstances so require.

The annual amount of the Reserve is fixed at EUR 350 million (2011 prices) and can be used up to year n+1 in accordance with the Financial Regulation. The Reserve is entered in the general budget of the European Union as a provision. The portion of the annual amount stemming from previous years shall be drawn on first, in order of age. The portion of the annual amount from year n which is not used in year n+1 shall lapse.

When the Commission considers that the Reserve needs to be called on, it shall present to the two arms of the budgetary authority a proposal for a transfer from the Reserve to the corresponding budgetary lines.

Any Commission proposal for a transfer to draw on the Reserve, however, must be preceded by an examination of the scope for reallocating appropriations.

In the case of disagreement a trilogue procedure shall be initiated.

The transfers shall be made in accordance with the Financial Regulation

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

The annual amount of the Reserve is fixed at EUR 350 million (2011 prices). The portion of the annual amount from year n which is not used may be used throughout the entire duration of the Multiannual Financial Framework. The Reserve is entered in the general budget of the European Union as a provision. The portion of the annual amount stemming from previous years shall be drawn on first, in order of age.

 

 

 

When the Commission considers that the Reserve needs to be called on, it shall present to the two arms of the budgetary authority a proposal for a transfer from the Reserve to the corresponding budgetary lines, in accordance with the Financial Regulation.

 

deleted

 

 

 

 

 

 

deleted

B.2. European Union Solidarity Fund

11.  The European Union Solidarity Fund is intended to allow financial assistance in the event of major disasters occurring on the territory of a Member State or of a candidate country, as defined in the relevant basic act. There shall be a ceiling on the annual amount available for the Fund of EUR 1 billion (2011 prices). On 1 October each year, at least one quarter of the annual amount shall remain available in order to cover needs arising until the end of the year. The portion of the annual amount not entered in the budget may not be rolled over in the following years.

In exceptional cases and if the remaining financial resources available in the Fund in the year of occurrence of the disaster, as defined in the relevant basic act, are not sufficient to cover the amount of assistance considered necessary by the budgetary authority, the Commission may propose that the difference be financed through the annual amounts available for the following year. The annual amount of the Fund to be budgeted in each year may not, under any circumstances, exceed EUR 1 billion.

When the conditions for mobilising the Fund as set out in the relevant basic act are met, the Commission shall make a proposal to deploy it. Where there is scope for reallocating appropriations under the heading requiring additional expenditure, the Commission shall take this into account when making the necessary proposal, in accordance with the Financial Regulation, by means of the appropriate budgetary instrument. The decision to deploy the Fund shall be taken jointly by the two arms of the budgetary authority. The Council shall act by a qualified majority and the European Parliament shall act by a majority of its component members and three fifths of the votes cast.

In the case of disagreement a trilogue procedure shall be initiated.

 

B.3. Flexibility Instrument

12.  The Flexibility Instrument with an annual ceiling of EUR 500 million (2011 prices) is intended to allow the financing, for a given financial year and up to the amount indicated, of clearly identified expenditure which could not be financed within the limits of the ceilings available for one or more other headings.

The annual amount of the Flexibility Instrument may be used up to year n+3. The portion of the annual amount stemming from previous years shall be used first, in order of age. The portion of the annual amount from year n which is not used in year n+3 shall lapse.

The Commission shall make a proposal for the Flexibility Instrument to be used after it has examined all possibilities for re-allocating appropriations under the heading requiring additional expenditure.

The proposal shall identify the needs to be covered and the amount. It may be presented, for any given financial year, during the budgetary procedure.

The decision to deploy the Flexibility Instrument shall be taken jointly by the two arms of the budgetary authority. The Council shall act by a qualified majority and the European Parliament shall act by a majority of its component members and three fifths of the votes cast.

Agreement shall be reached in the framework of the annual budgetary procedure.

 

 

 

 

 

 

 

The portion of the annual amount of the Flexibility Instrument from year n which is not used may be used throughout the entire period of the Multiannual Financial Framework.

B.4. European Globalisation Adjustment Fund

13.  The European Globalisation Adjustment Fund is intended to provide additional support for workers who suffer from the consequences of major structural changes in world trade patterns, to assist them with their reintegration into the labour market, and also to farmers suffering from effects of globalisation.

The Fund may not exceed a maximum annual amount of EUR 429 million (2011 prices).

The appropriations shall be entered in the general budget of the European Union as a provision.

When the conditions for mobilising the Fund, as set out in the relevant basic act, are met, the Commission shall make a proposal to deploy it. The decision to deploy the Fund shall be taken jointly by the two arms of the budgetary authority. The Council shall act by a qualified majority and the European Parliament shall act by a majority of its component members and three fifths of the votes cast.

At the same time as it presents its proposal for a decision to deploy the Fund, the Commission shall present to the two arms of the budgetary authority a proposal for a transfer to the relevant budgetary lines. In the case of disagreement a trilogue procedure shall be initiated.

Transfers related to the Fund shall be made in accordance with the Financial Regulation.

 

B.5. Reserve for crises in the agriculture sector

14.  The Reserve for crises in the agricultural sector is intended to provide additional support for the sector in case of major crises effecting the agricultural production or distribution in case it cannot be financed within the limits of the ceiling available for Heading 2.

The Reserve may not exceed a maximum annual amount of EUR 500 million (2011 prices).

The appropriations shall be entered in the general budget of the European Union as a provision.

When the Commission considers that the Reserve needs to be called on, in accordance with the relevant basic act, it shall present to the two arms of the budgetary authority a proposal for a transfer from the Reserve to the corresponding budgetary lines. Any Commission proposal for a transfer to draw on the Reserve, however, must be preceded by an examination of the scope for reallocating appropriations.

In the case of disagreement a trilogue procedure shall be initiated.

Transfers related to the Reserve shall be made in accordance with the Financial Regulation.

 

B.6. Contingency Margin

15.  A contingency margin of up to 0.03% of the Gross National Income of the Union shall be constituted outside the ceilings of the financial framework as a last resort instrument to react to unforeseen circumstances.

Recourse to the Contingency Margin shall not exceed, at any given year, the maximum amount foreseen in paragraph (1)(c) of Article 4 of the MFF Regulation and shall be consistent with the own resources ceiling.

The mobilisation of the contingency margin, or part thereof, shall be proposed by the Commission after a thorough analysis of all other financial possibilities. The Commission shall accompany the proposal for the mobilisation of the Contingency Margin by a proposal for reallocation, by a significant amount as far as supported by the analysis, within the existing budget.

The decision to mobilise the Contingency Margin shall be taken jointly by the two arms of the budgetary authority. The Council shall act by a qualified majority and the European Parliament shall act by a majority of its component members and three fifths of the votes cast.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

The mobilisation of the contingency margin, or part thereof, shall be proposed by the Commission after a thorough analysis of all other financial possibilities. The Commission shall accompany the proposal for the mobilisation of the Contingency Margin by a proposal for reallocation, if possible, as far as supported by the analysis, within the existing budget.

 

 

 

PART II – IMPROVEMENT OF INTERINSTITUTIONAL COLLABORATION IN BUDGETARY MATTERS

 

A. THE INTERINSTITUTIONAL COLLABORATION PROCEDURE

 

16.  The details of interinstitutional collaboration during the budgetary procedure are set out in the Annex.

 

B. INCORPORATION OF FINANCIAL PROVISIONS IN LEGISLATIVE ACTS

 

17.  Each legislative act concerning a multiannual programme adopted under the ordinary legislative procedure shall contain a provision in which the legislative authority lays down the financial envelope for the programme.

That amount shall constitute the prime reference for the budgetary authority during the annual budgetary procedure.

The budgetary authority and the Commission, when it draws up the draft budget, undertake not to depart by more than 10 % from that amount for the entire duration of the programme concerned, unless new, objective, long-term circumstances arise for which explicit and precise reasons are given, with account being taken of the results obtained from implementing the programme, in particular on the basis of assessments. Any increase resulting from such variation must remain within the existing ceiling for the heading concerned, without prejudice to the use of instruments mentioned in the MFF regulation and in this Agreement.

This Point does not apply to appropriations for cohesion adopted under the ordinary legislative procedure and pre-allocated by Member States which contain a financial envelope for the entire duration of the programme and to the large scale projects referred to in Article 14 of the MFF Regulation.

 

18.  Legislative acts concerning multiannual programmes not subject to the ordinary legislative procedure shall not contain an 'amount deemed necessary'.

Should the Council wish to include a financial reference, this shall be taken as illustrating the will of the legislative authority and shall not affect the powers of the budgetary authority as defined by the TFEU. This provision shall be mentioned in all legislative acts which include such a financial reference.

If the amount concerned has been the subject of an agreement pursuant to the conciliation procedure provided for in the Joint Declaration of the European Parliament, the Council and the Commission of 4 March 1975[13], it shall be considered a reference amount within the meaning of Point 17 of this Agreement.

 

C. EXPENDITURE RELATING TO FISHERIES AGREEMENTS

 

19.  The expenditure on fisheries agreements shall be subject to the following specific rules:

The Commission undertakes to keep the European Parliament regularly informed about the preparation and conduct of the negotiations, including the budgetary implications.

In the course of the legislative process relating to fisheries agreements, the institutions undertake to make every effort to ensure that all procedures are carried out as quickly as possible.

Amounts foreseen in the budget for new agreements or renewal of agreements which come into force after January 1 of the related budget year shall be put in reserve.

If appropriations relating to fisheries agreements (including the reserve) prove insufficient, the Commission shall provide the budgetary authority with the necessary information for an exchange of views in the form of a trilogue, possibly simplified, on the causes of the situation, and on the measures which might be adopted under established procedures. Where necessary, the Commission shall propose appropriate measures.

Each quarter, the Commission shall present to the budgetary authority detailed information about implementation of agreements in force and a financial forecast for the remainder of the year.

 

D. FINANCING OF THE COMMON FOREIGN AND SECURITY POLICY (CFSP)

 

20.  As regards CFSP expenditure which is charged to the general budget of the European Union in accordance with Article 41 of the Treaty on European Union, the institutions shall endeavour, in the conciliation committee, and on the basis of the draft budget established by the Commission, to secure agreement each year on the amount of the operating expenditure to be charged to the budget of the European Union and on the distribution of this amount between the articles of the CFSP budget chapter suggested in the fourth paragraph of this Point. In the absence of agreement, it is understood that the European Parliament and the Council shall enter in the budget the amount contained in the previous budget or the amount proposed in the draft budget, whichever is the lower.

The total amount of operating CFSP expenditure shall be distributed between the articles of the CFSP budget chapter as suggested in the fourth paragraph of this Point. Each article shall cover instruments already adopted, instruments which are foreseen but not yet adopted and all future - that is unforeseen - instruments to be adopted by the Council during the financial year concerned.

Since, under the Financial Regulation, the Commission has the authority to transfer appropriations autonomously between articles within the CFSP budget chapter, the flexibility deemed necessary for speedy implementation of CFSP actions shall accordingly be assured. In the event of the amount of the CFSP budget chapter during the financial year being insufficient to cover the necessary expenses, the European Parliament and the Council shall seek a solution as a matter of urgency, on a proposal from the Commission, taking into account Article 2 of the MFF regulation and Point 10 of this Agreement.

Within the CFSP budget chapter, the articles into which the CFSP actions are to be entered could read along the following lines:

– crisis management operations, conflict prevention, resolution and stabilisation, monitoring and implementation of peace and security processes,

– non-proliferation and disarmament,

– emergency measures,

– preparatory and follow-up measures,

– European Union Special Representatives.

The amount for measures entered under the article mentioned in the third indent may not exceed 20 % of the overall amount of the CFSP budget chapter.

 

21.  Each year, the High Representative of the Union for Foreign Affairs and Security Policy (hereinafter "the High Representative") shall consult the European Parliament on a forward-looking document, which shall be transmitted by June 15 for the year in question, setting out the main aspects and basic choices of the CFSP, including the financial implications for the general budget of the European Union and an evaluation of the measures launched in the year n-1. Furthermore, the High Representative shall keep the European Parliament informed by holding joint consultation meetings at least five times a year, in the framework of the regular political dialogue on the CFSP, to be agreed at the latest in the Conciliation committee. Participation in these meetings shall be as follows:

– for the European Parliament, the bureaux of the two Committees concerned,

– for the Council, the Chairman of the Political and Security Committee.

The Commission shall be invited to participate at these meetings.

Whenever the Council adopts a decision in the field of the CFSP entailing expenditure, the High Representative shall immediately, and in any event no later than five working days following the final decision, send the European Parliament an estimate of the costs envisaged ('financial statement'), in particular those regarding time-frame, staff employed, use of premises and other infrastructure, transport facilities, training requirements and security arrangements.

Once a quarter, the Commission shall inform the budgetary authority about the implementation of CFSP actions and the financial forecasts for the remaining period of the year.

 

E. INVOLVEMENT OF THE INSTITUTIONS AS REGARDS THE DEVELOPMENT POLICY ISSUES AND THE EUROPEAN DEVELOPMENT FUND

 

22.  The Commission will establish a common dialogue with the European Parliament on development policy issues regardless of their source of financing. The scrutiny of the European Parliament on the European Development Fund will be aligned on a voluntary basis to the scrutiny rights that exist under the EU general budget, specifically the Development Cooperation Instrument, pursuant to modalities to be fixed in the informal dialogue.

 

 

22. a. The European Parliament, the Council and the Commission commit themselves to incorporating the European Development Fund (EDF) into the EU general budget as of the next Multiannual Financial Framework, and to adjusting the ceilings accordingly to provide the necessary resources.

F. COOPERATION OF THE INSTITUTIONS IN THE BUDGETARY PROCEDURE ON ADMINISTRATIVE EXPENDITURE

 

23.  The European Parliament, the Council and the Commission shall seek an agreement on the sharing of the Administrative expenditure every year at an early stage of the annual budgetary procedure. Estimates of expenditure of each institution will contain estimates of the possible budgetary impact from changes to provisions in the staff regulations. The European Parliament and the Council agree to ensure that this impact will be reflected in the level of authorised appropriation for all institutions.

The European Parliament, the Council and the Commission agree to a progressive reduction of staff by 5% between 2013 and 2018. This reduction should apply to all institutions, bodies and agencies.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Deleted

Fa. OWN RESOURCES

 

 

23.a. The European Parliament, the Council and the Commission agree that the own resources system needs to be reformed in order to return to a system of genuine, clear, simple and fair own resources, and that this reform must enter into effect before the end of the 2014-2020 MFF period.

PART III – SOUND FINANCIAL MANAGEMENT OF EU FUNDS

 

A. FINANCIAL PROGRAMMING

 

24.  The Commission shall submit twice a year, the first time in April/May (together with the documents accompanying the draft budget) and the second time in December/January (after the adoption of the budget), a complete financial programming for headings 1 (except subceiling for Economic, social and territorial cohesion), 2 (for environment and fisheries), 3 and 4 of the financial framework. This document, structured by heading, policy area and budget line, should identify:

(a)    the legislation in force, with a distinction being drawn between multiannual programmes and annual actions:

– for multiannual programmes the Commission should indicate the procedure under which they were adopted (ordinary and special legislative procedure), their duration, the total financial envelope and the share allocated to administrative expenditure;

– for annual actions (pilot projects, preparatory actions, Agencies) and actions financed under the prerogatives of the Commission, the Commission should provide multiannual estimates and the margins left under the authorised ceilings fixed in [the delegated Regulation on the execution modalities of the Financial Regulation];

(b)    pending legislative proposals: ongoing Commission proposals, with the latest update.

The Commission should consider ways of cross-referencing the financial programming with its legislative programming to provide more precise and reliable forecasts. For each legislative proposal, the Commission should indicate whether or not it is included in the April-December programme. The budgetary authority should in particular be informed of:

(a)    all new legislative acts adopted and all pending proposals presented but not included in the April-December document (with the corresponding amounts);

(b)    legislation foreseen in the Commission's annual legislative work programme with an indication of actions likely to have a financial impact (yes/no).

Whenever necessary, the Commission should indicate the reprogramming entailed by new legislative proposals.

 

B. AGENCIES AND EUROPEAN SCHOOLS

 

25.  Before presenting its proposal for the creation of a new agency, the Commission should produce a sound, complete and objective impact assessment, taking inter-alia into account the critical mass of staff and competencies, cost-benefits aspects, impact on national and EU activities and the budgetary implications for the expenditure heading concerned. On the basis of that information and without prejudice to the legislative procedures governing the setting up of the agency, the two arms of the budgetary authority commit themselves, in the framework of budgetary cooperation, to arrive at a timely agreement on the financing of the agency.

The following procedural steps shall be applied:

– Firstly, the Commission shall systematically present any proposal for setting up a new agency to the first trilogue following the adoption of its proposal, and shall present the financial statement accompanying the legal act proposing the creation of the agency and illustrate its consequences for the remaining period of the financial programming;

– Secondly, taking into consideration the progress made in the legislative process, and provided that each arm of the budgetary authority is in a position to take a stance on the financial consequences of the proposal in advance of the adoption of the legal act, the creation of the new agency shall be placed on the agenda of a subsequent trilogue (in urgent cases, in simplified form), in view of reaching an agreement on the financing;

– Thirdly, the agreement reached during a trilogue shall be confirmed in a joint declaration, subject to the approval by each arm of the budgetary authority in accordance with its own rules of procedure.

The same procedure would be applied to any modification of the legal act setting up an agency which impacts on the resources of the agency in question.

Should the tasks of an agency be modified substantially without a modification of the legal act setting up the agency in question, the Commission shall inform the budgetary authority by means of a revised financial statement, so as to allow the two arms of the budgetary authority to arrive at a timely agreement on the financing of the agency.

When the creation of a new European school is envisaged by the Board of Governors, a similar procedure is to be applied for its budgetary implications on the EU budget.

 

 

25a. The Commission will review the work of existing agencies with a view to identifying possible areas of duplication of work and to streamlining their functioning.

Done at Brussels,

 

For the European Parliament               For the Council For the Commission

 

The President  The President  Member of the Commission

 

ANNEX - INTERINSTITUTIONAL COOPERATION DURING THE BUDGETARY PROCEDURE

 

Part A. Calendar of the budgetary procedure

 

1. The institutions shall follow the calendar defined in the points 2, 3, 5, 11, 12, 13, 14 and 15 below for the various steps of the budgetary procedure. In due time before the start of the budgetary procedure, they can agree jointly, if needed, on any adjustments deemed appropriate to this calendar.

 

Part B. Priorities for the Budget Procedure

 

2.  In due time before the adoption of the draft budget by the Commission and at the latest in April, a meeting of the trilogue shall be convened to discuss the possible priorities for the budget of the forthcoming financial year.

 

Part C. Establishment of the Draft Budget and Updating of Estimates

 

3.  The institutions, other than the Commission, are invited to adopt their statement of estimates before the end of March at the latest.

 

4.  Before the adoption of their statements of estimates, the European Parliament, the Council and the Commission will agree on orientations regarding the desirable annual variation in the level of administrative expenditure for all institutions.

 

5.  The Commission shall adopt the draft budget in the last week of April or at the latest during the first week of May. It shall finalise the draft budget, including the general statement of revenues, and shall make it available officially before the end of May.

 

6.  The Commission shall present each year a draft budget showing the European Union's actual financing requirements.

It shall take into account:

a)     forecasts in relation to the Structural Funds provided by the Member States,

b)     the capacity for utilising appropriations, endeavouring to maintain a strict relationship between appropriations for commitments and appropriations for payments,

c)     the possibilities for starting up new policies through pilot projects and/or new preparatory actions or continuing multiannual actions which are coming to an end, after assessing whether it shall be possible to secure a basic act, within the meaning of the Financial Regulation (definition of a basic act, necessity of a basic act for implementation and exceptions),

d)     the need to ensure that any change in expenditure in relation to the previous year is in accordance with the constraints of budgetary discipline.

 

7.  The institutions shall, as far as possible, avoid entering items in the budget involving insignificant amounts of expenditure on operations.

 

8.  The two arms of the budgetary authority also undertake to bear in mind the assessment of the possibilities for implementing the budget made by the Commission in its drafts and in connection with implementation of the current budget.

 

9.  In the interest of sound financial management and owing to the effect of the major changes in the budget nomenclature in the titles and chapters on the management reporting responsibilities of Commission departments, the two arms of the budget authority undertake to discuss any major changes with the Commission during the conciliation.

 

10.  Until such time as the Conciliation Committee is convened, the Commission may, if necessary, amend the draft budget in accordance with Article 314(2) TFEU including by an amending letter updating expenditure estimates for agriculture. The Commission shall submit information on updates to the two arms of the budget authority for their consideration as soon as they are available. It shall supply the budgetary authority with all the duly justified reasons it may require.

 

Part D. Budgetary procedure before the Conciliation

 

11.  A trilogue meeting shall be convened in good time before the Council’s reading to allow the institutions to have an exchange of views on the draft budget.

 

12.  In order for the Commission to be able to assess in due time the implementability of amendments envisaged by the budgetary authority which create new preparatory actions/pilot projects or prolong existing ones, both arms of the budgetary authority shall inform the Commission by mid-June of their intentions in this regard, so that a first discussion may already take place at this trilogue.

 

13.  The Council completes its reading by the end of July at the latest.

 

14.  The European Parliament's Committee on Budgets votes on its reading by the end of September or early October at the latest and the European Parliament's Plenary votes on its reading by the end of October at the latest.

 

15.  A trilogue meeting could be convened before the European Parliament's Plenary votes.

 

Part E. Conciliation process

 

16.  If the European Parliament votes amendments to the Council's position, the President of the Council will, during the same plenary meeting, take note of the differences in the position of the two institutions and give his/her agreement for the President of the EP to convene the Conciliation Committee immediately. The letter convening the Conciliation Committee will be sent at the latest on the first working day of the week following the end of the parliamentary session during which the plenary vote was delivered and the conciliation period will start on the following day. The 21-day time period is calculated pursuant to Regulation (EEC Euratom) No 1182/71 determining the rules applicable to periods, dates and time limits.

 

17.  If the Council cannot agree on all the amendments voted by the European Parliament, it would confirm its position by letter sent before the first trilogue foreseen during the conciliation period. In such case, the Conciliation Committee will proceed in accordance with the conditions laid down in the following points.

 

18.  The Conciliation Committee shall be chaired jointly by representatives of the European Parliament and of the Council. Committee meetings shall be chaired by the co-chair of the institution hosting the meeting. Each institution, in accordance with its own rules of procedure, shall designate its participants for each meeting and define its mandate for the negotiations.

 

19.  In accordance with Article 314(5) TFEU, second subparagraph, the Commission shall take part in the conciliation proceedings and shall take all the necessary initiatives with a view to reconciling the positions of the European Parliament and the Council.

 

20.  Trilogues shall take place throughout the conciliation procedure, at different levels of representation, with the aim of resolving outstanding issues and preparing the ground for an agreement to be reached in the Conciliation Committee.

 

21.  The meeting of the Conciliation Committee and of the trilogues shall be held alternately at the premises of the European Parliament and the Council, with a view to an equal sharing of facilities, including interpretation facilities.

 

22.  The dates of the meetings of the Conciliation Committee and the trilogues will be set in advance before the beginning of the budgetary procedure by agreement of the three institutions.

 

23.  A common set of documents (input documents) comparing the various steps of the budgetary procedure will be made available for the Conciliation Committee[14]. It will include "line by line" figures, totals by financial framework headings and a consolidated document with figures and remarks for all budget lines deemed technically "open". Without prejudice to the final decision of the Conciliation Committee, a specific document will list all budget lines deemed technically closed[15]. These documents will be classified by budgetary nomenclature.

Other documents will also be attached to the input documents for the Conciliation Committee, including a letter of executability of the Commission on the Council's position and the European Parliament's amendments; and possible letter(s) from other Institutions on the Council's position and the European Parliament's amendments.

 

24.  With a view to reaching agreement by the end of the conciliation period, trilogues will:

- define the scope of the negotiations of the budgetary issues to be addressed;

- endorse the list of the budget lines deemed technically closed, subject to the final agreement on the entire budget of the financial year;

- discuss issues identified under the first indent in view of reaching possible agreements to be endorsed by the Conciliation Committee;

- address thematic issues, including by headings of the multi-annual financial framework.

Tentative conclusions will be drawn jointly during or immediately after each trilogue, simultaneously with the agenda of the following meeting. Such conclusions will be registered by the institution hosting the trilogue and will be deemed provisionally approved after 24 hours without prejudice of the final decision of the Conciliation Committee.

 

25.  The meetings of the Conciliation Committee will have available the conclusions of trilogues and a document with the budget lines for which an agreement has been tentatively reached during the trilogues for possible endorsement.

 

26.  The joint text provided for in Article 314(5) of the TFUE shall be established by the secretariats of the European Parliament and of the Council with the assistance of the Commission. It will consist of an introductory legal document, containing the date of the agreement at the Conciliation Committee, and annexes, which will include:

- line by line figures for all budget items and summary figures by financial framework headings;

- a consolidated document, indicating figures and final text of all lines that have been modified during the conciliation;

- the list of the lines not modified with regard to the draft budget or the Council's position on it.

The Conciliation Committee may also approve conclusions and possible joint statements in relation to the budget.

 

27.  The joint text will be translated in all languages (by the services of the European Parliament) and will be submitted to the approval of the two arms of the budgetary authority within 14 days from the date following the date of agreement on the joint text pursuant to Point 26.

The budget will be subject to legal-linguistic finalisation after the adoption of the joint text by integrating the annexes of the joint text with the budget lines not modified during the conciliation process.

 

28.  The institution hosting the meeting (trilogue or conciliation) will provide interpretation facilities with a full linguistic regime applicable to the Conciliation Committee meetings and an ad hoc linguistic regime for the trilogues.

The institution hosting the meeting will ensure reproduction and distribution of room documents.

The services of the three institutions will cooperate for the encoding of the results of the negotiations in order to finalise the joint text.

 

Part F. Amending Budgets

 

General principles

29.  Having in mind that amending budgets are frequently focused on specific and sometimes urgent issues, the institutions agree on the principles below to ensure appropriate interinstitutional cooperation for a smooth and swift adoption of the amending budgets while avoiding, as far as possible, to have to convene a conciliation meeting for amending budgets.

 

30.  As far as possible, the institutions shall endeavour to limit the number of amending budgets.

 

Calendar

31.  The Commission shall inform in advance the two arms of the budgetary authority of the possible dates of adoption of draft amending budgets without prejudice to the final date of adoption.

 

32.  In accordance with its internal rules of procedure, each arm of the budgetary authority shall endeavour to examine the draft amending budget proposed by the Commission at an early opportunity after adoption by the Commission.

 

33.  In order to speed up the procedure, the two arms of the budgetary authority shall ensure that their respective calendars of work are coordinated as far as possible in order to enable proceedings to be conducted in a coherent and convergent fashion. They shall therefore seek as soon as possible to establish an indicative timetable for the various stages leading to the final adoption of the amending budget.

The two arms of the budgetary authority shall take into account the relative urgency of the amending budget and the need to approve it in due time to be effective during the year concerned.

 

Cooperation during the reading of each arm of the Budgetary Authority

34.  The institutions shall cooperate in good faith throughout the procedure clearing the way, as far as possible, for the adoption of amending budgets at an early stage of the procedure.

When appropriate and when there is a potential divergence, each arm of the budgetary authority, before taking its final position on the amending budget, or the Commission, may propose to convene a specific trilogue, to discuss the divergences and to try to reach a compromise.

 

35.  All draft amending budgets proposed by the Commission and not yet finally approved shall be systematically on the agenda of the trilogues planned for the annual budgetary procedure. The Commission shall present the draft amending budgets and the two arms of the budgetary authority shall, as far as possible, notify their respective position ahead of the trilogue.

 

36.  If a compromise is reached during a trilogue, each arm of the budgetary authority undertakes to consider the results of the trilogue when deliberating on the amending budget in accordance with the Treaty and its internal rules of procedure.

 

Cooperation after the reading of each arm of the budgetary authority

37.  If the European Parliament approves without amendments the position of the Council, the amending budget shall be adopted.

 

38.  If the European Parliament adopts amendments by a majority of its component members, Article 314(4)(c) TFEU apply. However, before the Conciliation Committee meets a trilogue shall be called.

– If an agreement is reached during the trilogue and subject to the agreement of each arm of the budgetary authority on the results of the trilogue, the conciliation shall be closed by an exchange of letters without a meeting of the Conciliation Committee.

– If no agreement is reached during the trilogue, the Conciliation Committee shall meet and organise its work in accordance with the circumstances, with a view of completing as much as possible the decision-making process before the twenty-one-day deadline laid down in Article 314(6) TFEU. The Conciliation Committee may conclude by an exchange of letters.

 

 

 

 

 

 

21.9.2012

MNENJE Odbora za zunanje zadeve

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavka mnenja: Marietta Gianaku (Marietta Giannakou)

 

 

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da je bilo treba četrti razdelek proračuna Unije med večletnim finančnim okvirom 2007–2013 večkrat popravljati tako zaradi zelo omejenih večletnih proračunskih sredstev kot zaradi manjše prožnosti v tem razdelku za obvladovanje nepredvidenih dogodkov; ponavlja svoje stališče, da nove odgovornosti, ki jih EU nalaga Pogodba o delovanju Evropske unije, zahtevajo primerno dodatno financiranje v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2007–2013, da bi Uniji omogočili izpolnitev njene vloge svetovnega akterja ob sočasnem spoštovanju že sprejetih obvez; poudarja, da financiranje EU dopolnjuje sredstva, ki jih prispevajo države članice, ima pa tudi učinek katalizatorja, saj omogoča posredovanje v regijah, ki ne prejemajo dvostranske pomoči; je še posebej naklonjen postopkom, ki jih je predlagala Komisija, da bi izboljšala skupno načrtovanje ukrepov držav članic in EU;

2.   glede tega meni, da predlog Komisije za proračunska sredstva za četrti razdelek odraža zaskrbljenost Evropskega parlamenta, izraženo v njegovi resoluciji z dne 8. junija 2011[16], in dejanske potrebe za zunanje delovanje Unije; pozdravlja znak, ki ga predstavlja ta predlog za vse partnerje Unije, tako države upravičenke do njegove pomoči kot druge države donatorke; kljub vsemu ugotavlja, da je Komisija predlagala minimalni znesek, potreben za izpolnitev ciljev EU, ki so jih sprejeli vsi voditelji držav in vlad in ki so zapisani v Lizbonski pogodbi; pričakuje, da bo Svet v primeru, če ne bo mogel v celoti potrditi predloga Komisije, jasno opredelil in utemeljil, katere od njegovih prednostnih nalog in projektov bi bilo mogoče kljub dokazani evropski dodani vrednosti opustiti ali zmanjšati njihov obseg;

3.  vseeno znova izraža trdno prepričanje, da je večja proračunska prožnost v celotnem večletnem finančnem okviru, ki je potrebna po mnenju vseh strani, še posebej pomembna v okviru četrtega razdelka; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga specifična pravila za ta proračunski razdelek, da bi zagotovila sposobnost odzivanja na krize in na nujne potrebe, ki jih ni mogoče napovedati, ob ustreznem spoštovanju pooblastil proračunskega organa; poleg tega ugotavlja, da je Komisija predlagala izboljšane mehanizme v posameznih večletnih programih, da bo lahko EU svoje financiranje prilagodila političnim potrebam in omejitvam;

4.   znova poziva, da se vzpostavi primeren postopek za prerazporejanje neporabljenih sredstev v četrti razdelek ob koncu proračunskega leta; poleg tega meni, da bi moralo biti privoljenje Parlamenta k uredbi Sveta za večletni finančni okvir 2014–2020 med drugim pogojeno s sporazumom Sveta o predlogih Komisije za ponovno uporabo teh sredstev in povračil, ki jih ustvarijo finančni instrumenti; pozdravlja predlog Komisije za obsežnejšo uporabo inovativnih finančnih mehanizmov na področju zunanjih odnosov s širšo paleto zadevnih organizacij in finančnih institucij;

 

5.   znova izraža podporo vsem instrumentom za izvajanje zunanjega delovanja Unije, predlaganih za obdobje 2014–2020[17], in zlasti za instrument sosedstva; poudarja, da je treba ohraniti ustrezno ravnovesje med pomočjo vzhodnim in južnim sosedam, hkrati pa upoštevati uspešnost držav upravičenk; pozdravlja novi partnerski instrument, ki naj bi uvedel novo obliko sodelovanja z državami, ki imajo strateški interes za Unijo;

6.   prav tako znova izraža podporo Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj, ki sta lahko pomirjeni, saj bo EU poskrbela za finančno sodelovanje s sosednjimi državami, zlasti v zvezi s financiranjem malih in srednjih podjetij ter mikroposojili;

7.  meni, da je treba uvesti večjo prilagodljivost finančne pomoči za države kandidatke in za morebitne kandidatke, pa tudi za druge upravičene in partnerske države; je dejansko prepričan, da morajo proračunska prizadevanja Unije ustrezati učinkovitemu ritmu in napredku pristopnih pogajanj, po načelu „več za več“, ob upoštevanju zmožnosti Unije za širitev; poudarja, da to načelo pomeni tudi „manj“ za države, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti;

8.  znova opozarja na odgovornost EU za varnost, demokracijo, spoštovanje pravne države ter trajnostni in vključujoči gospodarski razvoj po vsem svetu; v zvezi s tem odločno poudarja dodano vrednost večletnih programov EU, kot sta instrumenta za stabilnost in človekove pravice; poudarja tudi, da bo morali biti programi EU za zunanje delovanje bolj dostopni civilni družbi, socialnim partnerjem ter lokalnim in regionalnim organom, da se spodbudi njihovo udeležbo in občutek odgovornosti;

9.   odločno zagovarja stališče, da je treba ohraniti rezervo za nujno pomoč, ki se je v sedanji obliki, kot nenačrtovana rezerva zunaj omejitev večletnega finančnega okvira 2014–2020, izkazala za izjemno koristno, in ji zagotoviti precejšnja, realistična sredstva, ki jih bo lahko Unija uporabila za hitro odzivanje na nepredvidene potrebe in nepričakovane krize, če bo to potrebno; pozdravlja predlog Komisije o tem, da se ta sredstva povečajo na 350 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) in da se omogoči uporaba do leta n+1, kar je izjemno pozitiven korak v pravo smer; poudarja, da bi utegnila vključitev rezerve za nujno pomoč v razdelek 4, kot jo predlagajo nekatere države članice, povzročiti zmanjšanje skupnih sredstev, ki so na voljo za zunanje delovanje EU;

10. meni, da je za uspešnost zunanje politike EU pomembno, da ima Evropska služba za zunanje delovanje dovolj sredstev za izvajanje vse večjega števila nalog, ki so ji zaupane; vseeno pa poudarja, da je treba ta sredstva porabiti na najbolj učinkovit način, med drugim z bolj uravnoteženo kadrovsko sestavo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

60

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Franziska Katharina Brantner, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Mário David, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Liisa Jaakonsaari, Jelko Kacin, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Paweł Robert Kowal, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Francisco José Millán Mon, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Werner Schulz, Marek Siwiec, Sophocles Sophocleous, Laurence J.A.J. Stassen, Charles Tannock, Inese Vaidere, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Sir Graham Watson, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Elena Băsescu, Marije Cornelissen, Jacek Protasiewicz, Teresa Riera Madurell, Carmen Romero López, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Alf Svensson, Indrek Tarand, Traian Ungureanu, Ivo Vajgl, Luis Yáñez-Barnuevo García, Joachim Zeller, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Ivari Padar

 

 

4.9.2012

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Charles Goerens

 

 

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da se roka za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja in skupnega cilja zagotovitve 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) kot uradne razvojne pomoči (URP) iztečeta leta 2015, torej v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020; poudarja, da naslednji večletni finančni okvir donatorjem iz EU ponuja pomembno priložnost, da podvojijo prizadevanja in se vrnejo na stara pota izpolnjevanja mednarodnih zavez, potem ko je med letoma 2010 in 2011 stopnja uradne mednarodne pomoči v 14 državah članicah EU naglo upadla, skupno razmerje URP/BND pa se je zmanjšalo z 0,44 % na 0,42 %; poudarja, da proračun za razvojno pomoč EU dopolnjuje prizadevanja držav članic in jim pomaga pri uresničevanju teh ciljev, prav tako pa ima pomemben učinek vzvoda na proračune za pomoč v nekaterih državah članicah ne glede na njihovo velikost;

2.  je posebej ponosen, da se je kakovost pomoči EU v zadnjem desetletju precej izboljšala, po zaslugi česar so institucije EU, ko gre za učinkovitost pomoči in preglednost[18], danes vodilne v svetu, prav tako pa je mogoče zabeležiti izmerljive in otipljive rezultate v smislu opaznih izboljšav kakovosti življenja milijonov ljudi v državah v razvoju; opominja tudi na ključno vlogo institucij EU pri usklajevanju evropske razvojne politike in pomoči ter na primerjalno prednost pomoči EU na številnih področjih, zaradi česar lahko EU svojo pomoč pogosto zagotovi učinkoviteje, uspešneje in bolj predvidljivo, kot bi to lahko storile posamezne države članice prek dvostranskih programov;

3.  poudarja, da ima proračun EU osrednjo vlogo pri zagotavljanju možnosti državam članicam, da lahko sodelujejo z državami, v katerih niso prisotne, ter nadaljujejo podporo državam, v katerih so zaustavile izvajanje programov sodelovanja, zlasti v krhkih državah in v razmerah po sporih; spominja, da ima po zaslugi razvojne pomoči EU sedaj 31 milijonov ljudi dostop do pitne vode, 9 milijonov pa do komunalne infrastrukture; 5 milijonov otrok je bilo cepljenih proti ošpicam; 9 milijonov novih učencev je vključenih v osnovnošolsko izobraževanje, 700.000 učiteljev je imelo dostop do usposabljanja, več kot 80.000 učenk pa je vpisanih v srednješolsko izobraževanje; zato poziva Svet, naj z zadostnimi sredstvi še naprej zagotavlja podporo dodani vrednosti človekovega razvoja in izkoreninjenju revščine;

4.  pozdravlja povečanje sredstev v razdelku 4, ki ga v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2007–2013 predlaga Komisija; kljub temu poudarja, da je bil predlog, ki ga je Komisija podala leta 2004 za večletni finančni okvir 2007–2013, v realnem smislu večji od predloga za obdobje 2014–2020; poudarja, da razdelek 4, ki je v večletnih finančnih okvirih 2000–2006 ter 2007–2013 redno prejemal premalo sredstev, ne sme postati žrtev zmanjšanj zaradi varčevalnega duha, ki vlada v številnih državah članicah; meni, da je za Unijo in države članice bistvena visoko zastavljena stopnja financiranja zunanjih instrumentov, kot predlaga Komisija v sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“[19], predvsem za instrument za razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč in Evropski razvojni sklad, ki predstavljajo zgolj 2 %, 0,62 % ter 2,96 % predlaganega skupnega proračuna EU, saj bo le tako mogoče izpolniti zaveze na področju mednarodnega razvoja;

5.  odločno poziva države članice in evropske institucije, naj čim prej uvedejo evropski davek na finančne transakcije; poudarja, da bi bilo treba precejšen del prihodkov od vseh davkov na transakcije, ki se pobirajo v Evropi, nameniti financiranju razvoja in boja proti podnebnim spremembam; poudarja tudi, da bi moral davek na finančne transakcije, če bo postal eno novih lastnih sredstev EU, prispevati k precejšnjemu povečanju razdelka 4;

6.  poudarja, da mora usklajenost politik za razvoj, kot je zapisana v členu 208 PDEU, postati in ostati osrednje horizontalno načelo v pogajanjih o večletnem finančnem okviru;

7.  ugotavlja, da so bila v zadnjih letih, med drugim tudi zaradi čedalje pogostejših in uničujočih naravnih nesreč, sredstva, ki so na voljo za obvladovanje nujnih naravnih in humanitarnih katastrov, več let zapovrstjo nezadostna; državljanom EU se zahvaljuje za neprekinjeno močno in rastočo podporo humanitarni pomoči EU, namenjeni tistim po svetu[20], ki jo najbolj potrebujejo, kljub finančni in gospodarski krizi, ki je prizadela več držav članic EU; zato poudarja, da je treba v razdelku 4 zagotoviti ustrezna proračunska sredstva za proračunski vrstici za humanitarno pomoč in pomoč v hrani, pa tudi za realistično financirano rezervo za nujno pomoč;

8.  odločno zagovarja, da je treba ohraniti rezervo za nujno pomoč, ki se je v sedanji obliki, kot nenačrtovana rezerva zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira 2014–2020, izkazala za izjemno koristno, in ji zagotoviti pomembna, realistična sredstva, ki bodo Uniji omogočala, da se s pomočjo ad hoc mobilizacije po potrebi hitro odzove na nepredvidene potrebe in nepričakovane krize; poudarja, da bi utegnila vključitev rezerve za nujno pomoč v razdelek 4, kot jo zagovarjajo nekatere države članice, povzročiti zmanjšanje skupnih sredstev, ki so na voljo za zunanje delovanje EU, zlasti sredstev za financiranje razvoja; navdušeno pozdravlja predlog Komisije o tem, da se sredstva v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2014–2020 povečajo na 350 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) in da se omogoči uporaba do leta n+1, kar je izjemno pozitiven korak v pravo smer; poudarja, da bi morala rezerva za nujno pomoč ostati zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, da bi zagotovili neodvisnost, prilagodljivost in hitrost, ki so bistvene za učinkovito zagotavljanje humanitarne pomoči;

9.  poudarja, da mora načelo razločevanja povzročiti koncentracijo razvojnih sredstev v manjšem številu partnerskih držav, upravičenih do dvostranskega sodelovanja prek geografskih programov, ne pa zmanjšanja skupnih finančnih sredstev instrumenta za razvojno sodelovanje, upoštevaje tudi dejstvo, da bo EU ohranila sodelovanje s partnerskimi državami, ki šele postajajo primerne, in sicer prek regionalnih in tematskih programov instrumenta za razvojno sodelovanje, ki prav tako zahtevajo ustrezna sredstva;

10. poudarja splošno odgovornost, ki jo ima EU v boju proti podnebnim spremembam; opozarja, da morajo biti zaveze, ki izhajajo iz dogovorov iz Københavna in Cancuna, s katerimi se želi pomagati državam v razvoju pri boju s podnebnimi spremembami, nove ter dopolnjevati sedanjo razvojno pomoč, pri tem pa ohranjati zadostno raven skladnosti obeh politik; posledično zahteva, da EU ne glede na sedanjo gospodarsko krizo ostane ambiciozna in da morajo sredstva EU v zvezi s podnebnimi spremembami v celoti dopolnjevati cilj 0,7 % uradne razvojne pomoči in biti sledljiva v celotnem proračunu EU; od Komisije in Sveta pričakuje močno politično zavezanost na tem področju;

11. ugotavlja, da je Komisija predlagala vseafriški program, pri katerem gre za povsem nov program v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, ki naj bi dopolnjeval druge obstoječe geografske in tematske programe, zanj pa naj bi namenili približno 4,3 % celotnega proračuna instrumenta za razvojno sodelovanje; poudarja, da se mora razširitev področja uporabe instrumenta za razvojno sodelovanje ustrezno odražati v predvidenih finančnih sredstvih za ta instrument;

12. načeloma soglaša z vključitvijo Evropskega razvojnega sklada v proračun; vztraja pa pri tem, da mora vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun EU pomeniti prerazporeditev vseh sredstev tega sklada v razdelku 4 in da vključitve ne gre v nobenem primeru uporabiti kot izgovor za splošno zmanjšanje skupne porabe za zunanje delovanje EU, predvsem za razvojno pomoč, prav tako pa mora ta vključitev privesti do večje predvidljivosti pomoči; meni, da je z ozirom na sedanjo proračunsko in gospodarsko krizo tveganje, da bi vključitev Evropskega razvojnega sklada povzročila zmanjšanje skupne ravni sredstev za sodelovanje s partnericami AKP, preveliko; poziva Komisijo, naj izpolni svoje zaveze ter brez odlašanja posreduje predloge, s katerimi bi pravice nadzora Parlamenta nad Evropskim razvojnim skladom uskladila s pravicami nadzora nad splošnim proračunom EU, zlasti instrumentom za razvojno sodelovanje, Evropski razvojni sklad pa naj prvič vključi v proračun z večletnim finančnim okvirom za obdobje po letu 2020.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Ricardo Cortés Lastra, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Catherine Grèze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Keith Taylor, Patrice Tirolien, Anna Záborská, Iva Zanicchi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Santiago Fisas Ayxela, Enrique Guerrero Salom, Fiona Hall, Gesine Meissner, Horst Schnellhardt

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Phil Prendergast

 

 

18.9.2012

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Syed Kamall

 

 

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Priporočila

1.  ugotavlja, da je treba, čeprav različni instrumenti predvidevajo ukrepe za poglobitev trgovinskih in gospodarskih odnosov EU, v posameznih podrazdelkih razdelka 4 (Evropa v svetu) predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ustrezno upoštevati cilje trgovinske politike EU glede spodbujanja odprtih trgov v duhu vzajemnosti za ustvarjanje gospodarske rasti in zaposlovanja ter spodbujanje trajnostnega razvoja;

2.  meni, da bi morali gospodarska in trgovinska komponenta partnerskih instrumentov ostati v okviru obstoječega skupnega proračuna, hkrati pa prejeti večji delež dodeljenih sredstev, s čimer bi zagotovili, da v pogajanjih o končnem večletnem finančnem okviru ne bi zanemarili glavnih načinov gospodarskega sodelovanja EU z največjimi trgovinskimi partnerji;

3.  je seznanjen s predlogom Komisije o povečanju obveznosti v razdelku 4; vztraja, da je treba s proračunskim povečanjem za sosedsko politiko na jugu in vzhodu občutno prispevati k uresničevanju družbenih, pa tudi gospodarskih želja množic v teh regijah in da smejo biti ta proračunska sredstva povečana samo pod pogojem, da bodo porabljena za spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja, poglabljanje regionalnega sodelovanja, zmanjšanje brezposelnosti in izboljšanje življenjskega standarda celotnega prebivalstva;

4.  glede na makroekonomsko okolje in izzive, s katerimi se je treba spoprijeti v spreminjajočem se svetu, pa tudi glede na željo po zagotovitvi boljše in učinkovitejše uporabe obstoječih sredstev EU zahteva, da se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 omogoči večja prilagodljivost, da bo mogoče ustrezno obravnavati spreminjajoče se okoliščine in prednostne naloge, obenem pa upoštevati dogovorjene ravni odobrenih plačil;

5.  zahteva doslednost v zvezi z instrumenti v razdelku 4 in proračunskimi sredstvi, ki so predvidena zanje v razdelku 5; poudarja, da bo uspešno izvajanje instrumentov iz razdelka 4 zagotovljeno s kontrolami postopkov in ravni porabe, ki jih je mogoče zlasti v državah nečlanicah najbolje izvajati, če je na voljo dovolj sredstev.

6.  zahteva skladnost vseh instrumentov večletnega finančnega okvira, da se omogoči izvajanje skupne industrijske strategije na podlagi raziskav in inovacij, da bo Evropska unija lahko ohranila svoje proizvodne zmogljivosti;

7.  je seznanjen z željo EU, da bi namenila vsaj 20 % svojega proračuna za nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno družbo in da bi v vse svoje zunanje instrumente vključila ukrepe za podnebje in biotsko raznovrstnost; poudarja, da je ta cilj prednosten, in meni, da je treba dodelitev 20 % sredstev razumeti kot goli minimum; vztraja, da mora ta cilj dobiti mesto v trgovinski politiki EU, kot se uresničuje z zunanjimi instrumenti;

8.  meni, da bi morala Evropska unija pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih upoštevati socialne, zdravstvene in okoljske standarde, namesto da uvaja proračunske vrstice, namenjene kritju škode, ki je nastala kot posledica teh trgovinskih sporazumov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William grof Dartmouthski, Nora Berra, David Campbell Bannerman, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Henri Weber, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, George Sabin Cutaş, Syed Kamall, Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emilio Menéndez del Valle

 

 

8.10.2012

MNENJE Odbora za proračunski nadzor

za Odbor za proračun

vmesno poročilo v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – COM(2012)0388 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Jan Mulder

 

 

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Priporočila

Horizontalna vprašanja

1.  je seznanjen s pomembnimi spremembami v realnem gospodarstvu držav članic, ki potekajo zaradi krize; zato vztraja pri tem, da morajo ukrepi, predvideni v večletnem finančnem okviru 2014–2020, upoštevati trenutne gospodarske in socialne razmere v državah članicah ter da jih je treba po potrebi prilagoditi in uskladiti s splošnimi cilji, ki jih je Evropski svet opredelil v svojih sklepih z zasedanja 28. in 29. junija 2012 v poglavju „Prispevek evropskih politik k rasti in zaposlovanju“;

2.  podpira skupni finančni znesek prihodnjega večletnega finančnega obdobja, kot je določen v predlogu Komisije za uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; vseeno meni, da bi bilo treba področje uporabe uredbe omejiti na načela dobrega finančnega poslovodenja, saj bodo zaradi spreminjajočih se političnih in gospodarskih okoliščin in nepredvidenih dogodkov v sedmih letih morda potrebne prilagoditve; meni, da bi bilo treba podrobnejše določbe vključiti v medinstitucionalni sporazum;

3.  meni, da je obžalovanja vredno, da med pripravami na novi večletni finančni okvir 2014–2020 Evropsko računsko sodišče ni bilo naprošeno, naj sestavi poročilo s predstavitvijo prednosti in slabosti prejšnjega večletnega finančnega okvira; zato Evropsko računsko sodišče poziva, naj takšno poročilo objavi med pripravami na večletni finančni okvir po letu 2020;

4.  je še vedno prepričan, da mora dobro proračunsko poslovodenje graditi na izkušnjah, pridobljenih pri izvrševanju proračuna v prejšnjih letih; v zvezi s tem meni, da so prizadevanja Odbora za proračunski nadzor kot organa s horizontalnimi pristojnostmi še posebej pomembna;

5.  obžaluje dejstvo, da predlog novega medinstitucionalnega sporazuma ne vsebuje – vsaj kar zadeva izvrševanje proračuna – določb o gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter dobrem finančnem poslovodenju z vidika proračunskega nadzora;

6.  poziva, da se v novi medinstitucionalni sporazum vključijo določbe o odgovornosti, preglednosti in dobrem finančnem poslovodenju, če jih ne bo vsebovala že nova, revidirana finančna uredba;

7.  vztraja, da morajo države članice prevzeti svoj del odgovornosti v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije; opozarja, da je 90 % napak, ki jih je odkrilo Evropsko računsko sodišče, nastalo v državah članicah in da bi se bilo mogoče večini teh napak izogniti;

8.  poziva vse države članice, naj izdajajo nacionalne izjave o upravljanju, podpisane na ustrezni politični ravni; meni, da bi bilo treba v primerih, ko država članica predloži nacionalno izjavo o upravljanju za odhodke v sistemu deljenega upravljanja, finančne popravke zmanjšati za 15 % za vsak sklad;

9.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami opredeli takšen model nacionalnih izjav o upravljanju, da bodo te pomembne in da jih bo mogoče primerjati; meni, da bi morale te izjave med drugim potrjevati spoštovanje meril, kot so dejanski in pošteni računovodski izkazi, učinkovitost sistemov upravljanja in kontrole ter zakonitost in pravilnost povezanih transakcij, opredeliti, na kaj se nanaša izjava o zanesljivosti in kakšna je osnova za to zagotovilo, biti pospremljene z revizijskim mnenjem ter vsebovati pridržke in izjavo o omejitvi odgovornosti[21]; meni, da bi morala Evropsko računsko sodišče in Komisija vsebino nacionalnih izjav o upravljanju vključiti v svoje revizijsko delo;

10. poziva vse države članice, naj pripravljajo koristne letne povzetke in jih objavijo;

11. obžaluje dejstvo, da je bil evropski mehanizem za stabilnost ustvarjen na medvladni ravni, ne v okviru institucionalne strukture Evropske unije, čeprav je euro ena od pristojnosti Unije; opozarja, da je zaradi tega odločanje v skladu s pogodbo o evropskem mehanizmu za stabilnost nepregledno, zaradi česar se porajajo dvomi o odgovornosti in demokratičnem nadzoru;

Posebna vprašanja

12. poziva, da se prihodki in odhodki, ki nastanejo pri izvrševanju evropskih razvojnih skladov, vključijo v splošni proračun Unije, da se zagotovi ustrezen demokratični nadzor; ugotavlja, da je treba sredstva, ki so na voljo v razdelku 4, temu ustrezno povečati;

13. poziva, da se globe za nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki obravnavajo kot zunanji namenski prejemki, kar bo prispevalo k boju proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret;

14. poziva, da se denarne kazni, izrečene na področju konkurenčnosti, druge denarne kazni in terjatve, ki so posledica zunajsodnih poravnav, dogovorov ali drugih podobnih sporazumov, ki so jih sklenile nedržavne tretje strani, obravnavajo kot prejemki v proračun EU, pa naj gre za namenske ali druge prejemke;

15. ugotavlja, da bi se smela nediferencirana proračunska sredstva za obveznosti, za katere so bile ob koncu proračunskega leta pravilno sklenjene pogodbe, samodejno prenesti samo v naslednje proračunsko leto in da bi se moralo isto pravilo uporabljati tudi za sproščena in neporabljena sredstva (obveznosti in plačila), ki jih ne zajemata odstavka 2 in 3 člena 9 osnutka nove finančne uredbe, ter za razpoložljive, neporabljene razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za vsak razdelek, kar bo predstavljalo „skupno rezervo večletnega finančnega okvira“ in bo dodeljeno različnih razdelkom v naslednjem proračunskem letu glede na potrebe;

16. poziva, da se omogoči prenos sproščenih in neporabljenih proračunskih sredstev (obveznosti in plačil) iz proračuna za leto N v proračun za leto N+1 oziroma v enega od prihodnjih proračunov v sklopu letnega proračunskega postopka s sklepom proračunskega organa; poziva, da se neporabljena in sproščena sredstva namenijo posebnim programom ali vključijo v začasno poglavje; ugotavlja, da bi bilo treba v takšnih primerih sredstva držav članic vpoklicati šele po tem, ko proračunski organ že določi njihov namen;

17. poziva, da se omogoči prenos neporabljenih razlik do zgornjih meja večletnega finančnega okvira v kateri koli razdelek v naslednjih letih tega večletnega finančnega okvira, ne da bi bil spremenjen skupni znesek okvira;

18. poziva, da se presežki in neporabljene prevzete obveznosti iz prejšnjih proračunskih let trenutnega večletnega finančnega okvira skupaj s sproščenimi sredstvi vnesejo v rezervo za plačila in obveznosti;

19. poziva, da se davek na dodano vrednost (DDV) obravnava kot upravičen strošek pri projektih;

20. poziva, da se jasno opredelijo različne vrste proračunske podpore; meni, da bi bilo treba jasno opredeliti tudi obveznosti prejemnikov in pogoje, pod katerimi se proračunska podpora dodeli.

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

8.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Zuzana Brzobohatá, Andrea Češková, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Monica Luisa Macovei, Eva Ortiz Vilella, Crescenzio Rivellini, Petri Sarvamaa, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bart Staes, Georgios Stavrakakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucas Hartong, Derek Vaughan, Barbara Weiler

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marek Józef Gróbarczyk

 

24.9.2012

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès

 

Mod

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Priporočila

1.  opozarja, da mora kohezijska politika prispevati k zmanjšanju makroekonomskih neravnovesij v EU in h gospodarski ter socialni konvergenci v skladu s cilji strategije Evropa 2020 ter zlasti ciljev glede izobrazbe, zaposlovanja in revščine;

2.   meni, da pregled kohezijske politike, zlasti na socialni ravni, in učinek krize narekujejo oblikovanje naslednjega proračunskega načrtovanja z zadostno prožnostjo glede ponovnega načrtovanja, da bi EU omogočili izvajanje proticiklične politike;

3.  vztraja, da mora imeti novi večletni finančni okvir zadostna finančna sredstva, da bi EU omogočil ohraniti verodostojnost do svojih državljanov in doseči visoko zastavljene cilje strategije Evropa 2020;

4.  poudarja, da mora večletni finančni okvir zaradi sedanje gospodarske in socialne krize podpirati in spodbujati naložbe za oživitev gospodarskih dejavnosti, a predvsem dokazati svojo dodano vrednost v boju proti strukturnim izzivom držav članic, zlasti z brezposelnostjo in revščino;

5.  vztraja, da morajo novi okvir in novi finančni instrumenti obnoviti zaupanje državljanov v evropski projekt z vključitvijo člena 9 Pogodbe o horizontalni socialni klavzuli, da bi zagotovili visoko raven zaposlenosti in primerno socialno zaščito ter boj proti socialni izključenosti in spodbudili visoko raven izobrazbe, usposabljanja in varovanja zdravja;

6.  vztraja, da je treba najmanj 25 % finančnih sredstev, predvidenih za kohezijsko politiko, dodeliti Evropskemu socialnemu skladu, da se poveča zaposljivost in spodbudijo socialne naložbe;

7.   predlaga, da bi odobritve za prevzem obveznosti držav članic, ki so več kot dve leti ostale neporabljene, na novo dodelili drugim programom in/ali ukrepom Unije;

8.  poudarja pomen krepitve upravne zmogljivosti organov, pristojnih za izvajanje kohezijske politike, da bi izboljšali upravljanje strukturnih skladov in tako vplivali na sposobnost upravljanja javnih organov; podpira predlog, ki ga je v ta namen pripravila Komisija;

9.  pozdravlja predlog Komisije in poudarja potrebo po tem, da se najmanj 20 % sredstev Evropskega socialnega sklada dodeli za spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini;

10. je prepričan, da so sankcije, ki so povezane z makroekonomskim pogojevanjem in so bile predlagane v okviru strukturnih skladov, v nasprotju s temeljnim načelom solidarnosti EU; zahteva, da se makroekonomsko pogojevanje odpravi;

11. je prepričan, da ima program Evropske unije za socialne spremembe in inovacije bistveno vlogo pri podpiranju razvoja in usklajevanja socialnih politik na evropski ravni, da se omogoči dostop do mikro kreditov in se spodbudi mobilnost zaposlenih na čezmejni ravni; glede izzivov ustvarjanja delovnih mest in zmanjševanja brezposelnosti in revščine poudarja, da je treba finančna sredstva programa povečati za 5 % v skladu z resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo;

12. zahteva, da je treba pri večletnem finančnem načrtovanju upoštevati dramatične razmere mladih na trgu dela; zato predlaga, da bi v program Evropske unije za socialne spremembe in inovacije vključili oddelek "Pobude za mlade" z lastnimi finančnimi sredstvi v višini 150 milijonov EUR;

13. opozarja na bistveno vlogo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v boju proti usodnim posledicam globalizacije, prestrukturiranja industrije in nepričakovane krize; priznava njegovo dodano vrednost kot intervencijskega instrumenta za pomoč delavcem, ki so izgubili službo, pri vrnitvi na trg dela; poudarja, da se mora Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji po letu 2014 nadaljevati kot instrument, ki je enako dostopen vsem kategorijam delavcev; poudarja, da je treba spodbujati države članice, naj uporabijo ta sklad za uresničevanje ciljev strategije EU 2020, izvajanje prestrukturiranja ter spodbujanje novih veščin in znanj, tudi v povezavi z novimi, trajnostnimi „zelenimi“ delovnimi mesti; poudarja tudi, da je treba poenostaviti in pospešiti postopek glede plačil nepovratnih sredstev;

14. vztraja, da mora program za najbolj ogrožene izboljšati položaj revnih v Evropi, vključno s poudarkom na pomanjkanju hrane; Komisijo opozarja na njeno zavezo za pravočasno predložitev zakonodajnega predloga glede tega, da bi tako zagotovili nadaljevanje podpore takšnega programa po letu 2014 na novi pravni podlagi in s samostojnimi finančnimi sredstvi (poleg 20 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada, predvidenih za spodbujanje socialne vključenosti in spopadanje z revščino), pri čemer bi poudarek namenili organizacijam, ki podpirajo najbolj ogrožene, ter obravnavali strukturno težavo pomanjkanja hrane;

15. poudarja, da so partnerske pogodbe pomembne in da morajo biti evropski poslanci kot opazovalci učinkovito zastopani v nadzornih odborih in v njih sodelovati;

16. opozarja na pomen tesnega sodelovanja socialnih partnerjev pri izvajanju programov, ki se financirajo za zagotavljanje optimalnega izvrševanja proračuna kohezijske politike;

17. opozarja, da morajo politične odločitve temeljiti na objektivnih, temeljitih in zanesljivih podatkih ter analizah; poudarja potrebo po zadostnem financiranju agencij EU, da se jim omogoči izvajanje njihovih nalog in odzivanje na potrebe institucij, od katerih so odvisne.

Dopolnitve

Dopolnitev  1

Predlog osnutka medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju

Odstavek 13 – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

13. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je namenjen zagotavljanju dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, da se jim pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela, pa tudi kmetom, ki so jih prizadeli učinki globalizacije.

13. 13. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je namenjen zagotavljanju dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, oziroma ki so jih prizadele posledice resnih motenj, nastalih zaradi nepričakovane krize, da se jim pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

 

Dopolnitev  2

Predlog osnutka medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju

Odstavek 13 – alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Sklad ne sme preseči najvišjega letnega zneska v višini 429 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011).

Letni znesek rezerve znaša 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) in se lahko v skladu s finančno uredbo porabi do vključno leta n+1. Rezerva se vključi v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija.

Dopolnitev  3

Predlog osnutka medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju

Odstavek 13 – alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Ko Komisija predlaga odločitev o uporabi Sklada, hkrati obema vejama proračunskega organa predlaga tudi prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Ko Komisija predlaga sklep o uporabi Sklada, hkrati obema vejama proračunskega organa predlaga tudi prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice, pri čemer se sredstva iz evropskih socialnih skladov običajno ne prerazporedijo. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov.

 

 

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Emer Costello, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kinga Göncz, Richard Howitt, Jan Kozłowski, Svetoslav Hristov Malinov, Anthea McIntyre, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Birgit Sippel, Csaba Sógor

 

 

24.9.2012

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – COM(2012)0388 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavka mnenja: Marisa Matias

 

 

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen z mnenjem Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o poročilu z naslovom „Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo“ ( 2010/2211(INI) posebnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva za trajnostno Evropsko unijo po letu 2013;

2.  pozdravlja delovni dokument z naslovom „Program LIFE in širše: doseganje trajnosti z naslednjim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020“, ki ga je 16. aprila 2012 predstavila poročevalka Jutta Haug[22];

3.  je seznanjen s poročilom Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Zdravje za rast, tretjega večletnega programa ukrepov EU na področju zdravja za obdobje 2014–2020 ( COM(2011)0709 – C7-0399/2011 – 2011/0339(COD) );

4.  meni, da bi moral večletni finančni okvir 2014–2020 prispevati k doseganju podnebnih in energetskih ciljev 20-20-20 in povečati cilj glede znižanja emisij na 30 %;

5.  je prepričan, da bi moral večletni finančni okvir zajemati vsa sredstva in ukrepe, zlasti tiste, povezane z okoljem, civilno zaščito, podnebnimi ukrepi in zanesljivo preskrbo s hrano, saj Evropski parlament zagovarja metodo Skupnosti in želi zagotoviti čim večjo dodano vrednost virov EU;

6.  meni, da bi moral večletni finančni okvir EU omogočiti, da doseže splošne cilje glede biotske raznolikosti, in zagotoviti sofinanciranje za upravljanje mreže Natura 2000;

7.  je prepričan, da bi moral biti večletni finančni okvir v skladu s predlogom Komisije za prerazporeditev sredstev za zanesljivo preskrbo s hrano v razdelek 3 proračuna;

8.  meni, da bi moral večletni finančni okvir zagotoviti potrebna sredstva za okoljske in podnebne ukrepe, učinkovitejšo uporabo ustreznih instrumentov in varnejšo energijo, vzpostaviti gospodarstvo, ki učinkovito uporablja vire in je odporno na podnebne spremembe, ter povečati konkurenčnost Unije z zagotavljanjem več okolju prijaznejših delovnih mest, zanesljivejše oskrbe z energijo in čistejšega zraka, ki koristi zdravju;

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)

9.  odločno zahteva, naj se vsaj 0,5 % proračuna Unije dodeli programu LIFE, ki se je izkazal kot majhen, a dobro usmerjen in učinkovit instrument z veliko evropsko dodano vrednostjo in edini instrument, ki je usmerjen izključno k podnebnim in okoljskim izzivom; poudarja, da bi bilo treba v okviru ustreznih skladov Unije dejavno podpirati celostno porabo za podnebje in okolje prek integriranih projektov LIFE; poziva, naj se programu LIFE dodeli delež, ki ga program potrebuje, da bo lahko prispeval k dobremu in stabilnemu upravljanju mreže Natura 2000, pri tem pa naj se upošteva prispevke iz drugih skladov Unije;

10. meni, da bi moral večletni finančni okvir temeljiti na medsektorskem pristopu, ki je namenjen usklajevanju ukrepov za spopadanje s podnebnimi spremembami na vseh zadevnih področjih delovanja, vključno z zunanjo politiko, in v skladu s tem 30 % zneska, dodeljenega vsaki od politik in dejavnosti, ki se financirajo v njem, nameniti spopadanju s podnebnimi spremembami;

11. meni, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru zagotoviti zadostna finančna sredstva za mrežo Natura 2000 s prispevki EU in držav članic v znesku najmanj 5,8 milijarde EUR letno, ki bodo na voljo prek različnih skladov EU (skupna kmetijska politika, kohezijska politika, LIFE, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Obzorje 2020), pri tem pa v skladu s skupnim strateškim okvirom zagotoviti večjo skladnostjo in sinergije med temi skladi prek okvira za prednostno ukrepanje na nacionalni ravni;

12. je prepričan, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru količinsko opredeliti sredstva za podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost;

13. meni, da bi moral večletni finančni okvir zagotavljati podporo za javne dobrine, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, stabilnost podnebja ter kakovost zraka, vode in zemlje, pri tem pa ne ogrožati ciljev politike EU;

14. poudarja, da je treba pri dodeljevanju koncesij in javnih naročil jasno navesti pogoje glede varstva okolja;

15. meni, da bi moral večletni finančni okvir vključevati in količinsko opredeliti sredstva za načrtovano mednarodno financiranje spopadanja s podnebnimi spremembami v državah v razvoju, ki naj bi v skladu z dogovorom na pogajanjih okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v celoti znašala 100.000 milijonov dolarjev letno do leta 2020;

16. spominja na zahtevo Parlamenta, naj se prizadevanje Unije za trajnostno nizkoogljično razvojno pot vključi v vse politike porabe; poudarja, da bo prišlo do lažnega, kratkoročnega povečanja prilagodljivosti ter znatnega zmanjšanja prilagodljivosti prihodnjih generacij, če sredstva ne bodo odločno usmerjena k trajnostnosti v kohezijski, infrastrukturni, kmetijski in raziskovalni politiki Unije; zato poziva k preudarnemu dodeljevanju sredstev vseh skladov, kot je predlagal odbor ENVI v nekaterih mnenjih, kar bi privedlo do vsaj 20 % odhodkov, povezanih s podnebjem[23];

17. je trdno prepričan, da bi morala biti strategija Evropa 2020 z vodilnimi pobudami, ki jih je treba izraziti s konkretnimi ukrepi, zavezami in zakonodajnimi okviri, glavna referenca politik za naslednji večletni finančni okvir; je prepričan, da bi morale vse notranje politike prispevati k doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020; zato tudi meni, da bi morala sestava večletnega finančnega okvira zrcaliti te strateške prednostne naloge; je zavezan preoblikovanju Evropske unije z okrepljenim prizadevanjem za večjo trajnostnost, da bi dosegli pametno, vključujočo in konkurenčno Evropo; je prepričan, da bodo naložbe v ukrepe na področju biotske raznovrstnosti in učinkovite rabe virov ter dodatne ukrepe na ravni EU na področju javnega zdravja prispevale k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest; poudarja, da je treba okrepiti vključevanje zakonodaje EU na področju okolja, javnega zdravja in podnebja ter ciljev v sektorske politike (vključno s skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko, skupno ribiško ter razvojno politiko);

18. poudarja, da je treba sprejeti odločne zaščitne ukrepe, da ciljem Unije na področju trajnostnosti ne bo škodovalo subvencioniranje okolju škodljivih dejavnosti z visokimi emisijami ogljika ali dolgotrajnih infrastruktur, ki bi našo družbo ujele v netrajnostne vzorce; meni, da je pri tem prizadevanju nujno, da se konkretni zaščitni instrumenti horizontalno uporabijo za porabo Unije, kot so celovita predhodna pogojenost, trdna pravila navzkrižne skladnosti, strogo preverjanje programov in projektov (strateška presoja vplivov na okolje – SEA, presoja vplivov na okolje – EIA) v zvezi z okoljem in podnebjem ter pozitivno in negativno sledenje podnebja in biotske raznovrstnosti; poudarja, da bi v nasprotnem primeru namerno sprejeli tveganje, da bodo neskladne naložbe zmanjšale stroškovno učinkovitost in dodano vrednost porabe Unije;

19. je trdno prepričan, da sedanja dolžniška kriza ne bi smela voditi h kratkoročnim naložbam, ki bi z nadaljnjim poslabšanjem storitev biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev poleg finančnega kapitala ogrozile tudi naravni kapital Unije; namesto tega poziva k vzpostavitvi primernega okvira za boj proti krizi z naprednimi naložbami, usmerjenimi v velike izzive prihodnosti, kot so učinkovita raba virov, podnebne spremembe in ohranitev ekosistemov, na področjih, kjer bi bile morebitne ekonomske in družbene koristi znatne;

20. poziva k postopni odpravi okolju škodljivih subvencij v skladih večletnega finančnega okvira, zlasti podpore dejavnostim z visokimi emisijami ogljika, dejavnostim, ki povečujejo intenzivno rabo virov in energije, in dejavnostim, ki škodijo ekosistemom in biotski raznovrstnosti, ter subvencij za gorivo;

21. poudarja, da bi bilo treba velik del sredstev za program Obzorje 2020 nameniti spodbujanju raziskav na prednostnih področjih EU, kot so podnebni ukrepi, obnovljivi viri energije, trajnostno upravljanje naravnih virov in biotska raznovrstnost ter ekološke inovacije; opozarja, da je posebni namen ekoloških inovacij spodbujati inovativno evropsko industrijo in skupnost inovacij, ki ustvarjata nove proizvode, procese in storitve, ki zagotavljajo trajnostno rast in okoljske koristi; poudarja, da je cilj tega povečati učinkovitost uporabe virov, zmanjšati vplive na okolje, preprečiti onesnaženje (voda) in/ali doseči učinkovitejšo, uspešnejšo in odgovornejšo uporabo naravnih virov.

22. meni, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru predvideti podporo za trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve v okviru skupne kmetijske politike, tako da bi polovico vseh sredstev za to politiko namenili razvoju podeželja, podeželskim območjem in tamkajšnjim skupnostim, od tega pa več kot polovico za zagotavljanje okoljskih koristi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti v širši obdelani pokrajini, izboljšanjem povezljivosti, blaženjem posledic podnebnih sprememb in prilagajanjem tem posledicam ter za spodbujanje inovacij v trajnostnem kmetijstvu in učinkoviti uporabi virov; pozdravlja predlog Komisije za reformo skupne kmetijske politike, ki naj bi tako postala bolj ekološka, saj naj bi 30 % plačil iz prvega stebra namenili za sveženj osnovnih praktičnih zgledov na ravni kmetije, ki bi moral vključevati tudi kolobarjenje in raznolikost kultur, trajne pašnike in minimalno površino „območja z ekološko usmeritvijo“ ter podpirati dobro agronomsko prakso;

23. je trdno prepričan, da mora skupna ribiška politika spodbujati dolgoročno okoljsko trajnostnost, ki je prvi pogoj za gospodarsko in socialno stabilnost ter prispeva k zanesljivi preskrbi s hrano; zato zahteva, naj večletni finančni okvir podpre prehod k učinkovitemu in trajnostnemu ribolovu, ki bi na primer zagotovil, da se največji trajnostni donos doseže do leta 2015 in da se odpravijo zavržki;

24. je prepričan, da je treba ohraniti sredstva za zanesljivo oskrbo s hrano, ob tem pa ne pozabiti, da morajo biti ukrepi Unije v primeru izbruha živalskih ali rastlinskih epidemij učinkoviti; opozarja, da se Unija občasno sooča z nepredvidenimi grožnjami za zdravje, zato predlog Komisije za znižanje zneska, dodeljenega tej vrstici znotraj razdelka 3 proračuna Unije, ni upravičen;

Kohezijska politika

25. meni, da bi moral večletni finančni okvir zagotoviti podporo kohezijskega sklada za projekte na področju okolja, zlasti glede biotske raznovrstnosti, učinkovite rabe virov, urbanega okolja in onesnaženosti zraka;

26. meni, da je treba sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj nameniti za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, inovacije ter podporo malim in srednjim podjetjem;

27. meni, da je treba sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj nameniti za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, okoljsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, ekološke inovacije ter podporo malim in srednjim podjetjem;

28. meni, da bi moral večletni finančni okvir s predhodnim pogojevanjem izboljšati presojo vpliva porabe v okviru kohezijske politike na okolje, kar bo prispevalo k preprečevanju okolju škodljive porabe in povečalo kakovost operativnih programov;

Instrument za povezovanje Evrope

29. meni, da je treba ob upoštevanju dolge življenjske dobe večjih infrastrukturnih projektov, ki naj bi jih podpirali instrument za povezovanje Evrope in finančni instrumenti, vključno s projektnimi obveznicami, najprej zagotoviti merljiv prispevek skladov, instrumentov in projektov k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020 ter energetskih in podnebnih ciljev pobude „20-20-20“ do leta 2050, pa tudi časovni načrt za prehod na nizkoogljično gospodarstvo; meni, da bi morali infrastrukturni projekti, ki jih bodo na področjih energije, prometa in komunikacij podpirali instrument za povezovanje Evrope in projektne obveznice, zagotoviti merljiv pozitiven vpliv na okolje, podnebje in nizkoogljično energetsko varnost; meni, da bi morali pri ocenjevanju in vrednotenju projektov ter poročanju o njih zahtevati dokazljiv prispevek k ciljem EU na področju podnebne in energetske politike v zvezi z vsemi zadevnimi okoljskimi politikami (SEA, EIA);

Program zdravja za rast

30. meni, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru sektor zdravstvenega varstva (enega največjih v EU, ki ustvari 10 % BDP EU in 10 % delovnih mest v EU ter ima nadpovprečen odstotek zaposlenih s terciarno stopnjo izobrazbe) obravnavati kot zelo pomembnega za Evropo, ki jo pesti kriza; opozarja na pomen programa „Zdravje za rast“ za obdobje 2014–2020 in poudarja, da bo do leta 2020 v EU primanjkovalo milijon zdravstvenih delavcev, zaradi česar bo program zagotavljal spodbude za trg dela;

31. poudarja, da je treba upoštevati dolgoročne interese stabilnega gospodarstva, saj bodo kratkoročne naložbe v zdravstveno varstvo in kakovost življenja starajočih se evropskih državljanov dolgoročno znižale zdravstvene stroške in stroške oskrbe;

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

32. meni, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru opozoriti na naraščajočo pogostost in resnost naravnih in drugih nesreč ter dejstvo, da bi lahko podnebne spremembe sprožile še hujše nesreče; meni, da bi bilo treba zato mehanizem Unije na področju civilne zaščite osredotočiti na ukrepe v Uniji z dodelitvijo primernih proračunskih sredstev;

33. pozdravlja predlog Komisije o podaljšanju finančnega instrumenta civilne zaščite, da se zagotovi finančna podpora dejavnostim, ki obravnavajo različne vidike cikla obvladovanja nesreč, zlasti bolj usklajenemu in celostnemu odzivu v izrednih razmerah, boljši pripravljenosti na odzivanje na nesreče in inovativnim ukrepom za zmanjšanje tveganja nesreč; opozarja, da se bo finančni instrument civilne zaščite uporabljal tudi za vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, ki bodo temeljile na sodelovanju vseh kapacitet držav članic za civilno zaščito in bodo z usklajeno razpoložljivostjo sredstev za civilno zaščito zagotavljale večjo stroškovno učinkovitost;

34. je prepričan, da bi moral večletni finančni okvir podpreti podaljšanje finančnega instrumenta civilne zaščite, da se zagotovi finančna podpora dejavnostim, ki obravnavajo različne vidike cikla obvladovanja nesreč; meni, da bo treba znesek, dodeljen temu instrumentu, upravljati prilagodljivo, da se omogoči povečanje, kadar bodo to narekovale okoliščine;

35. meni, da bo vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah temeljila predvsem na obstoječih zmogljivostih držav članic, s čimer bodo preprečeni dodatni stroški; poudarja, da bo vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah z okrepljenimi funkcijami načrtovanja in usklajevanja na evropski ravni koristila celotni EU, saj bodo tako nastali prihranki na ravni držav članic, ki bodo višji od stroškov v okviru proračuna EU, čeprav se koristi hitrega in učinkovitega odzivanja na nesreče v smislu človeških življenj ne da finančno opredeliti;

36. opominja, da je splošni cilj sodelovanja EU na področju civilne zaščite zagotoviti boljšo zaščito ljudi, okolja, lastnine in kulturne dediščine v primeru velikih naravnih in tehnoloških nesreč ter nesreč, ki jih povzroči človek, in da je sodelovanje v EU na področju civilne zaščite namenjeno:

      a) omogočanju hitrega in učinkovitega odzivanja na nesreče,

      b) zagotovitvi zadostne pripravljenosti akterjev civilne zaščite na nujne primere ter

      c) razvoju ukrepov za preprečevanje nesreč;

 

Izvajanje in spremljanje

37. vztraja, da je pomembno zagotoviti zadostno zgornjo mejo obveznosti v razdelku 5, da bodo lahko institucije in agencije opravljale in izvajale svoje dolžnosti na najučinkovitejši način; poudarja, da je za uspešno izvajanje in spremljanje večletnih programov in politik v korist državljanov Unije in držav članic potrebno visoko usposobljeno in neodvisno osebje, ki govori več jezikov, izbrano na čim širši geografski osnovi in popolnoma zavezano vrednotam evropskega projekta;

38. meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir omogočati namensko vezavo velikih projektov, kot je program globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES); meni, da bi moral biti v proračunu EU določen dolgoročni prispevek za ta program, da bi zagotovili kontinuiteto njegovega načrtovanja in organizacijsko stabilnost; meni, da dodatnih sredstev, ki bi utegnila biti potrebna za ta obsežni program, ne bi smeli iskati v škodo manjših uspešnih projektov, ki se financirajo iz proračuna EU;

39. je seznanjen z okvirnimi zneski za posamezne decentralizirane agencije na področju delovanja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot jih predlaga Komisija; ni prepričan, da ti zneski odgovarjajo na potrebe agencij pri izpolnjevanju njihovih nalog, saj pomenijo zamrznitev njihovih proračunov; zahteva, da se zagotovi dovolj sredstev za agencije, ki delujejo na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

4

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Milan Cabrnoch, Nessa Childers, Esther de Lange, Bas Eickhout, Edite Estrela, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Corinne Lepage, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), José Manuel Fernandes, Christofer Fjellner, Jacqueline Foster, Jutta Haug, Judith A. Merkies, Vittorio Prodi, Michèle Rivasi, Marita Ulvskog, Andrea Zanoni

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marisa Matias

 

 

25.9.2012

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – COM(2012)0388 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavka mnenja: Edit Herczog

 

 

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

1.  je prepričan, da mora EU, če želi poiskati pot iz trenutne gospodarske in socialne krize ter zagotoviti svojo konkurenčnost v globaliziranem svetu, nujno uresničiti cilje iz strategije EU 2020, ki naj bi prispevali k pametni, trajnostni in vključujoči rasti; meni, da je nujno treba izvesti reformo proračuna Unije, da bi bolje odražal finančne potrebe, povezane z obravnavo izzivov 21. stoletja;

2.  pozdravlja predlog Komisije za uvedbo pravičnejšega, preprostejšega in preglednejšega sistema lastnih sredstev, ki bi najpozneje do leta 2018 povečal delež lastnih sredstev v proračunu EU za največ 60 %; v celoti podpira predlog Komisije o tem, da bi se od leta 2014 v vsej EU pobiral davek na finančne transakcije, ki bi imel vlogo lastnega vira EU;

3.  verjame, da je lahko proračun Unije močno sredstvo za reformo, če se poraba EU usmeri na področja, ki spodbujajo gospodarsko rast, kot so inovacije, raziskave in razvoj;

4.  poudarja, da je nekaterim področjem, med drugim inovacijam, raziskavam in razvoju, strateškim naložbam v vseevropska infrastrukturna omrežja ter zunanji politiki, treba dati prednost pred drugimi področji, da bi lahko obvladali sedanje in prihodnje politične ter gospodarske izzive;

5.  poudarja, da je eden najpomembnejših ciljev EU okrepiti konkurenčnost in olajšati preoblikovanje v vodilno svetovno na znanju temelječe gospodarstvo; poudarja, da mora prihodnji večletni finančni okvir na vseh področjih politik EU podpreti ta proces;

6.  poudarja, da mora proračun EU odigrati osrednjo vlogo pri doseganju dogovorjenih ciljev strategije EU 2020; poudarja, da mora biti cilj pameten in sodoben proračun, ki daje prednost glavnim političnim ciljem Unije, zlasti področjem, ki ustvarjajo rast, ne pa velik proračun, ki bi zajemal vse; meni, da lahko financiranje EU, če bo dobro zastavljeno, sproži in spodbudi ukrepe z jasno dodano vrednostjo EU, ki jih države članice ne morejo izvesti same, prav tako pa ustvari sinergije in dopolni dejavnosti držav članic, tako da jim omogoči, da se osredotočijo na najpomembnejše v prihodnost usmerjene naložbe; zato pozdravlja predlog Komisije za povečanje financiranja – v primerjavi s trenutnim finančnim okvirom 2007–2013 – za programe EU na področju raziskav, inovacij, konkurenčnosti, malih in srednjih podjetij ter infrastrukture; je trdno prepričan, da so ti predlagani finančni prispevki zgolj minimum, in odločno svari pred skušnjavami nekaterih držav članic, da bi jih še zmanjšale, saj bi to ogrozilo verodostojnost EU in njene politične zaveze za rast in delovna mesta; hkrati poudarja, da je treba zagotoviti potrebno proračunsko prilagodljivost, da bo mogoče proračunska sredstva primerno uskladiti z novimi okoliščinami in prednostnimi nalogami;

7.  poziva k celovitemu pregledu porabe znotraj veljavnega večletnega finančnega okvira, da bi po eni strani opredelili odhodke, ki so bistveni za dosego političnih ciljev Unije, po drugi strani pa odhodke, ki so manj pomembni, tako da bi 30 % odhodkov prerazporedili s področij, ki niso več pomembna, na področja, ki imajo veliko prednost, s čimer bi sprostili proračunska sredstva za druga področja;

8.  zlasti poudarja, da je treba izboljšati, spodbuditi in zagotoviti financiranje raziskav, razvoja in inovacij v EU z občutnim povečanjem ustreznih odhodkov za program Obzorje 2020 v večletnem finančnem okviru 2014–2020 in s korenito poenostavitvijo postopkov financiranja, pri čemer je treba strogo spoštovati načelo dobrega finančnega poslovodenja;

9.  je prepričan, da bi morala biti sredstva za program Obzorje 2020 skladna s prednostnimi nalogami strategije EU 2020 in da bi jih bilo treba uporabiti kot katalizator za dejavnosti z dodano vrednostjo EU, boljšo racionalizacijo javnih sredstev EU in za večji učinek vzvoda za pritegnitev zasebnih sredstev; meni, da je treba vsaj 15 % proračuna programa Obzorje 2020 nameniti malim in srednjim podjetjem;

10. opozarja na dodano vrednost programov EU za mala in srednja podjetja, saj so se izkazali za zelo koristno pomoč državam članicam pri zagotavljanju dostopa teh podjetij do financiranja in tujih trgov v času hude finančne krize; meni, da bi moral biti v prihodnje za vse evropske industrijske sektorje na voljo boljši, enostavnejši in racionaliziran dostop do financiranja; meni, da bi bilo treba razširiti področje uporabe ustreznih finančnih instrumentov, da bi zajemali vse faze poslovnega cikla;

11. je trdno prepričan, da je treba podvojiti ali vsaj znatno povečati odhodke, namenjene programu za konkurenčnost velikih, malih in srednjih podjetij (COSME);

12. meni, da bo razvoj nove generacije trajnostnih energetskih sistemov v EU zahteval ogromne naložbe v raziskave in razvoj na področju energije; zato poudarja, da je treba povečati financiranje raziskav in tehnološkega razvoja ter ohraniti predstavitvene projekte v energetiki; poziva, naj se proračun za program Inteligentna energija – Evropa, ki ga upravlja Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost, ohrani in dopolni; poziva k polnemu izvajanju že sprejetega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET); poziva Komisijo in Svet, naj pojasnita svoje financiranje v večletnem finančnem okviru 2014–2020; poziva Komisijo in Svet, naj priskrbita primerno financiranje za razvoj omrežij inteligentne energije;

13. poudarja pomen dodelitve zadostne ravni sredstev državam članicam, ki so v okviru pogajanj o pristopu k Evropski uniji sprejele zavezo o zaprtju in razgradnji jedrskih reaktorjev, ob upoštevanju, da je to zgodnje zaprtje za te države članice pomenilo izjemno finančno breme;

14. opozarja na strateški pomen obsežnih infrastrukturnih projektov (kot sta ITER in GMES) za prihodnjo konkurenčnost EU in utrditev njene industrije; meni, da bi bilo treba v proračunu EU za njihovo financiranje predvideti poseben, povsem samostojen in celovit večletni proračun zunaj večletnega finančnega okvira (nad njegovimi zgornjimi mejami), za izboljšave upravljanja industrijskih projektov pa naj bi še naprej veljala pravila iz Pogodbe o EU; poudarja, da je treba morebitne prekoračitve stroškov pri izvajanju katerega od teh projektov pokriti tako, da ne bo ogroženo financiranje in uspešno izvajanje drugih obsežnih projektov ali politik Unije, ki prispevajo k uresničevanju ciljev strategije EU 2020;

15. je prepričan, da bo treba zaradi sedanjega varčevanja z javnimi financami nujno poskrbeti za finančne vzvode za druge vire financiranja, sicer ne bo mogoče izvesti dolgoročnih naložb, potrebnih za uresničevanje strategije EU 2020; je trdno prepričan, da se dodana vrednost EU ustvarja predvsem s podporo za zelo tvegane in drage dolgoročne programe, ki jih posamezne države članice ne bi mogle izvesti same; zato poziva k ukrepom EU za zmanjšanje naložbenega tveganja pri dejavnostih velikega obsega ter za razvoj med drugim vseevropskih energetskih naložb in naložb v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo; v zvezi s tem pozdravlja začetek pilotne faze pobude za projektne obveznice EU v obdobju 2012–2013 in predlog Komisije o instrumentu za povezovanje Evrope, saj gre za prva koraka v to smer; priporoča, naj Komisija spremlja in pregleda skupni vpliv nove ali spremenjene zakonodaje na dolgoročne naložbe v zasebnem sektorju ter zagotovi hitro obravnavo naložbenih ovir; poudarja, da je treba instrumentu za povezovanje Evrope zagotoviti ustrezna sredstva, da se zagotovi njegovo izvajanje, med drugim za varovanje oskrbe z energijo v Evropi in uresničitev notranjega trga EU z diverzifikacijo različnih virov oskrbe in s prispevanjem k trajnostnemu razvoju;

16. je kljub vsemu prepričan, da je potreben temeljitejši premislek o tem, kako izboljšati podporo za dolgoročne naložbe v EU; poudarja, da je treba razvijati in izboljševati finančne instrumente z delitvijo tveganja na podlagi proračuna EU in prek njih omogočiti financiranje naložb v prednostnih sektorjih, da se zajame večje število bolj raznolikih projektov, ki prinašajo različna tveganja (pristop portfelja projektov); meni, da si je treba prizadevati za sinergije in dopolnjevanje med programi EU in nacionalnimi programi, da se čim bolje izkoristi možnosti za rast, ki jih ponujajo ti instrumenti; poudarja, da se morajo ti instrumenti opirati na jasna in pregledna merila za upravičenost in izbiro projektov;

17. odločno poudarja, da mora biti ponovno vlaganje prihodkov (vračil) načelo, na katerem bodo temeljili vsi inovativni finančni instrumenti; poudarja, da to načelo kroženja sredstev ne omogoča samo prihrankov za javne finance, temveč povečuje tudi učinek vzvoda in multiplikacijski učinek teh instrumentov, kar pa navsezadnje zagotavlja večje naložbe v gospodarstvo;

18. poudarja, da je treba zagotoviti in spodbujati medsebojno združljivost in sinergije med kohezijsko politiko in posameznimi programi (npr. Obzorje 2020, COSME, instrument za povezovanje Evrope); je prepričan, da bi bilo treba spodbujati kumulativno ali kombinirano financiranje, da se čim bolj poveča črpanje razpoložljivih sredstev EU v državah članicah in s tem tudi njihovo udeležbo v posameznih programih ter doseže bolj uravnotežen gospodarski razvoj na celotnem območju EU.

19. poudarja zlasti potrebo po dodatnem financiranju programa „Erasmus za mlade podjetnike“ v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; opaža, da je cilj programa spodbujanje evropskega podjetništva, izmenjave znanja in modelov najboljše prakse, pa tudi oblikovanje ustreznih mrež in partnerstev;

20. poudarja, da mora biti vsakršno povečanje operativnega proračuna pospremljeno z zadostnim povečanjem upravnega proračuna, da bi zagotovili uspešno izvedbo programov EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Vicky Ford, Robert Goebbels, Jacky Hénin, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Philippe Lamberts, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Caspary, António Fernando Correia de Campos, Ioan Enciu, Vicente Miguel Garcés Ramón, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Cristina Gutiérrez-Cortines, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Gunnar Hökmark, Eija-Riitta Korhola, Werner Langen, Pavel Poc, Vladimír Remek

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jorgo Chatzimarkakis, Keith Taylor

 

 

11.7.2012

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – C7–0000/2012 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Cristian Silviu Buşoi

 

 

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in njegovo povezavo s cilji strategije Evropa 2020; kljub temu poudarja, da še vedno ne izpolnjuje zahtev Parlamenta iz resolucije z dne 8. junija 2011[24]; poudarja, da tudi če bi povečali raven sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za 5 % v primerjavi z letom 2013, bo mogoče za doseganje dogovorjenih ciljev in zavez Unije ter za načelo solidarnosti nameniti le omejen finančni prispevek;

2.  poudarja, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru predvideti potrebna finančna sredstva za uresničevanje pobud iz akta za enotni trg, da bo mogoče bolje izkoristiti potencial notranjega trga pri zagotavljanju prihodnje konkurenčnosti ter vključujoče in trajnostne gospodarske rasti v EU;

3.  poudarja, da so mala in srednja podjetja temeljni kamen evropskega gospodarstva in da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru zagotoviti močno podporo za politiko EU, namenjeno večji dostopnosti financiranja za mala in srednja podjetja, kar bo povečalo njihovo konkurenčnost in spodbudilo podjetništvo; odločno podpira predlagani program za konkurenčnost velikih, srednjih in malih podjetij, vendar meni, da bi bilo treba predvideni znesek zanj še povečati na 0,5 % večletnega finančnega okvira;

4.  poudarja pomen potrošniške politike za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov v EU in za povečanje njihovega vpliva nasploh; meni, da predvidena sredstva za potrošniški program v obdobju 2014–2020 ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, in poziva k 5-odstotnemu povečanju okvirnega zneska;

5.   poudarja, da je treba zagotoviti primerno financiranje za dokončanje notranjega trga, ki služi skoraj 500 milijonom državljanov in predstavlja verodostojno rešitev za premagovanje gospodarske in finančne krize, ki jo doživlja EU;

6.  toplo pozdravlja predlagani instrument za povezovanje Evrope, iz katerega naj bi se financirali večji infrastrukturni projekti, ki bodo omogočili vzpostavitev enotnega trga energije in digitalnih storitev, hkrati pa prispevali k prostemu pretoku blaga, storitev in ljudi ter zagotovili večje varstvo potrošnikov, ki bi tako lahko imeli dostop do preglednejšega trga, konkurenčnejšega glede ponudbe in cen; poudarja, da so potrebe po financiranju na tem področju ogromne in da jih s predlaganimi sredstvi ne bo mogoče pokriti; zato se zavzema za to, da se večji poudarek nameni inovativnim mehanizmom financiranja, kot so projektne obveznice EU.

7.   opozarja, da so raziskave in inovacije nujno potrebne za močan in konkurenčen enotni trg; poziva Svet, naj to politično področje v naslednjem finančnem okviru obravnava kot prednostno nalogo ter naj poveča sredstva, dodeljena programu Obzorje 2020, do 100 milijard EUR.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.7.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Emilie Turunen, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Jürgen Creutzmann, María Irigoyen Pérez, Emma McClarkin, Sabine Verheyen, Anja Weisgerber

 

 

20.9.2012

MNENJE Odbora za promet in turizem

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Brian Simpson

 

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

A. ker se je izkazalo, da je 8 milijard EUR, dodeljenih za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za programsko obdobje 2007–2013, odločno premajhen znesek in da so v ta namen ter za spodbuditev rasti, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost EU potrebna dodatna sredstva;

1.  opozarja na bistveno vlogo prometnega sektorja EU kot temeljnega kamna notranjega trga ter podlage za prosto gibanje ljudi in blaga, pa tudi za gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo; opozarja, da prometni sektor predstavlja 6,3 % BDP EU in zaposluje približno 13 milijonov ljudi;

2.  spominja na ogromne finančne in tehnološke izzive za prometni sektor, kar zadeva izboljšave njegove okoljske učinkovitosti, konkurenčnosti in omrežij;

3.  poudarja, da potrebujemo večje naložbe, če želimo doseči ključni cilj EU, da bi izpuste CO2 do leta 2050 zmanjšali za 60 % pod stopnjo iz leta 1990, in podpreti bolj trajnostne načine prevoza, okrepiti multimodalni prevoz in spodbuditi trajnostno mobilnost v mestih, vse to pa morajo dopolnjevati načela prometne varnosti, zanesljivosti in dostopnosti;

4.  poudarja neenakosti med različnimi državami članicami pri razvoju prometne infrastrukture in pomen razvoja prometne infrastrukture v novih državah članicah ter poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za oblikovanje skupnega in enotno razvitega evropskega prometnega prostora;

5.  poudarja, da bo skupni proračun, ki bo na voljo za naložbe v promet v naslednjem večletnem finančnem okviru, ključnega pomena za izvajanje omrežij TEN-T, pa tudi za prometne raziskave, če želi Unija ostati na čelu proizvodnje trajnostnih in inovativnih prometnih tehnologij; zato poziva države članice, naj podprejo predlog Komisije;

6.  poudarja, da sta promet in mobilnost zelo pomembna za evropski notranji trg ter zato vztraja, da bi morala Unija občutno povečati ciljno usmerjene naložbe v infrastrukturo TEN-T in prometne raziskave, namesto da jih zmanjšuje, saj lahko take naložbe pomembno in neposredno prispevajo k premagovanju težkih gospodarskih razmer s krepitvijo konkurenčnosti, gospodarske rasti in zaposlovanja v EU;

7.  pozdravlja predlog Komisije o instrumentu za povezovanje Evrope in povečanju centralno upravljanih finančnih sredstev za TEN-T, saj so ti zneski stvarno ocenjeni in res pomenijo očiten minimum; meni, da bi moral idealni znesek, ki bi lahko imel pričakovani učinek vzvoda v prometu, znašati najmanj 10 % ocenjenih potreb (500 milijard EUR za TEN-T do leta 2020) in da bi bilo treba v primeru, da bi se Svet strinjal z občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev, opraviti tudi temeljit pregled seznama vnaprej opredeljenih prometnih projektov, omenjenih v prilogi instrumenta za povezovanje Evrope;

8.  vztraja, da vprašanja, kot so porazdelitev finančnih sredstev za instrument za povezovanje Evrope med različne sektorje, znesek, uporabljen za finančne instrumente, ali načini prerazporeditve sredstev iz kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, niso del večletnega finančnega okvira, temveč rednega zakonodajnega postopka o instrumentu za povezovanje Evrope;

9.  je seznanjen z namero Komisije, da bi povečala uporabo inovativnih finančnih instrumentov, kot so projektne obveznice, v prometnem sektorju; meni, da bodo ti instrumenti imeli učinek vzvoda na proračun EU, saj bi privabili druge vlagatelje k projektom skupnega interesa, ki so tržno izvedljivi, ampak od trga ne prejemajo zadostnega financiranja; poudarja, da bi to lahko spodbudilo financiranje prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo;

10. poziva Komisijo, naj zagotovi usklajevanje med instrumentom za povezovanje Evrope in drugimi viri financiranja, ki so na voljo za TEN-T, še zlasti za kohezijski sklad in program Obzorje 2020;

11. poudarja, da bo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope centralno upravljanih dodatnih 10 milijard EUR iz kohezijskega sklada, da se zagotovi nedvoumna evropsko dodana vrednost pri projektih prometne infrastrukture TEN-T, zlasti v kohezijskih državah; opozarja na nedavno poročilo Evropskega računskega sodišča[25], ki je pokazalo, da sredstva iz kohezijskega in strukturnih skladov niso vedno uporabljena enako učinkovito; meni, da je treba posebno pozornost nameniti težavam, s katerimi bi se lahko srečale nekatere države članice na področju projektnega inženiringa, in tudi uravnoteženi geografski porazdelitvi različnih projektov; poudarja, da bi morale odločitve Komisije temeljiti na načelu vlaganja denarja na ozemlju države upravičenke, poleg dogovorjenega projekta TEN-T, kot je bilo določeno v prilogi 1 instrumenta za povezovanje Evrope, in da v nobenem primeru osrednje upravljanje teh dodatnih 10 milijard EUR iz kohezijskega sklada ne sme preprečiti ali omejiti sodelovanja kohezijskih držav pri izvajanju in financiranju prometnih projektov z instrumentom za povezovanje Evrope nad zneskom 10 milijard EUR, dodeljenim iz kohezijskega sklada;

12. vztraja, da mora večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 omogočati večjo proračunsko prilagodljivost, tako v posameznih razdelkih kot med njimi; zato opozarja, da bi morala instrument za povezovanje Evrope in kohezijska politika ostati v istem razdelku, in nasprotuje zamisli o podrazdelkih;

13. poudarja, da so potrebne učinkovitejše projektne pobude, na primer načelo „uporabi ali izgubi“, ki zagotavlja boljše izvajanje projektov;

14. poudarja, da je treba ohraniti stvarno povezavo med številom vnaprej opredeljenih projektov v prilogi predlagane uredbe o instrumentu za povezovanje Evrope in finančnimi zneski za ta instrument v naslednjem večletnem finančnem okviru;

15. poudarja, da je treba v skladu s cilji EU za trajnostno rast zagotoviti dovolj finančnih sredstev za horizontalne prednostne naloge instrumenta za povezovanje Evrope, kot sta evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in projekt SESAR, saj je neprekinjeno financiranje bistvenega pomena za spodbujanje interoperabilnosti, da bo prometno omrežje EU učinkovitejše, konkurenčnejše in varnejše;

16. poudarja pomen, ki ga ima zagotavljanje financiranja za vse velike programe za tehnološki razvoj – pobuda za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES), skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) in Galileo globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) itd – in poudarja potrebo po ohranjanju financiranja pobude GMES v večletnem finančnem okviru, ob upoštevanju njenega prispevka k trajnostnemu razvoju in varnosti v prometnem sektorju;

17. opozarja na velik strateški pomen projekta Galileo za EU, katerega koristi sta v glavnem deležna tehnologija GNSS in praktična uporaba aplikacij ITS; vztraja, da je treba zagotoviti primerno financiranje projekta Galileo, vendar ne v škodo proračuna za TEN-T;

18. priznava, da sta kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) glavna vira finančnih sredstev EU za promet; glede tega poudarja, da je treba zagotoviti tesnejšo povezanost ciljev strategije EU 2020 s strukturnimi skladi EU, da bodo usmerjeni k pametni in trajnostni mobilnosti;

19. opozarja na uspeh programa Marco Polo, ki je, v skladu s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, namenjen selitvi tovornega prometa s cest na druga prevozna sredstva, in programa NAIADES (celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh), ter je prepričan, da bi morali ti projekti v naslednjem finančnem obdobju imeti na voljo primerna sredstva;

20. poudarja, da je turizem ena od novih pristojnosti Unije po Lizbonski pogodbi, kar bi se moralo odražati tudi v novem večletnem finančnem okviru; poudarja, da turizem pomembno prispeva h gospodarstvu Unije in je glavna gospodarska dejavnost v nekaterih regijah, ter je prepričan, da bi bilo treba evropsko strategijo za turizem v naslednjem obdobju podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi;

21. v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020); zlasti poudarja, da bi bilo treba odločno podpreti posebne dodelitve v višini 131 milijonov EUR za konkurenčnost podjetij v sektorju turizma;

22. opozarja, da je treba celostno pomorsko politiko upoštevati pri naslednjem večletnem finančnem okviru, tako da bo ustvarjen ustrezen in dolgoročen instrument za finančno podporo tej politiki;

23. poudarja, da prometne agencije opravljajo zelo pomembno delo, ko izpolnjujejo cilje EU glede varnosti in interoperabilnosti, in opozarja, da jim je treba dodeliti zadostna proračunska sredstva, ki bodo ustrezala njihovim nalogam.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Erik Bánki, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Mike Nattrass, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Spiros Danelis (Spyros Danellis), Zita Gurmai, Anna Rosbach, Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Lövin

 

 

27.9.2012

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)

 

 

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

–    ob upoštevanju člena 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki predvideva, da Svet soglasno sprejme uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira, potem ko Parlament z absolutno večino sprejme soglasje k temu,

–    ob upoštevanju člena 312(3) PDEU, ki jasno navaja, da večletni finančni okvir določa letne zgornje meje glede odobrenih proračunskih sredstev za obveznosti po vrstah odhodkov in letne zgornje meje odobrenih proračunskih sredstev za plačila, zaradi česar morata Parlament in Svet v pogajanjih o večletnem finančnem okviru ohraniti vlogi, ki ju imata v skladu s Pogodbami, o oblikovanju kohezijske politike pa se sporazumeti v rednem zakonodajnem postopku, kot ga določa člen 177 PDEU,

A. ker je Parlament v resoluciji z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih poudaril, da je proračun EU, zlasti pa odhodki za kohezijsko politiko, zmogljivo orodje, s katerim bi povečali strateške naložbe z dokazano dodano vrednostjo in evropskemu gospodarstvu povrnili rast in konkurenčnost z oblikovanjem delovnih mest in blaginje za državljane EU, kar bi povečalo kakovost njihovega življenja;

B.  ker je treba večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 obravnavati kot glavni instrument za doseganje ciljev strategije EU 2020 na celotnem ozemlju EU, pa tudi za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ker bi moral biti cilj večletnega finančnega okvira tudi ta, da se cilji EU, o katerih so se dogovorili vodje držav in vlad, odražajo v dejanskih in konkretnih ukrepih, zaradi česar je treba v tekočih pogajanjih pozabiti na krizo osredotočeno miselnosti ter stremeti k trdnemu in smiselnemu proračunu, ki bo zagotovil rast in delovna mesta, v končni fazi pa tudi visok življenjski standard in varnost državljanov EU;

 

C. ker bi morala kohezijska politika EU kot mehanizem, s katerim se prispeva k ustrezni vključitvi vseh regij EU enotni trga, in kot glavni odgovor EU na dolgotrajne ekonomske, socialne in teritorialne razlike med njenimi regijami, ostati osrednji steber evropske solidarnosti;

 

D. ker pa so potrebne reforme, da bi kohezijska politika postala bolj usmerjena v rezultate, osredotočena na teme in prijaznejša do uporabnikov, nenazadnje pa tudi učinkovitejša glede na opravljene naložbe;

 

E.  ker bi morala kohezijska politika omogočati pravičen dostop do virov in se odzivati na dejanske razvojne potrebe vseh regij EU, zaradi česar je potrebna tudi prilagodljivost za obravnavo posebnih potreb regij pri oblikovanju ciljev in naložbenih prednostnih nalog, ne glede na potrebe po naložbah denimo v razvoj in raziskave ter inovacije, ki so osrednje orodje za uresničevanje strategije EU 2020, ki ga je treba na ustrezen način, torej preko „poti do odličnosti“, povezati s kohezijsko politiko;

 

F.  ker je očitno, da je lahko kohezijska politika uporabna in učinkovita samo, če temelji na stabilnem, trdnem in vzdržnem finančnem okviru; ker je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: nov večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo ponovno zatrdil, da bo zagovarjal močnejšo kohezijsko politiko EU, ter vztrajal pri tem, da je treba dodeliti primerno raven sredstev, ki bo vsaj na ravni, enaki tisti, ki je bila dogovorjena za sedanje programsko obdobje 2007–2013;

G. ker je kohezijska politika EU razvojna politika in strateško orodje za naložbe, rast in konkurenčnost z nesporno vrednostjo EU, ki prispeva k rasti in ustvarjanju delovnih mest v vsej Uniji ter pomaga pri premagovanju sedanje gospodarske in finančne krize, saj je med drugim odločilno prispevala k različnim nacionalnim programom za oživitev ter si prizadevala za spodbujanje inovacij ob sočasnem odpravljanju razlik med evropskimi regijami;

H. ker ni neposredne povezave med uspešnostjo regionalne politike in makroekonomsko uspešnostjo držav članic, in ker regij ne bi smeli kaznovati za to, da nacionalnim vladam ni uspelo spoštovati postopkov, ki veljajo za ekonomsko upravljanje; ker bi naložitev dodatnih kazni poglobila težave držav, ki že imajo makroekonomske težave in ker makroekonomsko pogojevanje glede financiranja na področju kohezijske politike ni sprejemljivo;

I.   ker obžaluje predlog Komisije o zmanjšanju posebne dodatne dodelitve sredstev najbolj oddaljenim in najmanj poseljenim regijam za 47 % in meni, da bi bilo treba dodeliti enak znesek finančnih sredstev kot v prejšnjem programskem obdobju;

J.   ker morajo od kohezijske politike EU imeti koristi tako upravičenci kot plačniki;

K. ker kohezijska politika podpira ukrepe za uskladitev gospodarskih in družbenih razmer v vseh regijah EU, morebitni novi tematski skladi ne bi smeli ogrožati nacionalnih finančnih okvirov, saj bi to negativno vplivalo na izide in rezultate kohezijske politike v posameznih državah članicah;

 

i.    poudarja, da je stališče Evropskega parlamenta, da bi bilo treba financiranje kohezijske politike ohraniti vsaj na ravni iz obdobja 2007–2013, in sicer 354.815 milijard EUR v cenah iz leta 2011 (brez instrumenta za povezovanje Evrope), kar je najnižja raven stabilnega financiranja in zato v prihodnjem pogajalskem stališču velja za skrajno mejo;

ii.    opominja, da je treba vsa vprašanja glede zasnove kohezijske politike obravnavati v okviru tekočih rednih zakonodajnih postopkov o zakonodajnem svežnju za obdobje 2014–2020 in da bi morala uredba o večletnem finančnem okviru obravnavati izključno zneske in vrste odhodkov;

iii.   opominja, da morajo po členu 312(5) PDEU Parlament, Svet in Komisija sprejeti vse potrebne ukrepe za lažje sprejetje finančnega okvira med celotnim veljavnim postopkom in da bi moral Svet v ta namen zagotoviti, da je Parlament predhodno obveščen o pravnem instrumentu, ki mu ga Svet namerava predložiti v soglasje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Ryszard Czarnecki, Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Ana Miranda, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Ewald Stadler, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Derek Vaughan

 

 

18.9.2012

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Paolo De Castro

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Potekajoča razprava o novem večletnem finančnem okviru je zelo pomembna za skupno kmetijsko politiko in odločitve, ki bodo sprejete o predlogih zakonodajne reforme.

 

V pogovorih v Evropskem svetu in Svetu za splošne zadeve o pogajalskem svežnju se zaenkrat še niso izoblikovala konkretna stališča ali zneski prihodnjega večletnega finančnega okvira. Kljub vsemu je Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja izkoristil priložnost in v tem mnenju predstavil svoja stališča Odboru za proračun, zlasti v zvezi s trenutnimi zneski novega okvira.

 

Izhodišče za to mnenje je stališče, ki ga je Parlament izrazil v svojih resolucijah z dne 8. junija 2011 (poročilo odbora SURE) in 23. junija 2011 (Dessovo poročilo). V obeh primerih je jasno zahteval, da proračun za skupno kmetijsko politiko ostane vsaj na isti ravni kot v trenutnem večletnem obdobju.

 

Analiza predlogov Komisije

 

Proračun za skupno kmetijsko politiko v predlogu večletnega finančnega okvira za 2014–2020, ki ga je Komisija predstavila 29. junija 2011, je bil večkrat označen kot zamrznjen v realnem smislu. Te zneske si kaže podrobneje ogledati.

 

Finančni okvir 2014–2020

(predlog Komisije)

(milijoni EUR – v cenah iz leta 2011)

Sredstva za prevzem obveznosti

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Skupaj

2014-2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2. Trajnostna rast: naravni viri

57 386

56 527

55 702

54 861

53 837

52 829

51 784

382 927

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna izplačila

42 244

41 623

41 029

40 420

39 618

38 831

38 060

281 825

 

Vir: COM(2011)0398

 

Zneski, ki jih je predstavila Komisija, so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011. Tudi sedanji finančni okvir 2007–2013 je bil ob sprejetju leta 2006 izražen v cenah iz leta 2004.

Z deflatorjem 2 % na leto je mogoče te zneske preračunati v „trenutne cene“ (tako so ponavadi predstavljeni; gl. http://ec.europa.eu/budget/figures/fin_fwk0713/fwk0713_en.cfm).

 

Z uporabo deflatorja 2 % letno je mogoče posodobljene zneske finančnega okvira 2007–2013 izraziti tudi v stalnih cenah iz leta 2011:

 

 

Finančni okvir 2007–2013

(prilagojen po različnih popravkih)

(milijoni EUR – v cenah iz leta 2011)

Sredstva za prevzem obveznosti

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Skupaj

2007-2013

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

59 689

62 816

58 609

61 154

59 888

59 618

58 909

420 682

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna izplačila

49 531

49 046

48 565

48 089

47 616

47 150

46 688

336 685

 

Vir: zbornik tehničnih specifikacij, tematski sektor D, GD IPOL

 

Če primerjamo skupna zneska razdelka 2 v obeh tabelah, se izkaže, da so bila sredstva zmanjšana:

420.682 milijonov EUR – 382.927 milijonov EUR = 37.755 milijonov EUR (9 %).

 

Opomba: Po prvotnem dogovoru iz leta 2006 (371.344 milijonov EUR v cenah iz leta 2004) brez upoštevanja različnih popravkov (instrument za hrano, Galileo, ITER itd.) bi sredstva za razdelek 2 znašala 426.558 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, in če bi za osnovo vzeli ta znesek, bi predlog Komisije za večletni finančni okvir 2014–2020 pomenil proračunsko zmanjšanje za 10,3 %.

 

Ugotovitve pripravljavca mnenja

 

V skladu s stališčem, ki ga je Parlament že izrazil v svojih resolucijah, bilo treba proračun za skupno kmetijsko politiko ohraniti vsaj na ravni iz obdobja 2007–2013. Zato bi bilo treba zmanjšanje, ki ga predlaga Komisija, zavrniti, Parlament pa bi moral zahtevati znesek, ki ustreza zgornjim mejam trenutnega programskega obdobja.

 

Zaradi proračunskega varčevanja v državah članicah in v EU je pomembno, da se državam članicam da proste roke pri prerazporejanju sredstev med dvema stebroma skupne kmetijske politike, neposrednimi izplačili in razvojem podeželja, da bodo lahko na najprimernejši način odgovorile na izzive na svojih podeželskih območjih.

 

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen skupne kmetijske politike v povezavi z zagotavljanjem preskrbe s hrano za državljane v skladu s pogodbama; ugotavlja, da se povpraševanje po hrani povečuje hitreje kot ponudba, saj se posledice podnebnih sprememb še posebej močno občutijo v kmetijstvu; vztraja, da mora Evropa kot največja uvoznica kmetijskih proizvodov ohraniti in celo povečati svoj kmetijski potencial ter učinkovitost svojega kmetijskega in živilskega sektorja, da se bo lahko odzvala na sedanje in prihodnje povpraševanje po hrani v EU;

2.  meni, da je treba sporazum o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 skleniti pred koncem leta 2012, saj bo drugače EU izgubila verodostojnost in stabilnost;

3.  poudarja, da sta po Pogodbi o delovanju Evropske unije zakonodajna organa Parlament in Svet, Evropski svet pa te pristojnosti nima; vztraja, da je treba vsebino prihodnje skupne kmetijske politike določiti v rednem zakonodajnem postopku;

4.  spominja na svoje stališče iz resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom „Vlaganje v prihodnost: nov večletni finančni ovir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo“[26] in iz resolucije z dne 23. junija 2011 z naslovom „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“[27], da je treba realno vrednost proračuna za skupno kmetijsko politiko v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti vsaj na enaki ravni kot v trenutnem večletnem obdobju;

 

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da predlog Komisije za novi večletni finančni okvir, v katerem zgornja meja za celoten razdelek 2 znaša 382.927 milijonov EUR[28], meja podrazdelka za neposredna izplačila in odhodke, povezane s trgom, pa 281.825 milijonov EUR, pomeni realno znižanje za 37.755 milijonov EUR;

6.  meni, da tega zmanjšanja ni mogoče uravnotežiti z odhodki, predvidenimi v drugih razdelkih (pomoč v hrani za najbolj ogrožene osebe, kmetijske raziskave, rezerva za zanesljivo preskrbo s hrano itd.), ali z instrumenti prilagodljivosti za nepredvidene odhodke (rezerva za kmetijske krize itd.), saj gre za proračunske rezerve, ki ne vsebujejo sredstev za prevzem obveznosti;

7.  meni, da Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ne bi smeli vključiti v proračun skupne kmetijske politike, saj je to zavajajoče: prvič, ni jasno, ali bodo kmetje v različnih državah članicah sploh imeli dostop do sredstev in na kakšen način; drugič, vključitev tega sklada temelji na domnevi, da bo na tisoče kmetov propadlo zaradi mednarodnih trgovinskih sporazumov; nadalje meni, da se v mednarodnih trgovinskih dogovorih kmetijstva zaradi njegove vloge pri zanesljivosti preskrbe s hrano in zlasti človekove pravice do hrane ne sme uporabljati v pogajanjih;

8.  poudarja pomembno vlogo drugega stebra skupne kmetijske politike, ki znatno pripeva k naložbam in ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih ter spodbuja učinkovitost in konkurenčnost kmetijskega sektorja; meni, da bi bila okrepitev drugega stebra skupne kmetijske politike v skladu z dosežki predhodnih reform, kar bi znatno povečalo učinkovitost in uspešnost te politike, zlasti zaradi novih izzivov, ki so med drugim omenjeni v strategiji Evropa 2020;

9   zato poziva Svet, naj razdelek 2 in podrazdelek za neposredna izplačila in odhodke, povezane s trgom, poveča na 420.682 milijonov EUR oziroma 336.685 milijonov EUR, kar bi pomenilo realno zamrznitev, kot je Parlament že zahteval v svojih resolucijah;

10. poudarja, da je kmetijska politika edina politika Unije, za katero je Komisija v predlogu o prihodnjem večletnem finančnem okviru predlagala bistveno zmanjšanje; zato vztraja, da če bo predlagano dodatno splošno zmanjšanje proračuna EU, to v nobenem primeru ne bi smelo veljati za proračun skupne kmetijske politike;

11. poudarja, da bosta prehod na regionalni model in oblikovanje okolju prijaznejše skupne kmetijske politike v naslednjem večletnem obdobju imela velik učinek na kmete, zato bi dodatno zmanjšanje skupnega proračuna skupne kmetijske politike pomenilo še hujši pritisk na položaj posameznih kmetov;

12. poudarja, da je treba državam članicam dati v določeni meri proste roke pri selitvi sredstev med dvema stebroma skupne kmetijske politike (če bodo upoštevale obstoječe zahteve za sofinanciranje pri selitvi iz prvega v drugi steber), da se bodo lahko odzvale na izzive na podeželskih območjih na način, ki bo prilagojen posebnim okoliščinam in njihovim lastnim strategijam, brez poseganja v potekajoče zakonodajne postopke v zvezi z reformo skupne kmetijske politike, zlasti določbe o prenosu med sredstvi v prihodnji uredbi o neposrednih plačilih;

13. meni, da bi se moral program pomoči za najbolj ogrožene osebe v Uniji nadaljevati tudi po letu 2013.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Eric Andrieu, Pilar Ayuso, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Mariya Gabriel, Iratxe García Pérez, Julie Girling, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Elisabeth Köstinger, Agnès Le Brun, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith, Csaba Sándor Tabajdi, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria do Céu Patrão Neves

 

 

20.9.2012

MNENJE Odbora za ribištvo

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – C7-0000/2012 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: João Ferreira

 

 

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

 

Splošna ocena

A. poudarja, da je predlagani finančni okvir za obdobje 2014–2020 skromen, relativno celo manjši kot trenutni finančni okvir za obdobje 2007–2013; meni, da kriza ne bi smela biti izgovor za krčenje proračuna Unije, temveč da je zaradi nje še toliko bolj potrebno imeti trden, precej večji proračun, ki bo omogočal doseganje političnih ciljev Evropski uniji, namreč podporo rasti in zaposlovanju, uresničevanje načela ekonomske in socialne kohezije v okviru strategije Evropa 2020; zato poziva, naj zaradi tega Svet spremeni predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, kot ga je predlagala Komisija;

Splošna vprašanja v zvezi s sektorjem ribištva

B.  opominja, da so ribolovni viri javna dobrina, ki je nepogrešljiva za prehransko varnost na svetovni ravni; opozarja, da so sektor ribištva in ribogojstva ter z njim povezane dejavnosti pogosto glavni vir dohodkov in trajnostnih zaposlitev v obalnih, otoških in oddaljenih regijah; poudarja, da bi morala reforma skupne ribiške politike slediti socialnim, ekonomskim in okoljskim ciljem, ki zajemajo ustrezno ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov, pa tudi boj proti gospodarski in socialni recesiji, ki je prizadela številne obalne skupnosti, spodbude za zaposlovanje in izboljšanje življenjskih razmer lokalnega prebivalstva, s posebnim poudarkom na malem ribolovu, ki bo zahteval zadostna sredstva tudi po letu 2013; priznava, da je potrebno boljše usklajevanje s kohezijsko politiko;

C. ugotavlja, da je v predlaganem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki je del sporočila Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“, za ribištvo in pomorske zadeve (Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, vključno s tržnimi ukrepi, sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva) skupaj predvidenih okvirnih 6, 685 milijard EUR v stalnih cenah za leto 2011, kar pomeni približno 955 milijonov EUR letno. Za leto 2013, ki je zadnje leto trenutnega večletnega finančnega okvira, je ta znesek 984 milijonov EUR; z zaskrbljenostjo poudarja, da so zneski, predvideni za posamezna leta večletnega finančnega okvira 2014–2020, manjši kot znesek, predviden za leto 2013 v trenutnem finančnem okviru; opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011[29] z naslovom „Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo“ želel pozvati k vsaj 5-odstotnemu povečanju ravni sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru glede na raven za leto 2013;

D. ugotavlja, da nekateri cilji, ki jih predlaga Komisija, zahtevajo večja finančna sredstva in bo njihovo uresničevanje ogroženo, če teh sredstev ne bo na voljo; opozaatja, da so cilji Komisije zmanjšanje inovacijske vrzeli med ribištvom in drugimi gospodarskimi sektorji, spodbujanje prehoda na ribištvo z manjšimi posledicami za okolje, in sicer z odpravo zavržkov in majhnim vplivom na morske ekosisteme, preživetje skupnosti, odvisnih od priobalnega ribolova, in spodbujanje diverzifikacije;

E.  poudarja, da je ribištvo podobno kot kmetijstvo zelo izpostavljeno posledicam krize; zato se zavzema za podobne ukrepe kot v kmetijskem sektorju, in sicer uvedbo posebnih mehanizmov pomoči, ki jih bo mogoče uporabiti v izrednih razmerah, kot so naravne nesreče, prepoved ribolova zaradi dejavnosti za obnavljanje staležev in nepredvidene omejitve dostopa do bistvenih dejavnikov proizvodnje;

F.  poudarja, da je treba zaradi neredne narave ribolovnih dejavnosti, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim očitnih naravnih omejitev, še naprej zagotavljati zadostno javno in državno financiranje ter financiranje Unije za ta sektor;

Vprašanja v zvezi s strukturnimi skladi, zlasti Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (FEAMP)

G. meni, da je treba v prihodnjem skupnem strateškem okviru, ki se bo uporabljal za sklade z deljenim upravljanjem, zlasti prihodnji Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, upoštevati različnost ciljev teh finančnih instrumentov; opozarja, da je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo sklad za sektorsko pomoč, dodeljevanje njegovih sredstev pa nikoli ne bi smelo biti odvisno od gospodarskega statusa geografskega področja, v katerem prejemnik deluje;

H. zavrača možnost uvedbe in/ali poostritve pravil o makroekonomski pogojenosti pri uporabi evropskih sredstev; ocenjuje, da države, ki se soočajo z največjimi finančnimi težavami in ki imajo najbolj šibko gospodarstvo, ne bi smele biti dvojno kaznovane še z omejitvijo dostopa do virov, bistvenih za njihovo okrevanje in razvoj, saj bi to postavilo načelo kohezije pod vprašaj;

I.   poudarja pomen sklada FEAMP v obdobju 2014–2020, ker bo glavni instrument financiranja prihodnje skupne ribiške politike; poudarja, da je treba za nove cilje, politike in prednostne naloge, ki bodo vplivali na morsko okolje, poiskati primerne finančne vire; zavrača financiranje novih ciljev, politik in prednostnih nalog, kot je celostna pomorska politika, na račun sredstev, predvidenih za ribiško politiko;

J.   je naklonjen preprostejšemu dostopu do sredstev v okviru deljenega upravljanja, predvsem Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, kar bo olajšalo delo tako upravičencem kot pristojnim nacionalnim organom in prispevalo k polnemu izkoristku vseh razpoložljivih sredstev; meni, da bi bilo treba dati prednost projektom, ki prinašajo celovite rešitve v čim večjo korist celotnih obalnih skupnosti, na račun projektov, ki koristijo samo majhnemu številu operaterjev;

K. izraža zaskrbljenost zaradi možnosti odprave obstoječih javnih instrumentov za nadzor trgov ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva; zahteva povečanje prispevka skupne ureditve trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, da se zagotovijo večji prihodki v tem sektorju, tržna stabilnost, boljše trženje ribiških proizvodov in povečanje njihove dodane vrednosti, kar pomeni, da bo treba za to ureditev nameniti zadostna finančna sredstva;

 

L.  se zavzema za usklajevanje obstoječih instrumentov, zlasti finančnih, da bi tako odgovorili na specifične težave tega sektorja in obalnih skupnosti, ki so najbolj odvisne od te oblike ribolova; poudarja, da so znanstvene raziskave na področju ribištva bistveno orodje za dobro upravljanje tega sektorja, nepogrešljivo pri odkrivanju dejavnikov razvoja ribolovnih virov, njihovi kvantitativni oceni in razvoju modelov, ki bodo lahko predvideli njihov prihodnji razvoj, pa tudi pri izboljšanju ribiške opreme, flote ter delovnih in varnostnih razmer ribičev; zato poziva k povečanju finančnih sredstev za raziskave v ribištvu, in sicer na okoljskem, socialnem in ekonomskem področju;

N. meni, da je treba izboljšati zbiranje, obdelavo in razpoložljivost bioloških podatkov, da bo mogoče resnično zagotoviti na znanju temelječo politiko in upravljanje; glede na to meni, da je treba povečati financiranje Unije na tem področju, in sicer s povečanjem največje dovoljene stopnje sofinanciranja s trenutnih 50 % na najmanj 75 %;

O. meni, da je biološko mirovanje pomembno sredstvo za ohranjanje ribolovnih virov, ki se je izkazalo za učinkovito, je pa tudi pomemben instrument za trajnostno upravljanje nekaterih ribolovnih območij; priznava, da uvedba biološkega mirovanja v določenih ključnih fazah življenjskega cikla ribjih vrst omogoča rast staležev, ki je združljiv z ribolovno dejavnostjo zunaj obdobja mirovanja; zahteva, da se v takšnih okoliščinah v obdobju biološkega mirovanja predvidi finančno nadomestilo za ribiče;

P.  poudarja, da je treba v trenutni fazi razvoja ribogojstva v Evropi okrepiti dejavnosti raziskav in razvoja na tem področju, kar bo omogočilo v celoti izkoristiti potencial tega sektorja in hkrati obiti nekatere njegove pomanjkljivosti, izboljšala pa se bo tudi njegova trajnost;

Najbolj oddaljene regije

Q. opozarja na pomen ribiškega sektorja za družbeni in gospodarski položaj, zaposlovanje in spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v najbolj oddaljenih regijah, katerih gospodarstva se spoprijemajo s stalnimi strukturnimi omejitvami in imajo malo možnosti za diverzifikacijo; meni, da je treba ohraniti in okrepiti pomoč Unije ribiškemu sektorju v najbolj oddaljenih regijah, zlasti prek programa za nadomestilo dodatnih stroškov, ki jih imajo zaradi oddaljenosti, za trženje nekaterih ribiških proizvodov iz nekaterih najbolj oddaljenih regij (ribištvo POSEI); v zvezi s tem meni, da bi moral ta program veljati za nedoločen čas, saj gre pri statusu najbolj oddaljene regije za stalen dejavnik; obžaluje precejšnje zmanjšanje skupnega zneska, predvidenega za te regije v večletnem finančnem okviru 2014–2020, tudi če naj bi se število od Evropske unije priznanih najbolj oddaljenih regij v prihodnjih letih še povečalo, in zahteva neto povečanje teh sredstev;

Predlog medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

R.  poziva, naj medinstitucionalni sporazum predvidi polno udeležbo Evropskega parlamenta v pogajanjih o mednarodnih ribiških sporazumih; poziva k sodelovanju predstavnikov Evropskega parlamenta – v vlogi opazovalcev in na enakopravni ravni kot predstavniki držav članic – v vseh fazah pogajanj, ob upoštevanju pristojnosti Evropskega parlamenta na področju ribiških sporazumov;

Vprašanja v zvezi z zunanjo razsežnostjo skupne ribiške politike

S.  je zaskrbljen zaradi relativne neučinkovitosti sporazumov o partnerstvu na področju ribištva, kar zadeva sektorsko podporo državam nečlanicam; poudarja, da so v skladu z oceno Komisije sredstva za sektorsko podporo v absolutnem znesku premajhna, da bi lahko prinesla rezultate; zato meni, da potrebujemo ukrepe za izboljšanje tega položaja, namreč učinkovitosti tako sektorske podpore kot boljše absorpcije sredstev v državah nečlanicah.

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

11.7.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Antonello Antinoro, Kriton Arsenis, Alain Cadec, Chris Davies, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Marek Józef Gróbarczyk, Ian Hudghton, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Nils Torvalds, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Besset, Izaskun Bilbao Barandica, Diane Dodds, Barbara Matera, Nikolaos Salavrakos

 

 

24.9.2012

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – COM(2012)0388 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

 

 

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ( COM(2011)0398 , COM(2012)0388 ),

–   ob upoštevanju predloga Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ( COM(2011)0403 ),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ ( COM(2011)0500 ),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo ( 2010/2211(INI) )[30],

–   ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus za vse“ – Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ( COM(2011)0788 ),

–   ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa ( COM(2011)0785 ),

–   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 ( COM(2011)0884 ),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve z dne 28. marca 2012 o pravni podlagi predloga uredbe Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020,

–   ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 22. oktobra 2008 z naslovom „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi”[31],

–   ob upoštevanju strateškega dokumenta z naslovom Komuniciranje o Evropi, za Evropo in s strani Evrope[32],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije ( 2007/2211(INI) )[33],

A. ker so izobraževanje, usposabljanje in mladi najpomembnejši elementi strategije Evropa 2020 in njenega cilja, da se delež tistih, ki predčasno opustijo šolanje, zmanjša na manj kot 10 %, delež mladih, ki zaključi šolanje ali diplomira, pa poveča na vsaj 40 %;

B.  ker učna mobilnost na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih prispeva k osebnemu razvoju in pridobivanju znanj, ki so nujna na trgu dela EU; ker prispeva tudi k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest in zmanjšanju revščine ter neposredno vpliva na kratkoročno oživitev evropskega gospodarstva in njegovo dolgoročno rast in produktivnost;

C. ker izmenjave, ki jih omogoča učna mobilnost na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, prispevajo k razvoju aktivnega sodelovanja državljanov pri evropskemu vključevanju in koheziji;

D. ker so leta 2009 evropski ministri, pristojni za visokošolsko izobraževanje, določili cilj, da bi leta 2020 najmanj 20 % študentov, ki bo diplomiralo v evropskem visokošolskem prostoru, moralo del študija ali usposabljanja opraviti v tujini;

E.  ker daje kulturni in ustvarjalni sektor v Evropi velik prispevek k širitvi kulturne in jezikovne raznolikosti, ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest ter splošneje h gospodarski in socialni blaginji Evrope, ta pozitivni vpliv pa se čuti tudi v preostalih gospodarskih sektorjih, kot sta turizem in digitalne tehnologije;

F.  ker imajo podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pomembno vlogo pri inovacijah v povezavi z znanstvenim, tehnološkim in ozemeljskim razvojem ter s tem Evropi pomagajo pri doseganju ciljev glede rasti;

G. ker ima avdiovizualni sektor bistveno gospodarsko, socialno in politično vlogo na primer pri ustvarjanju visoko specializiranih, v prihodnost usmerjenih delovnih mest, kot tudi pri varovanju in stalnemu spodbujanju pluralizma in svobode medijev;

H. ker imajo v skladu s Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, sprejeti 20. oktobra 2005, kulturne dejavnosti, blago in storitve gospodarski in kulturni značaj, saj zagotavljajo identiteto, vrednote in pomen, ter zato nanje ne moremo gledati samo iz stališča trgovske vrednosti;

I.   ker je evropska kultura zelo raznolika in kakovostna ter bi morala biti bolj vključena v evropska diplomatska prizadevanja;

J.   ker sta dostopna in kakovostna izobrazba in kultura bistveno orodje za okrepitev evropskega državljanstva in zajezitev razširjenega političnega ekstremizma po vsej Evropi;

K. ker je boljša udeležba državljanov bistvena za Evropsko unijo, zaradi česar je potreben ločen program za državljanstvo;

L.  ker je komunikacijska strategija EU bistvena za vzpostavitev tesnejše povezave med Unijo in njenimi državljani; ker evropski državljani vse več uporabljajo družabne medije in internet, ki so priložnost za navezovanje stikov s politiki in oblikovalci politik na interaktiven način, ki dopušča sodelovanje;

M. ker je množični šport ključnega pomena za spodbujanje telesne aktivnosti, ki izboljšuje zdravje in socialno vključenost;

Priporočila

Aktualni programi

(i)  opozarja, da so aktualni programi EU, povezani z izobraževanjem, mladimi, mediji in kulturo blizu državljanom, da jih odlikuje visoka stopnja izvrševanja, da imajo opazne učinke vzvoda in ugodno vplivajo na preostale sektorje ter ustvarjajo znatne gospodarske rezultate ter jasno in dokazano evropsko dodano vrednost s tem, da združujejo vire in poglabljajo sodelovanje med različnimi sektorji in zainteresiranimi stranmi;

(ii) poudarja, da imajo ti programi tudi pomembno vlogo pri vodenju nacionalnih politik v smeri, dogovorjene na ravni Skupnosti in medvladni ravni;

(iii) ugotavlja, da trenutni program vseživljenjskega učenja pomembno prispeva k individualnemu razvoju evropskih državljanov, saj v njegovem okviru potekajo sheme mobilnosti na ravni EU, s čimer se dosegajo največji možni medsebojni učinki; opozarja, da ima program pomembno vlogo tudi pri usklajevanju in posodabljanju nacionalnih politik izobraževanja in usposabljanja ter ustreznih institucij v državah članicah;

(iv)  spominja, da je po svetu vse več uspešnih spletnih pobud za učenje na daljavo; poziva k vključitvi naložb v spletne pobude za učenje na daljavo in izobrazbo za e-znanje;

(v) poudarja, da program Mladi v akciji krepi prenovljeno Strategijo EU za mlade (2010–2018) in prispeva k spodbujanju udeležbe mladih na vseh ravneh s spodbujanjem socialne vključenosti z neformalnim in priložnostnim učenjem ter ukrepi, usmerjenimi k prostovoljskemu sektorju, kot tudi s podpiranjem razvoja mladinskih politik na evropski in nacionalni ravni;

(vi)  ponovno opozarja, da programa MEDIA in MEDIA Mundus podpirata in krepita evropsko filmsko in avdiovizualno produkcijo ter sodelovanje na tem področju med EU in tretjimi državami kot tudi povečujeta konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja; poudarja, da ti programi s podpiranjem distribucije evropskih avdiovizualnih del, povečevanjem njihovega kroženja in števila občinstva v EU in zunaj nje, ustvarjajo pomembno evropsko dodano vrednost;

(vii) poudarja, da je namen programa MEDIA ohraniti in povečati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter njeno kinematografsko in avdiovizualno dediščino, tako da javnosti zagotavlja dostop do nje;

(viii) opozarja, da ima program Kultura 2007 precejšnje ugodne gospodarske učinke na druge sektorje in da ima edinstveno vlogo pri podpiranju sodelovanja na kulturnem področju in pri spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti;

(ix)  poudarja, da bo sodelovanje na kulturnem in izobraževalnem področju pri diplomatskih prizadevanjih EU imelo tudi pomembne gospodarske in druge pozitivne učinke prelivanja;

(x) opozarja, da sedanji program Evropa za državljane v svojih projektih vključuje več kot milijon državljanov na leto in znatno prispeva k oblikovanju dejavnega državljanstva ter prostovoljnega dela in k dvigovanju osveščenosti državljanov glede evropskih vrednot, kot so solidarnost, nediskriminacija in kulturna raznolikost; ugotavlja, da predlagani novi program ustvarja dodano vrednost, saj Unijo zbližuje z njenimi državljani in ustvarja čezmejno razpravo;

Predlog Komisije glede programa Erasmus za vse

(xi)  ugotavlja, da predlog Komisije predvideva združitev obstoječih programov vseživljenjskega učenja in Mladi v akciji ter vključuje tudi ločeno poglavje za šport v skladu z novimi nalogami Unije na tem področju; meni, da so glede na namere in področje delovanja novega programa finančna sredstva v višini 17.299.000.000 EUR absolutno najnižji možni znesek; poudarja tudi, da zelo omejenega zneska, predvidenega za vse udeležene sektorje, zlasti za šport, ni možno zmanjšati, ne da bi ogrozili učinkovitosti politik;

(xii) ugotavlja, da predlog Komisije ne upošteva vseh upravičencev in ukrepov iz aktualnih programov: saj na primer mobilnost odraslih ne bo več imela ločenih proračunskih sredstev; glede visokošolskega izobraževanja ugotavlja tudi, da Komisija namerava izključiti doktorske kandidate Erasmus Mundus iz ciljne skupine za Erasmus za vse in prenesti sredstva za njihovo mobilnost v program Obzorje 2020, kar je treba pozorno spremljati, saj bi ta načrt lahko razrahljal vezi med raziskavami in visokošolskim izobraževanjem (za kar bolonjski proces stalno potrjuje nujnost) in ogrozil strategije ustanovitev, ki jim aktualni program Erasmus Mundus že tri leta daje prednost, in ker obstaja nevarnost, da se ne bo več upoštevalo izobraževalne razsežnosti doktoratov Erasmus Mundus in se jih bo omejilo na uporabne raziskave;

(xiii) toplo priporoča, naj se v pravno podlago vključijo dodelitve za vsak izobraževalni sektor, in sicer za šolsko in poklicno izobraževanje in usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih ter mladih, kot je opisano v obrazložitvi predloga, da bi tako postale pravno zavezujoče in da bi o njih odločal proračunski organ; je zaskrbljen, ker predlagane najnižje dodelitve znašajo le 56 % celotnega proračuna; poudarja, da je za zagotovitev zanesljivega financiranja za različne sektorje potreben višji znesek; prav tako priporoča, naj se predvidi vmesni pregled dodelitev, ki ga bo izvedel Parlament na podlagi ocenjevalnega poročila Komisije;

(xiv) opozarja na sedanjo zelo zaskrbljujočo raven brezposelnosti med mladimi in zaskrbljeno ugotavlja, da ima politika za mlade v predlogu Komisije premajhno težo; poudarja, da je treba v ta namen odpreti ločeno poglavje in posebno proračunsko vrstico za dejavnosti mladih;

(xv) je seznanjen, da je bil v predlog vključen program Erasmus za vse, ki naj bi financiral mobilnost na področju magisterijev; poudarja, da to ne sme nadomestiti sedanjega sistema nepovratnih sredstev, ter da bi bilo treba uvesti pogojne prage prihodka, da bo program socialno trajnosten, zlasti v kriznih časih;

(xvi) poudarja potrebo po vključitvi močne zaveze k socialni vključenosti z zagotavljanjem enakega dostopa do učne mobilnosti s pomočjo izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh; glede tega ugotavlja, da je treba zagotoviti sodelovanje pri priložnostih, ki je oblikovano za vsakega posameznika, zlasti za študente z nižjimi prihodki;

(xvii) je seznanjen, da bi evropsko jamstvo za mlade s primerno podporo lahko ustvarilo pomembne gospodarske rezultate po zaključku časovnega okvira 2014;

(xviii) ugotavlja, da bi športni program EU lahko izkoristil izkušnje pripravljalnih ukrepov pri razvoju evropske razsežnosti v športu, kot je predvideno v členu 165 Lizbonske pogodbe, zlasti glede socialne vključenosti;

Predlog Komisije glede programa Ustvarjalna Evropa

(xix) ugotavlja, da Komisija namerava združiti obstoječe programe MEDIA, MEDIA Mundus in Kultura 2007; vendar poudarja, da bi združitev teh programov lahko omajala dosežen uspeh na zadevnih področjih; poudarja, da je zaradi preglednosti in prepoznavnosti nujno treba ustvariti ločene proračunske dodelitve in vrstice za programe MEDIA, Kultura in medsektorske projekte;

(xx) ugotavlja, da Komisija načrtuje proračun v višini 1.801.000.000 EUR; meni, da je to absolutno najnižji možni znesek za zagotovitev celovitega delovanja predlaganega novega večletnega programa; vendar pri tem poudarja, da zelo omejenih sredstev, predvidenih za programa Kultura in MEDIA, ni mogoče zmanjševati, ne da bi ogrozili njuno učinkovitost;

(xxi) opozarja, da okvirne dodelitve, predvidene za programe MEDIA, Kultura in medsektorske projekte, niso del pravne podlage, marveč samo obrazložitvenega memoranduma predloga; poudarja, da mora pravna podlaga zajemati jasno razčlenitev po sektorjih, da bi dodelitve postale pravno zavezujoče in da bi o njih odločal proračunski organ;

(xxii) poudarja, da se je zaradi trenutnega pomanjkanja naložb v kulturni sektor v okviru mnogih programov in proračunskih razdelkov EU ali njihovega obrobnega značaja treba izogniti zapravljanju potenciala kulturnega sektorja za spodbujanje inovacij, da tako ne bi zamudili priložnosti za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

(xxiii) zatrjuje, da bi morali ukrepi, začeti v okviru programa Ustvarjalna Evropa, slediti ciljem in rezultatom, ki ne upoštevajo samo ekonomskih dejavnikov, ampak tudi družbene in kulturne vidike, v skladu z dvojnim značajem tega sektorja;

(xxiv) pozdravlja zamisel o finančnem instrumentu za obravnavo problema težav, s katerimi se izvajalci v kulturnem in ustvarjalnem sektorju soočajo pri pridobivanju kreditov, in priporoča, naj se jamstva, ponujena finančnim posrednikom prek tega instrumenta, zagotovijo na podlagi vnaprej določenih, uravnoteženih portfeljev in naj zagotovijo enak dostop za vse države članice in vse vrste izvajalcev, tako profitnih kot neprofitnih, pa tudi pregledno in nadzorovano upravljanje;

Predlog Komisije glede programa Evropa za državljane

(xxv) ugotavlja, da je za izvajanje tega programa predvidenih 229.000.000 EUR, kar pomeni le zelo omejeno povečanje v primerjavi s sedanjim proračunom; poudarja, da je to absolutno najnižji možni znesek za zagotovitev celovitega delovanja predlaganega programa;

(xxvi) z zaskrbljenostjo ugotavlja, da niti v predlogu niti v prilogah ni zaslediti okvirnih dodelitev za posamezne sektorje; poudarja, da morajo biti te dodelitve vključene v pravno podlago, da bi o njih odločal proračunski organ;

(xxvii)  poudarja, da morajo biti finančna sredstva za nov program prav tako na voljo vsem udeleženim skupinam;

(xxviii)  močno priporoča, naj se proračunsko prednost nameni lahko dostopnim projektom majhnega obsega, ki so čim bližje državljanom;

(xxix)   vztraja, da je treba predlog Komisije z naslovom „Evropa za državljane“ sprejeti v okviru postopa soodločanja;

Splošne ugotovitve

(xxx) poudarja pomen prožnosti v večletnih izdatkih; ugotavlja, da majhni razdelki, kot je sedanji razdelek 3b, ovirajo prerazporeditev sredstev med programi; poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru opustijo majhni razdelki in podrazdelki;

(xxxi) opozarja, da bi se moralo iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2007–2013 več kot 72 milijard EUR nameniti izobraževanju in usposabljanju, 60 milijard EUR pa raziskavam in inovacijam; meni, da obstajajo možnosti za financiranje kulturnih ukrepov v različnih programih Unije, kot so na primer strukturni skladi ali instrumenti za zunanje ukrepanje; zato poudarja, da je treba čim bolj povečati medsebojne učinke in multiplikacijske učinke med različni deli proračuna, zlasti med strukturnimi politikami na eni strani in politikami za izobraževanje, usposabljanje, mlade in kulturo na drugi strani;

(xxxii)  zahteva, da se zagotovi, da je učna mobilnost za odrasle (vključno z delavci in odraslimi učenci) upravičena do sredstev iz strukturnih skladov, pri čemer je treba zagotoviti boljši dostop do takih sredstev;

(xxxiii)  v naslednjem predlogu večletnega finančnega okvira priporoča izboljšanje dostopnosti do priložnosti za državljane in interesne skupine; glede tega meni, da je treba poenostaviti upravno in finančno breme, povezano s programi EU;

(xxxiv)  meni, da so nevladne organizacije pomembni akterji pri doseganju ciljev iz naslednjega večletnega finančnega okvira, ter priporoča, naj se prepozna njihova vloga glavnih akterjev pri evropskem civilnem dialogu, in zagotovi ustrezno upravno in finančno podporo, zlasti v kriznih časih;

(xxxv)  poudarja pomen evropskega instrumenta sosedstva pri spodbujanju mobilnosti in podpiranju civilne družbe v državah evropske sosedske politike; v zvezi s tem opozarja na potrebo po ohranjanju ravnovesja pri razdeljevanju sredstev med južno in vzhodno razsežnostjo evropske sosedske politike;

(xxxvi)  opozarja, da evropski državljani vse več uporabljajo družabne medije in internet kot vir za novice in kulturne vsebine ter kot priložnost za navezovanje stikov s politiki in oblikovalci politik na interaktiven način, ki dopušča sodelovanje; poziva institucije EU, naj uporabljajo družabne medije in druga spletna orodja ter vzdržujejo dejavnejše stike z državljani, na primer z uporabo programov, kot je Sharing Europe; poziva institucije EU, naj dajo na voljo več informacij o javnem sektorju za ponovno uporabo;

(xxxvii) toplo priporoča, naj se za boljši dialog z državljani področju komuniciranja zagotovi lastna pravna podlaga ter povečajo odobritve in plačila za dejavnosti politike komuniciranja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Lorenzo Fontana, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Gianni Pittella, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Marie-Christine Vergiat

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Heinz K. Becker, Nadja Hirsch, Iosif Matula, Bernd Posselt, Mitro Repo, Kay Swinburne

 

 

18.9.2012

MNENJE Odbora za pravne zadeve

za Odbor za proračun

o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavka mnenja: Dagmar Roth-Behrendt

 

 

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Pravosodje

1.  meni, da je priprava enostavne, jasne in lahko razumljive zakonodaje absolutna prednostna naloga, da se zagotovi visoka raven preglednosti evropske zakonodaje in njena učinkovita uporaba; glede tega meni, da je treba podpreti nadaljnji razvoj evropskega pravosodnega območja z zadostnimi finančnimi viri, da bodo državljani uživali enake standarde po celotni EU, osnovno raven pravnega varstva in nediskriminacijsko obravnavo ter popolnoma svobodno uveljavljanje lastnih pravic povsod v Evropi;

2.  meni, da je bistvenega pomena, da EU zagotovi precejšnja finančna sredstva za sklop namenskih finančnih programov v podporo svoji zakonodaji in politikam na področju pravosodja, s poudarkom na čezmejnih vprašanjih, ki jih je mogoče ustrezno rešiti samo z usklajenimi ukrepi na ravni EU;

3.  poudarja, da bi bilo mogoče večji napredek pri zagotavljanju dostopa do pravnega varstva, temeljitem pravosodnem usposabljanju in učinkovitem pravosodnem sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah doseči s povečanjem predlaganih sredstev za program za pravosodje v obdobju 2014–2020, in poziva k povečanju njegovega proračuna za 5 %;

Uprava

4.  soglaša s potrebo, ki jo je izrazila Komisija, po racionalizaciji upravnih odhodkov; kljub temu poudarja, da je treba poiskati ravnotežje med ciljem doseganja dodatnih prihrankov in zagotavljanjem, da bodo lahko institucije svoje naloge in dolžnosti opravljale v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz pogodb, ob upoštevanju težkih izzivov, ki jih postavlja sedanja gospodarska kriza;

5.  v zvezi s tem ugotavlja, da 80 % prihrankov, ki jih je predvidela Komisija, izvira iz predlaganega zmanjšanja števila zaposlenih za 5 %; odločno nasprotuje linearnemu zmanjšanju kadrovskih virov v vseh institucijah, organih in agencijah, saj se njihove naloge in odgovornosti po pogodbah močno razlikujejo; poudarja, da bi morali institucije, organi in agencije sami odločiti, katerim delovnim mestom se lahko odpovejo, da to ne bo oviralo njihovega delovanja;

6.  opominja, da so javne službe Evropske unije leta 2004 doživele temeljito reformo, s katero je bilo že prihranjenih 3 milijarde EUR, do leta 2020 pa naj bi na ta račun v proračunu EU privarčevali še nadaljnjih 5 milijard EUR; ugotavlja, da upravni odhodki EU znašajo le 5,8 % večletnega finančnega okvira za obdobje 2007-2013, kar je približno 1 % BND Unije;

7.  priznava, da mora proračunski organ upoštevati gospodarske in socialne okoliščine, ki bodo v naslednjem večletnem finančnem okviru drugačne, vendar poudarja, da EU bolj kot kdaj prej potrebuje učinkovito javno službo z visoko usposobljenimi uslužbenci, ki govorijo več jezikov in so izbrani izmed državljanov držav članic na čim širši geografski osnovi in z ustreznim upoštevanjem ravnotežja med spoloma; poudarja, da morajo biti javni uslužbenci neodvisni, da morajo ravnati v skladu z najvišjimi profesionalnimi standardi in morajo biti pripravljeni zapustiti svojo matično državo; poleg tega ugotavlja, da morajo imeti na voljo sredstva za čim bolj učinkovito in lojalno opravljanje svojih nalog;

8.  namerava odločno nasprotovati vsem ukrepom, ki kršijo pravni položaj uradnikov glede na temeljne pravice, splošna načela zakonodaje Unije in načelo socialne pravičnosti in ki ogrožajo dobro delovanje uprave EU pri uresničevanju njenega poslanstva, ki je služiti državljanom Unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy, Angelika Niebler, Dagmar Roth-Behrendt, József Szájer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jacek Włosowicz

 

 

20.9.2012

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavka mnenja: Monika Hohlmeier

 

 

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen z novo obliko razdelka 3 o varnosti in državljanstvu; meni, da je vključitev „varnosti hrane“, Evropske agencije za varnost hrane, Urada Skupnosti za rastlinske sorte in Evropske agencije za zdravila v novi razdelek 3 vprašljiva in ni v skladu s splošnim ciljem varnosti in državljanstva; predlaga, da se naslov spremeni skladno z resolucijo Parlamenta z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[34], tako da se bo glasil „Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica“;

2.  meni, da celoten znesek, ki je namenjen območju svobode, varnosti in pravice, nezadostno odraža krepitev tega območja z Lizbonsko pogodbo ter njegove vedno večje naloge in izzive;

3.  poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito porabo in dobro upravljanje finančnih sredstev, da bi državam članicam preprečili uresničevanje lastnih, nacionalnih interesov;

4.  poudarja, da mora poenostavitev struktur financiranja – ob zagotavljanju prilagodljivosti – ohraniti predvidljivost in zanesljivost, vsakemu cilju posameznega sklada pa mora biti namenjen ustrezni delež;

5.  poudarja, da morajo financirane dejavnosti zagotoviti evropsko dodano vrednost in da mora obstajati primerno ravnovesje med cilji politike pri vseh skladih in programih;

6.  pozdravlja poenostavitev struktur financiranja, ki je bila dosežena z vzpostavijo Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost, pa tudi z uvedbo splošno veljavnih pravil glede načrtovanja, upravljanja, nadzora ter poročanja, pod pogojem, da se ohrani ravnovesje med posameznimi prednostnimi nalogami v okviru skladov; poudarja, da se bo s poenostavitvijo instrumentov na področju notranjih zadev zmanjšalo število pravnih podlag in izvedbenih pravil, zaradi česar bodo pravila bolj razumljiva za interesne skupine;

7.  meni, da bi bilo treba v okviru Sklada za migracije in azil dodeliti ustrezen delež finančnih sredstev, zlasti za uresničevanje ciljev obstoječega sklada za begunce in sklada za vključevanje; je seznanjen s posebnim poudarkom na ponovni naselitvi in preseljevanju; poudarja, da morajo financirane dejavnosti zagotoviti evropsko dodano vrednost in da mora obstajati primerno ravnovesje ciljev politike;

8.  ponovno poudarja, da so novi elementi, na primer sistem EU za podatke o letalskih potnikih ali sveženj ukrepov o pametnih mejah, že načrtovani; meni, da bi moral imeti Sklad za notranjo varnost zadostna finančna sredstva, ki bodo omogočila uresničevanje njegovih ciljev, ob tem pa poudarja, da morajo biti vsi njegovi ukrepi povsem v skladu z listino o temeljnih pravicah; poziva k dodelitvi finančnih sredstev za razvoj mejnih kontrol, pri katerih bo upoštevan vidik zaščite in ki bodo v celoti spoštovale temeljne pravice migrantov;

9.  poudarja, da je treba zagotoviti sredstva za Sklad za notranjo varnost, da se okrepi območje svobode, varnosti in pravice in zagotovi usklajevanje med državami članicami pri razvoju enotnega in kakovostnega sistema kontrol na zunanjih mejah; prav tako meni, da bi morale naložbe v infrastrukturo, opremo, prometna sredstva in sisteme IT prispevati k izpolnjevanju skupnih varnostnih standardov in k učinkovitemu izvajanju skupnih operacij pod vodstvom agencije FRONTEX;

10. poudarja, naj program za pravosodje prejme zadostna sredstva; poudarja potrebo po primernem ravnovesju med sredstvi, ki so namenjena različnim ciljem;

11. meni, da bi morali uvesti posebne proračunske vrstice za varstvo otrok in njihovih pravic, da bo mogoče slediti dodeljenim sredstvom, spremljati njihovo porabo in oceniti njihovo učinkovitost;

12. pozdravlja predlog za program za pravice in državljanstvo; poudarja, da poenostavitev strukture financiranja ne bi smela voditi k zmanjšanju ravni finančnih sredstev v primerjavi z zneski za programe v obdobju 2007–2013, in zato obžaluje predlog Komisije o zmanjšanju sredstev; poziva k povečanju proračuna za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic ter boj proti rasizmu, ksenofobiji in vsem oblikam diskriminacije, zlasti glede na naraščajočo nestrpnost v Evropi, ki je posledica finančne krize;

13. obžaluje statični pristop k financiranju agencij v območju svobode, varnosti in pravice, ki ne odraža povečanja ali opuščanja nalog;

14. meni, da zlasti proračuni agencije FRONTEX, Evropskega azilnega podpornega urada ter Evropskega policijskega urada (Europol) niso v skladu z bistvenim povečanjem njihovih nalog; v zvezi s tem izpostavlja pred kratkim spremenjeni mandat agencije FRONTEX, začetek izvajanja dejavnosti Evropskega azilnega podpornega urada ter dejavnosti, ki so za urad še predvidene, in vzpostavitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti znotraj Europola;

15. poudarja, da je treba obstoječe ukrepe ustrezno oceniti in da bi morala biti pred vsemi novimi zakonodajnimi predlogi obvezna izvedba primerne ocene učinka.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Roberta Angelilli, Edit Bauer, Rita Borsellino, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Simon Busuttil, Philip Claeys, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu, Anthea McIntyre, Louis Michel, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Jacek Protasiewicz, Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Valdemar Tomaševski, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp, Axel Voss, Renate Weber, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Michael Cashman, Anna Maria Corazza Bildt, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Ana Gomes, Monika Hohlmeier, Franziska Keller, Jean Lambert, Marian-Jean Marinescu, Antonio Masip Hidalgo, Hubert Pirker

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Erik Bánki

 

 

9.10.2012

MNENJE Odbora za ustavne zadeve

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – COM(2012)0388 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavec mnenja: Rafał Trzaskowski

 

 

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Predlog spremembe  1

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Uvodna izjava D

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

D. ker si mora v skladu s členom 311 PDEU Unija sama zagotoviti sredstva, potrebna za izpolnitev svojih ciljev in izvajanje politik, in ker se mora v celoti financirati iz lastnih sredstev;

D. ker si mora v skladu s členom 311 PDEU Unija sama zagotoviti sredstva, potrebna za izpolnitev svojih ciljev in izvajanje politik, in ker se mora v celoti financirati iz lastnih sredstev; ker se mora Svet posvetovati s Parlamentom, preden sprejme nov sklep o reformi virov lastnih sredstev, pravila o ukrepih za izvajanje sistema lastnih sredstev pa mora pred sprejetjem na prošnjo Sveta Parlament odobriti;

 

Predlog spremembe  2

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Uvodna izjava J

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

J. ker je nujno, da ima EU tako proračun kot proračunski postopek, ki popolnoma odražata pregledno in demokratično bistvo parlamentarnega procesa sprejemanja odločitev in nadzora na podlagi spoštovanja načel enotnosti in univerzalnosti, ki zahtevata, da se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave, ter da se organizira javna razprava in glasovanje o prihodkih in odhodkih;

J. ker je nujno, da ima EU tako proračun kot proračunski postopek, ki popolnoma odražata pregledno in demokratično bistvo parlamentarnega procesa sprejemanja odločitev in nadzora na podlagi spoštovanja načel enotnosti in univerzalnosti, ki zahtevata, da se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave ter da se organizira javna razprava in parlamentarno glasovanje o prihodkih in odhodkih;

 

Predlog spremembe  3

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Odstavek 7

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

7. opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi in da zato proračun ne more ustvarjati javnega dolga;

7. opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi in da zato proračun ne more ustvarjati javnega primanjkljaja;

 

Predlog spremembe  4

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Odstavek 8

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

8. poudarja, da je proračun EU proračun za naložbe in da se 94 % njegovega celotnega donosa vloži v same države članice ali nameni za zunanje prednostne naloge Unije; poudarja, da se bodo brez prispevka iz proračuna EU javne naložbe v regijah in državah članicah zmanjšale ali bodo povsem nemogoče; meni, da bi kakršno koli zmanjšanje proračuna EU neizogibno oviralo rast in konkurenčno moč celotnega gospodarstva Unije;

8. poudarja, da je proračun EU predvsem proračun za naložbe in da se 94 % njegovega celotnega donosa vloži v državah članicah ali nameni za zunanje prednostne naloge Unije; poudarja, da se bodo brez prispevka iz proračuna EU javne naložbe v regijah in državah članicah zmanjšale ali bodo povsem nemogoče; meni, da bi vsakršno zmanjšanje proračuna EU neizogibno oviralo rast in konkurenčno moč celotnega gospodarstva Unije;

 

Predlog spremembe  5

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Odstavek 22

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

22. ponavlja svoje stališče, da bi bilo glede na številne naloge, izzive in cilje, na katere mora skupna kmetijska politika odgovoriti, treba zneske, ki so bili za skupno kmetijsko politiko dodeljeni v proračunskem letu 2013, v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja najmanj ohraniti; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo drugega stebra skupne kmetijske politike, ki znatno pripeva k naložbam in ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih ter spodbuja učinkovitost in konkurenčnost kmetijskega sektorja;

ponavlja svoje stališče, da bi bilo glede na številne naloge, izzive in cilje, na katere mora skupna kmetijska politika odgovoriti, treba zneske, ki so bili za skupno kmetijsko politiko dodeljeni v proračunskem letu 2013, v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja najmanj ohraniti; v zvezi s tem poudarja pomen kmetijstva za zanesljivo oskrbo s hrano v vseh državah članicah in pomembno vlogo drugega stebra skupne kmetijske politike, ki znatno pripeva k naložbam in ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih ter spodbuja učinkovitost in konkurenčnost kmetijskega sektorja;

 

Predlog spremembe  6

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Odstavek 24

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

24. meni, da skupni znesek, ki ga je Komisija namenila območju svobode, varnosti in pravice, ne odraža ustrezno krepitve tega območja z Lizbonsko pogodbo ter naraščajočih nalog in izzivov;

24. meni, da skupni znesek, ki ga je Komisija namenila območju svobode, varnosti in pravice, ne odraža ustrezno krepitve tega območja z Lizbonsko pogodbo ter naraščajočih nalog in izzivov, zlasti v boju proti kriminalu ter v politiki priseljevanja in azila;

 

Predlog spremembe  7

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Odstavek 26

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

26. ponavlja svoje stališče, da bodo nove odgovornosti, ki jih EU nalagajo Pogodbe, zahtevale ustrezna dodatna finančna sredstva v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2007–2013, da se Uniji omogoči, da izpolni svojo vlogo globalnega akterja, medtem ko ohranja zaveze, ki jih je že dala, predvsem glede izpolnitve razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015; poudarja dopolnilen značaj pomoči EU k pomoči, ki jo dajo države članice, in njen učinek spodbujanja v smislu posredovanja v regijah, kjer dvostranska pomoč ni zagotovljena; zlasti podpira skupno načrtovanje programov med dejavnostmi držav članic in EU;

26. ponavlja svoje stališče, da bodo nove odgovornosti, ki jih EU nalagajo pogodbe, zahtevale ustrezna dodatna finančna sredstva v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2007–2013, da se Uniji omogoči, da izpolni svojo vlogo globalnega akterja in uresniči svoje velikopotezne cilje pri spodbujanju demokracije, miru, solidarnosti, stabilnosti in boju proti revščini v soseščini in partnerskih državah, medtem ko ohranja zaveze, ki jih je že dala, predvsem glede izpolnitve razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015; poudarja dopolnilen značaj pomoči EU k pomoči, ki jo dajo države članice, in njen učinek spodbujanja v smislu posredovanja v regijah, kjer dvostranska pomoč ni zagotovljena; zlasti podpira skupno načrtovanje programov med dejavnostmi držav članic in EU; poudarja, da so se mednarodne obveznosti Unije povečale in da so bili uvedeni novi instrumenti, med drugim Evropska služba za zunanje delovanje; vztraja, da morajo njegova prizadevanja za razvoj skupne zunanje, varnostne in obrambne politike prinesti rezultate;

 

Predlog spremembe  8

Osnutek vmesnega poročila

Predlog resolucije

Odstavek 62

 

Predlog resolucije

Odbora za proračun

(osnutek poročila PE 496.558v01-00)

Predlog spremembe

62. izraža pripravljenost za začetek obsežne razprave s Svetom tako o uredbi o večletnem finančnem okviru kot tudi o medinstitucionalnem sporazumu, in poziva Svet, naj v povezavi z zasedanjem Evropskega sveta 22. in 23. novembra okrepi stike na vseh ravneh;

 

62. izraža pripravljenost za začetek obsežne razprave s Svetom tako o uredbi o večletnem finančnem okviru kot tudi o medinstitucionalnem sporazumu, in poziva Svet, naj v povezavi z zasedanjem Evropskega sveta 22. in 23. novembra okrepi stike na vseh ravneh; poudarja, da je treba čim prej doseči dokončni dogovor o večletnem finančnem okviru, saj bi imela vsakršna zamuda glede na izzive, s katerimi se zaradi krize trenutno soočajo evropska gospodarstva, neugodne posledice za učinkovito uporabo proračunskih sredstev EU;

 

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfredo Antoniozzi, Andrew Henry William Brons, Carlo Casini, Andrew Duff, Roberto Gualtieri, Enrique Guerrero Salom, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, David Martin, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, Indrek Tarand, Rafał Trzaskowski, Manfred Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elmar Brok, Zuzana Brzobohatá, Andrea Češková, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Anneli Jäätteenmäki, Vital Moreira, Helmut Scholz, György Schöpflin

 

 

20.9.2012

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za proračun

o vmesnem poročilu v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020

( COM(2011)0398 – 2011/0177(APP) )

Pripravljavka mnenja: Inês Cristina Zuber

 

Mod

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Navedbe sklicevanj in/ali uvodne izjave

–   ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

A. ker je pristop Komisije v zvezi z vidiki enakosti spolov v naslednjem večletnem finančnem okviru usmerjen v večjo prožnost pri premagovanju prihodnjih izzivov, s katerimi se bodo srečevale ženske, vendar se utegne financiranje v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom zmanjšati, če se temu ne bodo namenila konkretna sredstva;

B.   ker je v strategiji za enakost med moškimi in ženskami 2010–2015 navedeno, da bo naslednji večletni finančni okvir zagotovil podporo izvajanju ukrepov, ki jih predvideva strategija;

C. ker sedanji predlog za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ne odraža, da je pomembno povečati vlaganja v enakost spolov in pravice žensk, med drugim tudi kot nujen odziv na sedanjo gospodarsko in finančno krizo.

Priporočila

(i)   poudarja, da morata biti vključevanje enakosti spolov in namensko dodeljevanje sredstev povezana in zato namensko dodeljenih sredstev ni mogoče nadomestiti s horizontalnimi cilji; poziva k dvojnemu pristopu, ki bo zagotovil učinkovitost in predvidljivost ter bo pravilo pri vseh pomembnih finančnih instrumentih; poudarja potrebo po večjem in učinkovitejšem vključevanju politik enakosti spolov in orodij za vključevanje načela enakosti spolov v naslednjem programskem obdobju;

(ii)  poziva Komisijo in Svet, naj pri pripravi proračuna v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 upoštevata enakost spolov; poudarja, da bi morala uredba o večletnem finančnem okviru vključevati navodila Komisiji, naj pri proračunskem postopku EU ter uporabi različnih finančnih instrumentov upošteva enakost spolov;

(iii) poudarja, da bi moral večletni finančni okvir vsebovati analizo proračunskih prednostnih nalog glede na spol ter razčlenitev morebitnih proračunskih sredstev, namenjenih politikam in programom, vezanim na spol;

(iv) poudarja, da je treba povečati financiranje ukrepov na področju enakosti spolov za zaposlovanje in rast, da bi preprečili horizontalno in vertikalno spolno segregacijo, se spopadli z razlikami v plačah in pokojninah med spoloma ter preprečili vedno večjo stopnjo revščine med ženskami, pa tudi ukrepov za pravice in demokracijo; poziva Komisijo in Svet, naj enakost spolov določita kot poseben cilj programa o pravicah in državljanstvu ter naj v okviru tega programa ohranita program Daphne kot neodvisen podrazdelek;

(v) poziva Komisijo in Svet, naj cilje s področja enakosti spolov vključita v uredbe, ki urejajo strukturne sklade, in v najpomembnejše programe financiranja EU (za zdravje in okolje, izobraževanje, mlade, gospodarstvo itd.) ter zagotovita financiranje teh ciljev; se zavzema za bolj strateško uporabo Evropskega socialnega sklada za spodbujanje enakosti spolov, dostopa do trga dela in ponovnega vključevanja nanj ter preprečevanje brezposelnosti, revščine, socialne izključenosti in vseh oblik diskriminacije; poziva Komisijo, naj prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pripravi proaktivne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja žensk na podeželju;

(vi) poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita trajno namensko financiranje Evropskega inštituta za enakost spolov brez zmanjšanj, da bo lahko postal v celoti operativen ter bo državam članicam EU in rotacijskemu predsedstvu Sveta Evropske unije zagotavljal statistične podatke in ugotovitve raziskav o politiki za enakost spolov;

(vii) poudarja, da bi morali biti strategija Komisije za enakost med ženskami in moškimi 2010–2015 in strategija za pet let po letu 2015 skupaj z letnimi poročili o enakosti spolov osnova pri določanju, na katerih področjih in kako naj bi se porabila sredstva, zlasti ob upoštevanju visoke stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti v najranljivejših skupinah, na primer med starejšimi ženskami in samohranilkami;

(viii) ugotavlja, da bo vzpostavitev obširnih programov za financiranje preprečila manjšim nevladnim organizacijam, tudi ženskim organizacijam, da bi izkoristile evropska sredstva za projekte, kar bo onemogočilo njihov edinstveni prispevek k izboljšanju kakovosti politike in zakonodaje na področju enakosti spolov; poziva, naj se poleg visokih zneskov nepovratnih sredstev še naprej zagotavljajo tudi nižji zneski, da bodo manjše nevladne organizacije tudi v prihodnje imele dostop do finančnih sredstev EU;

(ix) poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo vsa dodeljena proračunska sredstva znotraj večletnega finančnega okvira 2014–2020 spoštovala načelo enakosti spolov in spodbujala vključevanje načela enakosti spolov v vseh politikah Evropske unije;

(x) poudarja, da mora biti enakost spolov bolj jasno navedena kot cilj ter povezana z namenskim financiranjem v vseh zunanjih ukrepih in programih EU;

(xi) poudarja, da je načelo priprave proračuna ob upoštevanju spolov pomembno kot dobro orodje upravljanja, s katerim se lahko izboljšata učinkovitost in poštenost, zagotovi primeren nadzor vpliva proračunskih sredstev na gospodarske in socialne priložnosti žensk in moških ter poveča prožnost glede prestrukturiranja tistih sredstev, ki negativno vplivajo na doseganje enakosti spolov; meni, da bo obsežna analiza vprašanj enakosti spolov v postopku načrtovanja proračuna EU izboljšala ciljno razporeditev sredstev tako, da se bosta povečali enakost in socialna kohezija.

Dopolnitve

Dopolnitev  1

Spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Uvodna izjava 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

(14a) Letni proračunski postopki za večletni finančni okvir 2014–2020 bodo vključevali elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov in kako splošni finančni okvir Unije prispeva k večji enakosti spolov (in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov).

 

Dopolnitev  2

Spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Člen 12 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dopolnitev

Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu: institucije) sprejmejo vse ukrepe za lažji potek letnega proračunskega postopka.

Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu: institucije) sprejmejo vse ukrepe za lažji potek letnega proračunskega postopka in zagotovijo, da se bo v vseh njegovih fazah upoštevala enakost spolov.

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Marije Cornelissen, Edite Estrela, Iratxe García Pérez, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Silvana Koch-Mehrin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Barbara Matera, Krisztina Morvai, Norica Nicolai, Joanna Senyszyn, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Britta Thomsen, Anna Záborská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Silvia Costa, Mariya Gabriel, Ana Miranda, Doris Pack, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Angelika Werthmann

 

 

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

11.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Potito Salatto, Alda Sousa, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Maria Da Graça Carvalho, Edit Herczog, Peter Jahr, Jürgen Klute, Paul Rübig, Georgios Stavrakakis, Nils Torvalds

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Phil Bennion, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Norbert Glante, Grofica Róża Thun Und Hohenstein

 

 

[1] UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214.
[2] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266
[3] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0245
[4] ( COM(2010)0700 )
[5]P7_TA-PROV(2012)XXXX
[6]              OJ L 53, 23.2.2002, p. 1
[7]              OJ L 118, 12.5.2010, p. 1.
[8]              OJ L .
[9]              OJ C …
[10]            OJ L , p. .
[11]            OJ L, p. .
[12]            OJ C 139, 14.6.2006, p. 1.
[13]            OJ C 89, 22.4.1975, p. 1.
[14]         The various steps will include: the budget of the current financial year (including adopted amending budgets); the initial draft budget; the Council's position on the draft budget; the European Parliament's amendments on the Council's position and the letters of amendment presented by the Commission (if not yet fully approved by all institutions).
[15]         A budget line deemed technically closed is a line for which there is no disagreement between the European Parliament and the Council, and for which no letter of amendment has been presented.
[16] Besedila, sprejeta na ta dan, P7_TA(2011)0266 resolucija Evropskega parlamenta o vlaganju v prihodnost: nov večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo.
[17] Evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč, instrument za stabilnost, instrument partnerstva, instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, evropski instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, skupna zunanja in varnostna politika, instrument za humanitarno pomoč, evropski instrument za civilno zaščito, makroekonomska pomoč, evropski jamstveni sklad za zunanje delovanje.
[18] Glej med drugim: „Strokovni pregled Evropske unije 2012“, Odbor OECD za razvojno pomoč, 24. 4. 2012; in „Ocena o kakovosti uradne razvojna pomoči za leto 2009: Ali se kakovost pomoči povečuje?“, Brookings Institution in Center za svetovni razvoj, 4. 2. 2012.
[19] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Proračun za strategijo Evropa 2020, COM(2011)0500 , 29.6.2011, str. 20.
[20] Glej: Posebna raziskava Eurobarometra št. 384: Poročilo o humanitarni pomoči, junij 2012.
[21] Gl. prilogo 1 k pismu komisarja Šemete z dne 24. februarja 2011 predsedniku Odbora za proračunski nadzor.
[22] PE 487.708
[23] Odhodke, povezane s podnebjem, v višini 20 % je Komisija predlagala v sporočilu z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“, COM(2011)0500 , del II.
[24] P7_TA(2011)0266
[25] Evropsko računsko sodišče – Uporaba strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za sofinanciranje prometne infrastrukture v morskih pristaniščih: uspešna naložba?, Posebno poročilo št. 4/2012.
[26] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266  
[27] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0297
[28] Vsi zneski sredstev za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2020 so izraženi v stalnih cenah za leto 2011.
[29] P7_TA(2011)0266
[30] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266
[31] UL C 13, 20.1.2009, str. 3.
[32] GD Komisije za komuniciranje, junij 2012.
[33] UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32.
[34]            Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266