Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov1,

______________

1Mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 18. aprila 2012 o „Open-Data Package“ Evropske Komisije, vključno s predlogom direktive o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (PSI)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Podatki in informacije, ki jih ustvarijo vlade držav članic, javni sektor ter institucije in organi EU, so obsežna, raznolika in obsežna zbirka virov, ki lahko koristi gospodarstvu znanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Politike odprtih podatkov, ki spodbujajo široko razpoložljivost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja za zasebne ali komercialne namene z minimalnimi pravnimi, tehničnimi ali finančnimi ovirami ali brez njih, lahko pomembno prispevajo k spodbujanju oblikovanja novih storitev, ki temeljijo na novih načinih združevanja in uporabe takih informacij. Vendar so za to potrebni enaki konkurenčni pogoji na ravni Unije v zvezi s tem, ali je ponovna uporaba dokumentov dovoljena ali ne, česar ni mogoče doseči, če ponovno uporabo urejajo različna pravila in prakse zadevnih držav članic ali javnih organov.

(2) Politike odprtih podatkov, ki spodbujajo široko razpoložljivost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja za zasebne ali komercialne namene z minimalnimi pravnimi, tehničnimi ali finančnimi ovirami ali brez njih in ki spodbujajo kroženje informacij ne le za gospodarske akterje, temveč tudi za državljane, pa tudi prosti pretok oseb v Uniji, in sicer dosledno ob upoštevanju temeljnih pravic, lahko pomembno prispevajo k spodbujanju oblikovanja novih storitev, ki temeljijo na novih načinih združevanja in uporabe takih informacij, gospodarske rasti in družbene angažiranosti. Vendar so za to potrebni enaki konkurenčni pogoji na ravni Unije v zvezi s tem, ali je ponovna uporaba dokumentov dovoljena ali ne, česar ni mogoče doseči, če ponovno uporabo urejajo različna pravila in prakse zadevnih držav članic ali javnih organov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Omogočanje ponovne uporabe dokumentov, ki jih hrani organ javnega sektorja, pomeni dodano vrednost za ponovne uporabnike, končne uporabnike in družbo na splošno ter v številnih primerih tudi za javni organ, saj povratne informacije ponovnih uporabnikov in končnih uporabnikov imetniku omogočajo izboljšanje kakovosti zbranih informacij.

(3) Omogočanje ponovne uporabe podatkov in dokumentov, ki jih hrani organ javnega sektorja, pomeni dodano vrednost za ponovne uporabnike, končne uporabnike, družbo na splošno ter tudi za javni organ, saj spodbujanje preglednosti in povratne informacije ponovnih uporabnikov in končnih uporabnikov imetniku omogočajo izboljšanje kakovosti zbranih informacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Direktiva 2003/98/ES ne vključuje obveznosti odobritve ponovne uporabe dokumentov. Odločitev, da se ponovna uporaba odobri ali ne, je prepuščena državam članicam ali zadevnemu organu javnega sektorja. Direktiva hkrati temelji na nacionalnih pravilih o dostopu do dokumentov. Nekatere države članice so pravico do ponovne uporabe izrecno povezale z navedeno pravico do dostopa, tako da se lahko ponovno uporabijo vsi splošno dostopni dokumenti. V drugih državah članicah je povezava med tema sklopoma pravil manj jasna in povzroča pravno negotovost.

(6) Direktiva 2003/98/ES ne upravičuje obveznosti držav članic, da omogočijo dostop do dokumentov javnega sektorja in njihovo ponovno uporabo. Odločitev, da se ponovna uporaba odobri ali ne, je prepuščena državam članicam ali zadevnemu organu javnega sektorja. V direktivi so zgolj poenoteni pogoji, pod katerimi so dokumenti za ponovno uporabo na voljo. Direktiva hkrati temelji na nacionalnih pravilih o dostopu do dokumentov. Nekatere države članice so pravico do ponovne uporabe izrecno povezale z navedeno pravico do dostopa, medtem ko so druge države članice z zakonom ločile pravico do ponovne uporabe od nacionalnih predpisov o dostopu do informacij oziroma predpisov o prostem dostopu do informacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Obveznost zagotavljanja ponovne uporabe vseh splošno razpoložljivih dokumentov in dovoljevanje ponovne uporabe dokumentov, katerih dostopnost ni omejena z režimi dostopa v državah članicah, bi bilo treba zagotavljati ob spoštovanju načela subsidiarnosti ter ob zagotavljanju varovanja zasebnosti in osebnih podatkov na ravni Unije, pa tudi ob spoštovanju zakonodaje Unije o varstvu podatkov in njenem polnem upoštevanju, vključno pri ponovni čezmejni uporabi podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6b) Nacionalne ureditve o dostopu do javnih dokumentov temeljijo na preglednosti in svobodi obveščanja. V nekaterih primerih pa je pravica do dostopa omejena, na primer na tiste, za katere so ti dokumenti posebej pomembni, ali v primerih, ko dokumenti vsebujejo občutljive informacije, na primer v zvezi z nacionalno ali javno varnostjo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6c) Direktiva 2003/98/ES ne vsebuje obveznosti, da države članice obstoječe analogno gradivo digitalizirajo ali ga dajo na voljo v odprtem formatu. Organi javnega sektorja se lahko sami odločijo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo podatke digitalizirali.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6d) Direktiva 2003/98/ES velja za dokumente, ki jih morajo zadevni organi javnega sektorja zagotoviti v okviru svoje javne naloge, kot je določeno z zakonodajo ali drugimi obvezujočimi predpisi v zadevni državi članici. To javno nalogo bi moralo biti mogoče za zadevne organe opredeliti na splošno ali za vsak primer posebej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Zato bi morala Direktiva 2003/98/ES določati jasno obveznost držav članic, da dajo vse splošno dostopne dokumente na voljo za ponovno uporabo. Ker to pomeni omejitev pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo avtorji dokumentov, bi moral biti obseg take povezave med pravico do dostopa in pravico do uporabe omejen na tisto, kar je izključno potrebno za dosego ciljev uvedbe te pravice. S tem v zvezi bi, ob upoštevanju zakonodaje Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, biti izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji ali arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

(7) Zato bi morala Direktiva 2003/98/ES določati splošno obveznost držav članic, ob spoštovanju načela subsidiarnosti, da zagotovijo možnost ponovne uporabe splošno dostopnih dokumentov ter da v prihodnje vse take dokumente ustvarijo z namenom, da bodo ponovno uporabni. Ker to pomeni omejitev pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo avtorji dokumentov, bi moral biti obseg take povezave med pravico do dostopa in pravico do uporabe omejen na tisto, kar je izključno potrebno za dosego ciljev uvedbe te pravice. S tem v zvezi bi, ob upoštevanju zakonodaje Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, biti izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji ali arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Dokumenti, za katere prenehajo veljati pravice intelektualne lastnine, zaradi česar postanejo javna last, tvorijo zelo pomemben del zbirk v knjižnicah, arhivih in muzejih in bi jih bilo treba v kampanjah za spodbujanje digitalizacije obravnavati prednostno; zato je ustrezno zagotoviti, da digitalizacija ne bo spremenila njihovega pravnega statusa. Dostop in ponovno uporabo teh podatkov je treba zagotoviti zaradi spoštovanja temeljne pravice dostopa do kulture, informacij in izobraževanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Iskanje, digitalizacija in predstavitev kulturnih virov so pomembni izzivi za zagotovitev dostopa vseh ljudi do kulture, informacij in izobraževanja. Zato se je treba odločiti za premišljeno uporabo kulturnih virov, ki bo državljanom omogočala dostop do kulturne dediščine ob upoštevanju dejstva, da ti viri z razliko od drugih niso gospodarski viri in da jih je treba zaščititi pred pretirano komercializacijo. Javni organi bi morali kulturne institucije, ki so zajete s to direktivo, podpirati z vzpostavitvijo javnih skladov za digitalizacijo in razširjanje podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Področje uporabe Direktive se razširja na knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive. Direktiva se ne uporablja za druge kulturne ustanove, kot so opere, baleti in gledališča, vključno z arhivi, ki so del slednjih ustanov.

(10) Področje uporabe Direktive se razširja na knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje, javne organe, ki upravljajo arheološka najdišča in kulturne znamenitosti in arhive, pri čemer spodbuja uporabo virtualizacije zgodovinskih krajev, da bi bil dostop do takšnih podatkov enostavnejši. Direktiva se ne uporablja za raziskovalne in izobraževalne in ustanove ali druge kulturne ustanove, kot so opere, baleti in gledališča, vključno z arhivi, ki so del teh ustanov, ali za organizacije javne radiotelevizije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Z razširitvijo Europeane ponuja ponovna uporaba dokumentov, ki se nahajajo v knjižnicah (tudi v univerzitetnih knjižnicah), muzejih in arhivih, znaten socialen in gospodarski potencial za kulturne in ustvarjalne panoge, pa tudi za družbo, zato je treba spodbujati potekajočo digitalizacijo evropskih kulturnih zbirk.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Številne knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji, arhivi in zasebni partnerji sodelujejo pri obdelavi, digitalizaciji in predstavitvi kulturnih zbirk, pri čemer organi javnega sektorja podeljujejo partnerjem izključne pravice dostopa in komercialne uporabe. V praksi se je pokazalo, da taka javno-zasebna partnerstva lahko omogočajo smiselno uporabo kulturnih zbirk, hkrati pa pospešujejo dostopnost kulturne dediščine za javnost. Zato z Direktivo 2003/98/ES ne bi smeli onemogočiti sklepanja pogodb o ureditvi, ki zagotavljajo izključne pravice. Poleg tega bi morale imeti kulturne ustanove možnost, da ob upoštevanju načela preglednosti in nediskriminacije same izbirajo partnerje, s katerimi želijo sodelovati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10c) Institucije in organi Evropske unije bi morali biti zgled pri ponovni uporabi informacij javnega sektorja, s čimer bi spremenili upravljanje informacij v vsem javnem sektorju, spodbujali najboljšo prakso in razvili inovativne tehnološke rešitve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10d) Nekatere osebne podatke iz arhiviranih dokumentov, za katere velja prepoved vsakršne diskriminacije, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES, če pa veljavna zakonodaja določa njihovo posredovanje, bi jih bilo treba pred kakršnokoli uporabo anonimizirati ali v njih prikriti podatke o posameznih osebah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10e) Podatki, ki jih hranijo izobraževalne in raziskovalne ustanove, bi morali biti izvzeti iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v odprtih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a) Dokument bi moral biti opredeljen kot dokument v strojno berljivem formatu, če je v datotečni obliki, ki programskim aplikacijam omogoča, da v njem z lahkoto poiščejo, prepoznajo in izločijo pomembne podatke. Podatki, kodirani v datotekah, ki so strukturirani v strojno berljivo obliko, so strojno berljivi podatki. Strojno berljivi formati lahko obstajajo ali ne obstajajo kot formalni odprti standardi. Države članice bi morale, kjer je to primerno, spodbujati uporabo odprtih, strojno berljivih oblik.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, mora biti zaračunavanje načeloma omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov, razen če so ta nadomestila izjemoma utemeljena v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili. Zlasti je treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, ki znaten delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, krijejo iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine. Dejstvo, da so cene stroškovno naravnane in da so skladne z ustreznimi omejitvami, mora dokazati organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo dokumentov.

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, mora biti zaračunavanje načeloma omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in oblikovanja dokumentov, zagotavljanja njihove interoperabilnosti in razširjanja, razen če so ta nadomestila izjemoma utemeljena v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili. Vendar je zlasti treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, ki morajo kriti znaten delež svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog, pa tudi s tekočimi stroški poslovanja knjižnic, muzejev in arhivov. Tem organom javnega sektorja bi bilo treba omogočiti, da za ponovno uporabo zaračunajo višje stroške. Stroški, ki presegajo mejne stroške, bi morali biti določeni v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, skupni dohodek od dobave dokumentov in dovoljenj za njihovo ponovno uporabo pa ne sme presegati stroškov za pripravo, reprodukcijo in razširjanje, vključno z razumno donosnostjo naložbe. Dejstvo, da so cene stroškovno naravnane in da so skladne z ustreznimi merili, bi moral dokazati organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo dokumentov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) V zvezi s ponovno uporabo dokumenta lahko organi javnega sektorja, kjer je to izvedljivo, ponovnemu uporabniku postavijo pogoje, kot je navedba vira. Kakršna koli dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja morajo v vsakem primeru čim manj omejevati ponovno uporabo. V zvezi s tem imajo lahko pomembno vlogo tudi odprta dovoljenja, ki so na voljo prek spleta, ki zagotavljajo širše pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev in ki temeljijo na odprtih formatih podatkov. Zato morajo države članice spodbujati uporabo odprtih državnih dovoljenj.

(13) V zvezi s ponovno uporabo dokumenta lahko organi javnega sektorja, kjer je to izvedljivo, ponovnemu uporabniku postavijo pogoje, kot je navedba vira. Kakršna koli dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja morajo v vsakem primeru čim manj omejevati ponovno uporabo, omejitev pa po možnosti omejiti na navedbo vira. V zvezi s tem bi morala imeti pomembno vlogo tudi odprta dovoljenja, ki so na voljo prek spleta, ki zagotavljajo širše pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev in ki temeljijo na odprtih formatih podatkov. Zato bi morale države članice spodbujati uporabo odprtih dovoljenj, ki jih bilo treba sčasoma standardizirati po vsej Uniji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben nadzor neodvisnih organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben pregled s strani organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Prenos te naloge na ustrezne nacionalne organe je v pristojnosti držav članic. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Ker cilja te direktive, tj. olajšati oblikovanje informacijskih proizvodov in storitev na ravni Unije, ki temeljijo na dokumentih javnega sektorja, zagotoviti učinkovito čezmejno uporabo dokumentov javnega sektorja za informacijske proizvode in storitve z dodano vrednostjo s strani zasebnih družb ter omejiti izkrivljanje konkurence na trgu Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se glede na resnični vseevropski obseg predlaganih ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(15) Ker cilja te direktive, tj. olajšati oblikovanje informacijskih proizvodov in storitev na ravni Unije, ki temeljijo na dokumentih javnega sektorja, in zagotoviti učinkovito čezmejno uporabo dokumentov javnega sektorja za informacijske proizvode in storitve z dodano vrednostjo tako s strani zasebnih družb, s poudarkom na malih in srednjih podjetjih, kot s strani državljanov, da se omogoči prosto kroženje informacij in komunikacije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se glede na resnični vseevropski obseg predlaganih ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Ta direktiva upošteva temeljne pravice in je skladna z načeli zlasti Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, vključno z lastninsko pravico (člen 17). Ta direktiva se ne sme v nobenem delu razlagati ali izvajati na način, ki ni skladen z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

(16) Ta direktiva upošteva temeljne pravice in je skladna z načeli zlasti Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov na vseh področjih življenja (člen 8) in z lastninsko pravico (člen 17). Ta direktiva se ne sme v nobenem delu razlagati ali izvajati na način, ki ni skladen z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Zagotoviti je treba, da države članice (glej uvodno izjavo 19) Komisiji poročajo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

(17) Zagotoviti je treba, da države članice (glej uvodno izjavo 19) Komisiji poročajo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu nepristranskega organa, pristojnega za nadzor nad ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med nepristranskimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Komisija bi morala državam članicam pomagati pri doslednem izvajanju Direktive z dajanjem smernic, zlasti glede zaračunavanja in izračunavanja stroškov, priporočenih pogojev za izdajo dovoljenj ter formatov, po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

(18) Komisija bi morala državam članicam pomagati pri doslednem izvajanju Direktive z dajanjem predlogov in nezavezujočih smernic, zlasti glede zaračunavanja in izračunavanja stroškov, priporočenih pogojev za izdajo dovoljenj ter formatov, po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi. Zato bi morale Komisija in države članice spodbujati čezmejno izmenjavo dobre prakse in znanja med zainteresiranimi stranmi, javnimi organi in regulatorji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) V odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

"(b) dokumente, za katere imajo pravice intelektualne lastnine tretje strani, tudi dokumente, hranjene v univerzitetnih knjižnicah in za katere imajo univerze pravice intelektualne lastnine.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1b) V odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

“(c) dokumente, do katerih ni dostopa zaradi režima dostopa v državah članicah, vključno zaradi:

- zaščite nacionalne varnosti (tj. državne varnosti), obrambe ali javne varnosti;

- statistične ali poslovne zaupnosti;

- varstva zasebnosti in osebnih podatkov;“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

‘(e) dokumente, ki jih hranijo izobraževalne in raziskovalne ustanove, kot so raziskovalne organizacije, vključno z organizacijami, ustanovljenimi za prenos rezultatov raziskav, šolami in univerzami (razen univerzitetnih knjižnic v zvezi z dokumenti, ki niso raziskovalni dokumenti, zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb), kadar je to primerno;“

“(e) dokumente, ki jih hranijo izobraževalne in raziskovalne ustanove, vključno z organizacijami, ustanovljenimi za prenos rezultatov raziskav, šolami in univerzami (razen univerzitetnih knjižnic v zvezi z dokumenti, ki niso raziskovalni dokumenti, zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) V odstavku 2 se za točko (e) vstavi naslednja točka:

„(ea) dokumente, ki jih hranijo arhivi, muzeji ali knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami) posebno občutljive verske narave ali ki vsebujejo tradicionalno znanje;“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

“3. Ta direktiva gradi na režimih dostopa v državah članicah in ne posega vanje.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a) Po odstavku 5 se doda naslednji odstavek:

"5a. Javni organi bi morali zagotoviti, da sta dostop do informacij javnega sektorja in njihova ponovna uporaba v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „strojno berljiv“ pomeni, da so digitalni dokumenti zadovoljivo strukturirani, da lahko programske aplikacije zanesljivo prepoznajo posamezne dejanske navedbe in njihovo notranjo strukturo.“

(6) „strojno berljiv“ pomeni, da so digitalni dokumenti strukturirani tako, da lahko programske aplikacije z uporabo odprtega formata zanesljivo prepoznajo posamezne dejanske navedbe in njihovo notranjo strukturo.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. V členu 2 se doda naslednji odstavek:

"6a. „anonimiziranje“ pomeni izvajanje potrebnih postopkov za brisanje ali prikrivanje osebnih podatkov ter postopkov, ki te podatke naredijo nečitljive.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b. V členu 2 se doda naslednji odstavek:

"6b. „formalni standard” je standard, ki se kodificira v pisni obliki in ki natančno opredeljuje zahteve za ustvarjanje interoperabilne programske opreme za upravljanje datotek.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2c. V členu 2 se doda naslednji odstavek:

"6c. „odprti format“ pomeni format, ki je neodvisen od tehnologij, ki jih uporablja sistem (platformsko neodvisen), strojno berljiv in javnosti dostopen brez pravnih, tehničnih ali finančnih omejitev, ki bi preprečevale ponovno uporabo te informacije. “

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Ob upoštevanju odstavka (2) države članice zagotovijo, da se lahko dokumenti iz člena 1 ponovno uporabijo za komercialne ali nekomercialne namene v skladu s pogoji iz poglavij III in IV.

(1) Ob upoštevanju odstavka (2) države članice zagotovijo, da se lahko dokumenti organov javnega sektorja iz člena 1 ponovno uporabijo za komercialne ali nekomercialne namene v skladu s pogoji iz poglavij III in IV, če gre za dokumente, ki so dostopni po pravilih o dostopu do informacij javnega sektorja, ki obstajajo v državah članicah. Kadar je mogoče. se ti dokumenti razširjajo v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Za dokumente, na katerih imajo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi pravice intelektualne lastnine, države članice zagotovijo, da je, kadar je njihova ponovna uporaba dovoljena, komercialna ali nekomercialna ponovna uporaba teh dokumentov skladna s pogoji, določenimi v poglavjih III in IV.“

(2) Za dokumente, na katerih imajo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi pravice intelektualne lastnine, države članice zagotovijo, da je, kadar je njihova ponovna uporaba dovoljena, komercialna ali nekomercialna ponovna uporaba teh dokumentov skladna s pogoji, določenimi v poglavjih III in IV, če gre za dokumente, ki so dostopni po ureditvah o dostopu do informacij javnega sektorja, ki obstajajo v državah članicah. Kadar je mogoče. se ti dokumenti razširjajo v odprtem formatu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-1) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"(1) Organi javnega sektorja zahtevke za ponovno uporabo obdelujejo elektronsko. Kadar je to mogoče in primerno, dajo vlagatelju dokument za ponovno uporabo na voljo po elektronskih sredstvih ali, če je potrebno dovoljenje, zanj v razumnem času, ki je skladen s časovnimi okviri, določenimi za obdelavo zahtevkov za dostop do dokumentov, oblikujejo dokončno ponudbo za dovoljenje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Na koncu odstavka 4 se doda naslednje besedilo:

(2) Na koncu odstavka 4 se doda naslednje besedilo:

„Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani neodvisnega organa, ki ima posebne regulativne pristojnosti v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja ter čigar odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja.“

„Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani ustreznega nepristranskega organa v državi članici, ki odloča v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja ter čigar odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) V členu 4 se doda naslednji odstavek:

(5a) Direktiva je v celoti skladna z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov. Če se javni podatki, ki so na voljo za ponovno uporabo, nanašajo na osebne podatke, je treba določiti, pod katerimi pogoji in ob upoštevanju katerih varoval glede osebnih podatkov se ponovna uporaba dovoli – če je mogoče, z dovoljenjem. S to oceno se zagotovi, da v skladu z nacionalno zakonodajo obstaja ustrezna pravna podlaga za prenos in ponovno uporabo podatkov, da je ponovna uporaba na voljo samo za združljive namene in da morajo vlagatelji in nadaljnji uporabniki upoštevati vse druge določbe veljavnega prava o varstvu podatkov. Komisija natančno spremlja, ali izvajanje te direktive ni v nasprotju z zakonodajo Unije o varstvu podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V odstavku 1 se izraz „in elektronsko“ nadomesti z izrazom „v strojno berljivem formatu in skupaj z njihovimi metapodatki.“.

(1) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"(1) Organi javnega sektorja dajo dokumente na voljo v katerem koli obstoječem formatu ali jeziku ter, kadar je mogoče in primerno, v odprtem, strojno berljivem formatu, skupaj z njihovimi metapodatki, pri čemer bi morali oboji, kolikor je mogoče, upoštevati odprte, formalne standarde. Dokumenti, ustvarjeni po začetku veljavnosti te direktive, se načeloma dajo na voljo v strojno berljivi obliki. To pa ne pomeni obveznosti v primeru, ko bi prilagoditev obstoječih dokumentov, vključno z zagotovitvijo izvlečkov, pomenila nesorazmeren napor v skladu s preglednimi, objektivnimi in preverljivimi merili.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, je skupni znesek, ki ga zaračunajo organi javnega sektorja, omejen na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov.“

1. Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, je skupni znesek, ki ga zaračunajo organi javnega sektorja, omejen na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Brez poseganja v odstavka 3 in 4 tega člena lahko organi javnega sektorja v posebnih primerih, zlasti kadar znaten delež operativnih stroškov organov javnega sektorja, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine, za ponovno uporabo dokumentov zaračunavajo stroške, ki presegajo mejne stroške, in sicer v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, če je to v javnem interesu in je to odobril neodvisni organ iz člena 4(4).“

2. Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje:

(a) Organe javnega sektorja, od katerih se zahteva, da ustvarijo prihodek za kritje znatnega dela stroškov priprave, reprodukcije in razširjanja dokumentov;

(b) Knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive.

Te izjeme se lahko dovoli, če je to v javnem interesu in v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili ter brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi za ponovno uporabo dokumentov, ki jih hranijo, zaračunajo stroške, ki presegajo mejne stroške.“

3. Zaračunane stroške, ki presegajo mejne stroške ustanov iz odstavka 2(a) in (b), pregleda nepristranski organ iz člena 4 (4).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) V členu 6 se doda naslednji odstavek:

"4a. Države članice določijo ustrezni organ ali ustrezne organe, poleg samega organa javnega sektorja, ki so pristojni za določitev meril za zaračunavanje stroškov, ki presegajo mejne stroške iz odstavka 4.”.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Doda se nov odstavek 5:

črtano

„Dejstvo, da so cene v skladu s tem členom, dokaže organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) V členu 7 (Preglednost) se za izraz „izračunu cen“ vstavi izraz „nad mejnimi stroški ali“.

(7) V členu 7 se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

„Zadevni organ javnega sektorja navede tudi dejavnike, ki se bodo upoštevali pri izračunu cen v skladu s členom 6.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Organi javnega sektorja lahko dovolijo brezpogojno ponovno uporabo, lahko pa pri izdajanju dovoljenj zahtevajo izpolnjevanje pogojev, kot je navedba virov, če je to ustrezno. Ti pogoji po nepotrebnem ne omejujejo možnosti za ponovno uporabo in se ne uporabljajo za omejevanje konkurence.“

"1. Organi javnega sektorja lahko dovolijo brezpogojno ponovno uporabo dokumentov, lahko pa pri izdajanju dovoljenj zahtevajo izpolnjevanje pogojev, s katerimi uredijo zadevna vprašanja, če je to ustrezno. Ti pogoji po nepotrebnem ne omejujejo možnosti za ponovno uporabo in se ne uporabljajo za omejevanje konkurence.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo vzpostavitev praktičnih ureditev, ki bodo olajšale medjezikovno iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo prek spleta in v strojno berljivem formatu, ter portalov, ki so povezani s seznami decentraliziranih virov.“

Države članice vzpostavijo praktične ureditve, ki bodo olajšale medjezikovno iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo prek spleta in v odprtem, strojno berljivem formatu, ter portalov, ki so povezani s seznami decentraliziranih virov.“

To za organe javnega sektorja ne pomeni obveznosti, da pripravijo ali prilagodijo dokumente zaradi skladnosti z zahtevkom, niti ne pomeni obveznosti, da zagotovijo povzetke dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor, ki presega enostavni postopek.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9a. vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Komisija lahko za namene doslednega izvajanja tega člena sprejme smernice s seznamom priporočenih sklopov podatkov, ki so na voljo za ponovno uporabo.”

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9b. Člen 11(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Če pa je izključna pravica vendarle potrebna za zagotovitev storitve v javnem interesu, njeno veljavnost redno pregleduje organ iz člena 4(4), v vsakem primeru pa vsake tri leta. Izključne ureditve, vzpostavljene po začetku veljavnosti te direktive, so pregledne, zadevni organi javnega sektorja pa jih objavijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9c. V členu 11 se doda naslednji odstavek:

"2a. Če je izključna pravica, ki zagotavlja preferencialno komercialno izkoriščanje, potrebna za digitalizacijo kulturnih vsebin, obdobje trajanja te preferencialne uporabe na splošno ne presega sedem let Take izključne ureditve, vzpostavljene po začetku veljavnosti te direktive, so pregledne in se javno objavijo. Če je izključna pravica, ki zagotavlja preferencialno komercialno izkoriščanje, potrebna za digitalizacijo kulturnih vsebin, se zadevnemu organu javnega sektorja v okviru te ureditve zagotovi brezplačen izvod digitaliziranih kulturnih vsebin. Ne glede na to, ali je s pogodbo drugače določeno, se vsak digitalni izvod po končanem obdobju izključnosti da na voljo kulturni ustanovi za ponovno javno uporabo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V členu 11 (Prepoved izključnih ureditev) se na koncu odstavka 3 doda naslednji stavek:

(10) V členu 11 (Prepoved izključnih ureditev) se na koncu odstavka 3 doda naslednji stavek:

„Vendar se take ureditve, ki vključujejo kulturne ustanove in univerzitetne knjižnice, prenehajo uporabljati po preteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 31. decembra 20XX [6 let po začetku veljavnosti Direktive].“

„Obstoječe ureditve, ki vključujejo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive, se prenehajo uporabljati po preteku pogodbe.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) V členu 13 (Pregled) se datum 1. julij 2008 nadomesti z datumom [3 leta po datumu prenosa Direktive] in doda se naslednji odstavek:

(12) V členu 13 (Pregled) se datum 1. julij 2008 nadomesti z datumom [pet let po začetku veljavnosti Direktive] in doda se naslednji odstavek:

„Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa iz člena 4(4).“

"2a. Države članice Komisiji vsake dve leti predložijo letno poročilo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu nepristranskega organa v državah članicah iz člena 4(4). Komisija vsake dve leti objavi ustrezno preglednico rezultatov, ki vključuje kazalnike uspeha za ponovno uporabo informacij javnega sektorja.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Nebirokratska in cenovno ugodna ponovna uporaba informacij javnega sektorja je v podporo naslednjim pomembnim skupnostim uporabnikov: malim in srednjim podjetjem, zlasti s področja informacijske in komunikacijske tehnologije, novinarjem in znanstvenikom. Poleg tega se z izboljšanim dostopom do informacij javnega sektorja povečata preglednost in jasnost dela javnih ustanov za državljane.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Direktiva 2003/98/ES ne vključuje obveznosti odobritve ponovne uporabe dokumentov. Odločitev, da se ponovna uporaba odobri ali ne, je prepuščena državam članicam ali zadevnemu organu javnega sektorja. Direktiva hkrati temelji na nacionalnih pravilih o dostopu do dokumentov. Nekatere države članice so pravico do ponovne uporabe izrecno povezale z navedeno pravico do dostopa, tako da se lahko ponovno uporabijo vsi splošno dostopni dokumenti. V drugih državah članicah je povezava med tema sklopoma pravil manj jasna in povzroča pravno negotovost.

(6) Direktiva 2003/98/ES ne upravičuje obveznosti, da bi države članice morale omogočiti dostop do dokumentov javnega sektorja in njihovo ponovno uporabo. Odločitev, da se ponovna uporaba odobri ali ne, je prepuščena državam članicam ali zadevnemu organu javnega sektorja. V direktivi so zgolj poenoteni pogoji, pod katerimi so dokumenti na voljo za ponovno uporabo. Direktiva hkrati temelji na nacionalnih pravilih o dostopu do dokumentov. Nekatere države članice so pravico do ponovne uporabe izrecno povezale s to pravico do dostopa, medtem ko so druge z zakonom ločile pravico do ponovne uporabe od nacionalnih predpisov o dostopu do informacij in/ali predpisov o svobodi obveščanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Nacionalne ureditve o dostopu do dokumentov javnega sektorja temeljijo na preglednosti in prostem dostopu do informacij. V nekaterih primerih pa je ta pravica omejena, na primer na tiste, ki imajo v zvezi s temi dokumenti posebne interese, ali kadar dokumenti vsebujejo občutljive informacije, na primer v zvezi z nacionalno ali javno varnostjo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6c) Direktiva 2003/98/ES velja za dokumente, ki jih morajo zadevni organi javnega sektorja zagotavljati v okviru svojih javnih nalog, kot je določeno z zakonodajo ali drugimi obvezujočimi predpisi v zadevni državi članici. Obstajati bi morala možnost, da se ta javna naloga opredeli na splošno za zadevne organe ali za vsak primer posebej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Zato bi morala Direktiva 2003/98/ES določati jasno obveznost držav članic, da dajo vse splošno dostopne dokumente na voljo za ponovno uporabo. Ker to pomeni omejitev pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo avtorji dokumentov, bi moral biti obseg take povezave med pravico do dostopa in pravico do uporabe omejen na tisto, kar je izključno potrebno za dosego ciljev uvedbe te pravice. S tem v zvezi bi, ob upoštevanju zakonodaje Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, biti izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji ali arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

(7) Zato bi morala Direktiva 2003/98/ES urejati, kako države članice omogočajo ponovno uporabo za vse razpoložljive dokumente. Zato bi moral biti obseg take povezave med pravico do dostopa in pravico do uporabe omejen na tisto, kar je izključno potrebno za dosego ciljev uvedbe te pravice. S tem v zvezi bi, ob upoštevanju zakonodaje Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, biti izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji ali arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Ker se s ponovno uporabo dokumentov, ki so v lasti knjižnic (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzejev in arhivov, odpirajo velike socialne in ekonomske možnosti za kulturne in ustvarjalne gospodarske sektorje, bi bilo treba spodbujati postopno digitalizacijo evropskih kulturnih zbirk.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Številne knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji, arhivi in zasebni partnerji sodelujejo pri obdelavi, digitalizaciji in predstavitvi kulturnih zbirk, pri čemer organi javnega sektorja podeljujejo partnerjem izključne pravice dostopa in komercialne uporabe. V praksi se je pokazalo, da ta javno-zasebna partnerstva omogočajo smiselno uporabo kulturnih zbirk, hkrati pa pospešujejo dostopnost kulturne dediščine za javnost. Zato z Direktivo 2003/98/ES ne bi smeli izključevati podeljevanja izključnih pravic. Poleg tega bi morale imeti kulturne ustanove možnost, da ob upoštevanju načela preglednosti in nediskriminacije same izbirajo partnerje, s katerimi želijo sodelovati, vendar ob upoštevanju načel preglednosti in nediskriminacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v tehnološko nevtralnih, strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a) Dokument je opredeljen kot dokument v strojno berljivem formatu, če gre za digitalni dokument v datotečni obliki, ki programskim aplikacijam omogoča enostavno iskanje, prepoznavanje in izločanje podatkov iz njega. Dokumenti v datotekah, ki to obdelavo na kakršen koli način onemogočajo ali zahtevajo posebno tehnologijo za to obdelavo, niso dokumenti v strojno berljivem formatu. Države članice zagotovijo uporabo odprtih strojno berljivih formatov, če uporaba odprtega formata iz tehnoloških ali gospodarskih razlogov ne bi bila upravičena. Uporabo neodprtega strojno berljivega formata bi bilo treba utemeljiti in predvideti tehnični opis uporabljenega formata.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11b) „odprt“ pomeni, da specifikacijo formata vzdržuje nepridobitna organizacija; njegov stalni razvoj temelji na odprtem postopku odločanja, ki je na voljo vsem zainteresiranim stranem; dokument o specifikaciji formata je prosto dostopen; intelektualna lastnina standarda je nepreklicno na voljo brez plačila licenčnine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, mora biti zaračunavanje načeloma omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov, razen če so ta nadomestila izjemoma utemeljena v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili. Zlasti je treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, ki znaten delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, krijejo iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine. Dejstvo, da so cene stroškovno naravnane in da so skladne z ustreznimi omejitvami, mora dokazati organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo dokumentov.

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, bi moralo biti zaračunavanje načeloma omejeno na mejne stroške, ki nastanejo v procesu izpolnjevanja zahtevka za ponovno uporabo. Zlasti je treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, ki znaten delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, krijejo iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine. Dejstvo, da so cene stroškovno naravnane in da so skladne z ustreznimi omejitvami, bi moral vedno dokazati organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo dokumentov. Te stroške bi bilo treba določiti po objektivnih, preglednih in preverljivih merilih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) V zvezi s ponovno uporabo dokumenta lahko organi javnega sektorja, kjer je to izvedljivo, ponovnemu uporabniku postavijo pogoje, kot je navedba vira. Kakršna koli dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja morajo v vsakem primeru čim manj omejevati ponovno uporabo. V zvezi s tem imajo lahko pomembno vlogo tudi odprta dovoljenja, ki so na voljo prek spleta, ki zagotavljajo širše pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev in ki temeljijo na odprtih formatih podatkov. Zato morajo države članice spodbujati uporabo odprtih državnih dovoljenj.

(13) V zvezi s ponovno uporabo dokumenta lahko organi javnega sektorja, kjer je to izvedljivo, ponovnemu uporabniku postavijo pogoje, kot je navedba vira. Vsa dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja bi morala v vsakem primeru čim manj omejevati ponovno uporabo, po možnosti pa zahtevati samo navedbo vira. V zvezi s tem bi morala imeti pomembno vlogo tudi odprta dovoljenja, ki so na voljo prek spleta, ki zagotavljajo širše pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev in ki temeljijo na odprtih formatih podatkov. Zato bi morale države članice spodbujati uporabo odprtih dovoljenj, ki jih bilo treba sčasoma standardizirati po vsej Uniji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben nadzor neodvisnih organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben nadzor neodvisnih organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Prenos nadzornih pooblastil na ustrezne nacionalne organe je v pristojnosti držav članic. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije bi bilo treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov. V primeru sporov v zvezi z izvajanjem so na voljo nacionalni sistemi varuhov človekovih pravic oziroma evropski varuh človekovih pravic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Zagotoviti je treba, da države članice (glej uvodno izjavo 19) Komisiji poročajo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

(17) Zagotoviti je treba, da države članice (glej uvodno izjavo 19) Komisiji poročajo o razpoložljivosti informacij javnega sektorja za ponovno uporabo, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije bi bilo treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Komisija bi morala državam članicam pomagati pri doslednem izvajanju Direktive z dajanjem smernic, zlasti glede zaračunavanja in izračunavanja stroškov, priporočenih pogojev za izdajo dovoljenj ter formatov, po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

(18) Komisija bi morala državam članicam pomagati pri doslednem izvajanju Direktive s predlogi in smernicami, zlasti glede zaračunavanja in izračunavanja stroškov, priporočenih pogojev za izdajo dovoljenj ter formatov, po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1 a) V odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) dokumente, do katerih ni dostopa zaradi režima dostopa v državah članicah, vključno zaradi:

– zaščite državne varnosti, obrambe ali javne varnosti;

– statistične ali poslovne tajnosti;

– varstva zasebnosti in osebnih podatkov;“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. „strojno berljiv“ pomeni, da so digitalni dokumenti zadovoljivo strukturirani, da lahko programske aplikacije zanesljivo prepoznajo posamezne dejanske navedbe in njihovo notranjo strukturo.“

6. „dokument v strojno berljivem formatu“ pomeni digitalni dokument v datotečni obliki, ki programskim aplikacijam omogoča, da preprosto ter na tehnološko nevtralen način iščejo, prepoznavajo in izločajo podatke, pomembne za ta dokument.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(- 1) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Organi javnega sektorja zahtevke za ponovno uporabo obdelujejo elektronsko. Elektronsko, kadar je to možno in primerno, obdelajo zahtevke za ponovno uporabo, in vlagatelju omogočijo dostop do dokumenta za ponovno uporabo ali, če se zahteva dovoljenje, za vlagatelja končno oblikujejo (finalizirajo) ponudbo za dovoljenje v razumnem času, ki je skladna s časovnimi okviri, določenimi za obdelavo zahtevkov za dostop do dokumentov.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani neodvisnega organa, ki ima posebne regulativne pristojnosti v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja ter čigar odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja.

Pravna sredstva vključujejo sklicevanje na možnost pregleda s strani neodvisnega organa v državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Direktiva je v celoti skladna z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov. Če javni podatki, ki so na voljo za ponovno uporabo, zadevajo osebne podatke, je treba določiti, pod katerimi pogoji in s katerimi varovalkami v zvezi z osebnimi podatki se ponovna uporaba dovoli – če je izvedljivo, z dovoljenjem. Ta ocena mora zagotoviti, da je po nacionalni zakonodaji ustrezna pravna podlaga za prenos in ponovno uporabo podatkov na voljo samo za združljive namene in da morajo prosilci in nadaljnji uporabniki upoštevati vse druge določbe ustrezne zakonodaje o varstvu podatkov. Komisija natančno spremlja, ali izvajanje te direktive ni v nasprotju z zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V odstavku 1 se izraz „in elektronsko“ nadomesti z izrazom „v strojno berljivem formatu in skupaj z njihovimi metapodatki.“.

1. Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organi javnega sektorja dajo dokumente na voljo v obstoječih formatih ali jezikih ter v tehnološko nevtralnem, strojno berljivem formatu in z njihovimi metapodatki, kadar je to možno in primerno. To ne pomeni obveznosti, da bi morali dokumente zaradi skladnosti z zahtevkom pripraviti, digitalizirati ali prilagoditi ali jih spremeniti v tehnološko nevtralno strojno berljivo obliko, niti da bo morali zagotoviti izvlečke iz dokumentov, če bi to pomenilo nesorazmerno breme, ki bi presegalo enostavno izvedbo.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, je skupni znesek, ki ga zaračunajo organi javnega sektorja, omejen na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov.

1. Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, je skupni znesek, ki ga zaračunajo organi javnega sektorja, omejen na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za:

2. Brez poseganja v odstavka 3 in 4 tega člena lahko organi javnega sektorja v posebnih primerih, zlasti kadar znaten delež operativnih stroškov organov javnega sektorja, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine, za ponovno uporabo dokumentov zaračunavajo stroške, ki presegajo mejne stroške, in sicer v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, če je to v javnem interesu in je to odobril neodvisni organ iz člena 4(4).

a) posebne primere, kadar je treba pridobiti dohodek za kritje znatnega deleža operativnih stroškov organov javnega sektorja, ki so povezani z izvajanjem njihovih javnih nalog in izvirajo iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine;

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi za ponovno uporabo dokumentov, ki jih hranijo, zaračunajo stroške, ki presegajo mejne stroške.

b) knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive.

3. Če se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, kakor je določeno v odstavku 2, se za določitev cen uporabijo objektivna, pregledna in preverljiva merila. Skupni dohodek od zagotavljanja dokumentov in dovoljenj za ponovno uporabo dokumentov ne bi smel presegati stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije ali razširjanja in razumne donosnosti naložbe. Po možnosti tudi ne presega anonimizacije osebnih podatkov ali naložb za omogočanje ponovne uporabe podatkov z elektronskimi sredstvi. Cene iz odstavkov 1 in 2 morajo biti v zadevnem ustreznem obračunskem obdobju stroškovno naravnane in preračunane v skladu z računovodskimi načeli, ki jih uporabljajo zadevni organi javnega sektorja.

4. Cene iz odstavka 3 mora pregledati neodvisen organ iz člena 4(4), brez poseganja v odstavka 2 in 3 tega člena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) V členu 7 (Preglednost) se za izraz „izračunu cen“ vstavi izraz „nad mejnimi stroški ali“.

(7) V členu 7 (Preglednost) se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

„Zadevni organ javnega sektorja navede tudi dejavnike, ki se bodo upoštevali pri izračunu cen v skladu s členom 6.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organi javnega sektorja lahko dovolijo brezpogojno ponovno uporabo, lahko pa pri izdajanju dovoljenj zahtevajo izpolnjevanje pogojev, kot je navedba virov, če je to ustrezno. Ti pogoji po nepotrebnem ne omejujejo možnosti za ponovno uporabo in se ne uporabljajo za omejevanje konkurence.

Organi javnega sektorja lahko dovolijo brezpogojno ponovno uporabo dokumentov, lahko pa pri izdajanju dovoljenj, s katerimi uredijo bistvena vprašanja, zahtevajo izpolnjevanje pogojev, kot je navedba virov, če je to ustrezno. Ti pogoji so javno dostopni po elektronski poti in ne omejujejo po nepotrebnem možnosti za ponovno uporabo in se ne uporabljajo za omejevanje konkurence.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Komisija za namene doslednega izvajanja tega člena sprejme smernice za priporočeni standard in odprta dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Te smernice bodo zajemale posebno določbo o varovanju podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo vzpostavitev praktičnih ureditev, ki bodo olajšale medjezikovno iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo prek spleta in v strojno berljivem formatu, ter portalov, ki so povezani s seznami decentraliziranih virov.“

Države članice vzpostavijo praktične ureditve, ki olajšajo iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo v celotni Uniji, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo v tehnološko nevtralnem strojno berljivem formatu, ter spletnih portalov, ki so povezani s seznami virov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Člen 11 odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar je izključna pravica potrebna za zagotovitev storitve v javnem interesu, se veljavnost te pravice ne glede na odstavek 1 redno pregleduje in se v vsakem primeru pregleda vsake štiri leta. Za izključne ureditve, vzpostavljene po začetku veljavnosti te direktive, pa velja načelo preglednosti in jih zadevni organi javnega sektorja objavijo.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9b) V člen 11 se vstavi naslednji odstavek:

„2a. Ne glede na odstavek 1 trajanje komercialne uporabe ne sme presegati sedmih let, če se izključna pravica odobri pri komercialni uporabi, ki je potrebna za digitalizacijo kulturnih virov. V tem obdobju izključne pravice ni treba preverjati. Izključne ureditve, ki so bile sprejete po začetku veljavnosti te direktive, morajo biti pregledne in jih je treba objaviti.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V členu 11 (Prepoved izključnih ureditev) se na koncu odstavka 3 doda naslednji stavek:

(10) V členu 11 (Prepoved izključnih ureditev) se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Obstoječe izključne ureditve, ki po odstavku 2 ne izpolnjujejo pogojev za izjemo, se prenehajo uporabljati po poteku pogodbe, v vsakem primeru pa najkasneje 31. decembra 2008. Vendar se take ureditve, ki so povezane s knjižnicami (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi in ki se ne uvrščajo med izjeme po odstavku 2 ali odstavku 2a, prenehajo uporabljati po preteku pogodbe, v vsakem primeru pa najkasneje 31. decembra 20XX [6 let po začetku veljavnosti Direktive].”

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) V členu 13 (Pregled) se datum 1. julij 2008 nadomesti z datumom [3 leta po datumu prenosa Direktive] in doda se naslednji odstavek:

(12) V členu 13 (Pregled) se datum 1. julij 2008 nadomesti z datumom [5 let po začetku veljavnosti Direktive] in doda se naslednji odstavek:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa iz člena 4(4).

Države članice Komisiji vsaka tri leta predložijo poročilo o razpoložljivosti informacij javnega sektorja za ponovno uporabo, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa iz člena 4(4).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Politike odprtih podatkov, ki spodbujajo široko razpoložljivost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja za zasebne ali komercialne namene z minimalnimi pravnimi, tehničnimi ali finančnimi ovirami ali brez njih, lahko pomembno prispevajo k spodbujanju oblikovanja novih storitev, ki temeljijo na novih načinih združevanja in uporabe takih informacij. Vendar so za to potrebni enaki konkurenčni pogoji na ravni Unije v zvezi s tem, ali je ponovna uporaba dokumentov dovoljena ali ne, česar ni mogoče doseči, če ponovno uporabo urejajo različna pravila in prakse zadevnih držav članic ali javnih organov.

(2) Politike odprtih podatkov, ki spodbujajo široko razpoložljivost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja za zasebne ali komercialne namene z minimalnimi pravnimi, tehničnimi ali finančnimi ovirami ali brez njih in ki spodbujajo kroženje informacij ne le za gospodarske akterje, temveč tudi za državljane, pa tudi prosti pretok oseb v Uniji, in sicer dosledno ob upoštevanju temeljnih pravic, lahko pomembno prispevajo k spodbujanju oblikovanja novih storitev, ki temeljijo na novih načinih združevanja in uporabe takih informacij. Vendar so za to potrebni enaki konkurenčni pogoji na ravni Unije v zvezi s tem, ali je ponovna uporaba dokumentov dovoljena ali ne, česar ni mogoče doseči, če ponovno uporabo urejajo različna pravila in prakse zadevnih držav članic ali javnih organov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Direktiva 2003/98/ES ne vključuje obveznosti odobritve ponovne uporabe dokumentov. Odločitev, da se ponovna uporaba odobri ali ne, je prepuščena državam članicam ali zadevnemu organu javnega sektorja. Direktiva hkrati temelji na nacionalnih pravilih o dostopu do dokumentov. Nekatere države članice so pravico do ponovne uporabe izrecno povezale z navedeno pravico do dostopa, tako da se lahko ponovno uporabijo vsi splošno dostopni dokumenti. V drugih državah članicah je povezava med tema sklopoma pravil manj jasna in povzroča pravno negotovost.

(6) Direktiva 2003/98/ES ne vključuje obveznosti, da države članice dovolijo dostop do dokumentov javnega sektorja in njihovo ponovno uporabo. Odločitev, da se ponovna uporaba odobri ali ne, je prepuščena državam članicam ali zadevnemu organu javnega sektorja. V direktivi so zgolj poenoteni pogoji, pod katerimi so dokumenti za ponovno uporabo na voljo. Direktiva hkrati temelji na nacionalnih pravilih o dostopu do dokumentov. Nekatere države članice so pravico do ponovne uporabe izrecno povezale s to pravico do dostopa, medtem ko so druge države članice z zakonom ločile pravico do ponovne uporabe od nacionalnih predpisov o dostopu do informacij in/ali predpisov o svobodi obveščanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Ureditve o dostopu do dokumentov javnega sektorja v državah članicah temeljijo na preglednosti in svobodi obveščanja. V nekaterih primerih pa je ta pravica omejena, na primer na tiste, ki jim ti dokumenti predstavljajo posebno korist, ali v primerih, ko dokumenti vsebujejo občutljive informacije, na primer v zvezi z nacionalno ali javno varnostjo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6b) Direktiva 2003/98/ES ne vsebuje obveznosti, da države članice obstoječe analogno gradivo digitalizirajo ali da mora biti to strojno berljivo na tehnološko nevtralen način. Organi javnega sektorja se lahko sami odločijo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo katere podatke digitalizirali.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6c) Direktiva 2003/98/ES velja za dokumente, katerih zagotovitev je javna naloga zadevnih organov javnega sektorja, kot je določeno z zakonodajo ali drugimi obvezujočimi predpisi v zadevni državi članici. Obstajati bi morala možnost, da se ta javna naloga opredeli na splošno za zadevne organe ali za vsak primer posebej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Zato bi morala Direktiva 2003/98/ES določati jasno obveznost držav članic, da dajo vse splošno dostopne dokumente na voljo za ponovno uporabo. Ker to pomeni omejitev pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo avtorji dokumentov, bi moral biti obseg take povezave med pravico do dostopa in pravico do uporabe omejen na tisto, kar je izključno potrebno za dosego ciljev uvedbe te pravice. S tem v zvezi bi, ob upoštevanju zakonodaje Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, biti izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji ali arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

(7) Direktiva 2003/98/ES omejuje pravice intelektualne lastnine, ki jih imajo avtorji dokumentov. Zato bi moral biti obseg take povezave med pravico do dostopa in pravico do uporabe omejen na tisto, kar je izključno potrebno za dosego ciljev uvedbe te pravice. S tem v zvezi bi, ob upoštevanju zakonodaje Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, biti izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji ali arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Dokumenti, za katere pretečejo roki trajanja materialnih avtorskih pravic, zaradi česar postanejo javna last, spadajo med zelo pomembne zbirke knjižnic, arhivov in muzejev ter so na prednostnem seznamu za digitalizacijo; zato je treba zagotoviti, da ta digitalizacija ne bo spremenila njihovega pravnega statusa. Zaradi spoštovanja temeljne pravice do dostopa do kulture, informacij in izobraževanja je treba zagotoviti dostop in ponovno uporabo teh podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Obdelava, digitalizacija in predstavitev kulturnih virov so pomembni izzivi za zagotovitev dostopa vseh ljudi do kulture, informacij in izobraževanja. Zato je potrebna premišljena uporaba kulturnih virov, ki bo državljanom omogočala dostop do kulturne dediščine ob upoštevanju dejstva, da ti viri niso gospodarski viri kot drugi in da jih je treba zaščititi pred pretiranim trženjem. Javni organi bi morali kulturne institucije, ki so zajete v to direktivo, podpirati z vzpostavitvijo javnih skladov za digitalizacijo in razširjanje podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Področje uporabe Direktive se razširja na knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive. Direktiva se ne uporablja za druge kulturne ustanove, kot so opere, baleti in gledališča, vključno z arhivi, ki so del slednjih ustanov.

(10) Področje uporabe Direktive se razširja na knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive; pri tem se spodbuja uporaba virtualizacije zgodovinskih objektov, da bi bil dostop do takšnih podatkov enostavnejši. Direktiva se ne uporablja za raziskovalne in izobraževalne ustanove ali druge kulturne ustanove, kot so opere, baleti in gledališča, vključno z arhivi, ki so del slednjih ustanov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Ker ponovna uporaba dokumentov, ki se nahajajo v knjižnicah (tudi v univerzitetnih knjižnicah), muzejih in arhivih, ponuja znaten socialni in gospodarski potencial za kulturne in kreativne dejavnosti ter z razširitvijo zbirke evropske digitalne knjižnice tudi družbi, je treba spodbujati sedanjo digitalizacijo evropskih kulturnih zbirk.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Nekatere osebne podatke iz arhiviranih dokumentov, za katere velja prepoved vsakršne diskriminacije, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES, če pa veljavna zakonodaja določa njihovo posredovanje, bi jih bilo treba pred uporabo anonimizirati ali v njih prikriti podatke o osebah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10c) Številne knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji, arhivi in zasebni partnerji sodelujejo pri obdelavi, digitalizaciji in predstavitvi kulturnih zbirk, pri čemer organi javnega sektorja podeljujejo partnerjem ekskluzivne pravice dostopa in komercialne uporabe. V praksi se je pokazalo, da ta javno-zasebna partnerstva omogočajo smiselno uporabo kulturnih zbirk, hkrati pa pospešujejo dostopnost kulturne dediščine za državljane. Zato z Direktivo 2003/98/ES ne bi smeli izključiti izključnih ureditev. Poleg tega bi morale imeti kulturne ustanove možnost, da ob upoštevanju načela preglednosti in nediskriminacije same izbirajo partnerje, s katerimi želijo sodelovati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10d) Podatki, ki jih hranijo izobraževalne in raziskovalne ustanove, bi morali biti izvzeti iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10e) Javna radiotelevizija bi morala ostati še naprej izvzeta iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v tehnološko nevtralnih strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, mora biti zaračunavanje načeloma omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov, razen če so ta nadomestila izjemoma utemeljena v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili. Zlasti je treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, ki znaten delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, krijejo iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine. Dejstvo, da so cene stroškovno naravnane in da so skladne z ustreznimi omejitvami, mora dokazati organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo dokumentov.

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, mora biti zaračunavanje načeloma omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov, razen če so ta nadomestila izjemoma utemeljena v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili. Zlasti je treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, ki znaten delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, krijejo iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben nadzor neodvisnih organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, zlasti za fizične osebe na področju varstva podatkov, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben nadzor neodvisnih organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Prenos naloge nadzora na ustrezne nacionalne organe je v pristojnosti držav članic. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Ker cilja te direktive, tj. olajšati oblikovanje informacijskih proizvodov in storitev na ravni Unije, ki temeljijo na dokumentih javnega sektorja, zagotoviti učinkovito čezmejno uporabo dokumentov javnega sektorja za informacijske proizvode in storitve z dodano vrednostjo s strani zasebnih družb ter omejiti izkrivljanje konkurence na trgu Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se glede na resnični vseevropski obseg predlaganih ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(15) Ker cilja te direktive, tj. olajšati oblikovanje informacijskih proizvodov in storitev na ravni Unije, ki temeljijo na dokumentih javnega sektorja, zagotoviti učinkovito čezmejno uporabo dokumentov javnega sektorja za informacijske proizvode in storitve z dodano vrednostjo s strani zasebnih družb in za spodbujanje prostega pretoka informacij in obveščanje s strani državljanov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se glede na resnični vseevropski obseg predlaganih ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Komisija bi morala državam članicam pomagati pri doslednem izvajanju Direktive z dajanjem smernic, zlasti glede zaračunavanja in izračunavanja stroškov, priporočenih pogojev za izdajo dovoljenj ter formatov, po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

(18) Komisija bi morala državam članicam pomagati pri doslednem izvajanju Direktive z dajanjem predlogov in določanjem smernic, zlasti glede zaračunavanja in izračunavanja stroškov, priporočenih pogojev za izdajo dovoljenj ter formatov, po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „strojno berljiv“ pomeni, da so digitalni dokumenti zadovoljivo strukturirani, da lahko programske aplikacije zanesljivo prepoznajo posamezne dejanske navedbe in njihovo notranjo strukturo.

(6) „strojno berljiv“ pomeni, da so digitalni dokumenti strukturirani tako, da lahko programske aplikacije tehnološko nevtralno izločijo posamezne podatke, ki so pomembni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Ob upoštevanju odstavka (2) države članice zagotovijo, da se lahko dokumenti iz člena 1 ponovno uporabijo za komercialne ali nekomercialne namene v skladu s pogoji iz poglavij III in IV.

(1) Ob upoštevanju odstavka (2) države članice zagotovijo, da se lahko dokumenti organov javnega sektorja iz člena 1 ponovno uporabijo za komercialne ali nekomercialne namene v skladu s pogoji iz poglavij III in IV, če gre za dokumente, ki so dostopni po ureditvah o dostopu do informacij javnega sektorja, ki obstajajo v državah članicah. Ti dokumenti se, kolikor je mogoče, razširjajo v tehnološko nevtralni, strojno berljivi obliki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Za dokumente, na katerih imajo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi pravice intelektualne lastnine, države članice zagotovijo, da je, kadar je njihova ponovna uporaba dovoljena, komercialna ali nekomercialna ponovna uporaba teh dokumentov skladna s pogoji, določenimi v poglavjih III in IV.

(2) Za dokumente, na katerih imajo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi pravice intelektualne lastnine, države članice zagotovijo, da je, kadar je njihova ponovna uporaba dovoljena, komercialna ali nekomercialna ponovna uporaba teh dokumentov skladna s pogoji, določenimi v poglavjih III in IV, če gre za dokumente, ki so dostopni po ureditvah o dostopu do informacij javnega sektorja, ki obstajajo v državah članicah. Ti dokumenti se, kolikor je mogoče, razširjajo v tehnološko nevtralni, strojno berljivi obliki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Na koncu odstavka 4 se doda naslednje besedilo:

(2) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani neodvisnega organa, ki ima posebne regulativne pristojnosti v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja ter čigar odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja.“

„4. Vsaka negativna odločitev mora imeti sklicevanje na pravna sredstva (pravni poduk), če bi se vlagatelj želel na odločitev pritožiti. Pravna sredstva vključujejo sklicevanje na možnost pregleda s strani neodvisnega organa v državah članicah.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V odstavku 1 se izraz „in elektronsko“ nadomesti z izrazom „v strojno berljivem formatu in skupaj z njihovimi metapodatki.“.

1. Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organi javnega sektorja dajo dokumente na voljo v obstoječih formatih ali jezikih ter v tehnološko nevtralnem, strojno berljivem formatu in z njihovimi metapodatki, kadar je to možno in primerno. To za organe javnega sektorja ne pomeni obveznosti, da dokumente zaradi skladnosti z zahtevkom pripravijo, digitalizirajo ali prilagodijo ali jih spremenijo v tehnološko nevtralno strojno berljivo obliko, niti ne pomeni obveznosti, da zagotovijo izvlečke iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor zunaj enostavnega postopka.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, je skupni znesek, ki ga zaračunajo organi javnega sektorja, omejen na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov.

(1) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračuna, je skupni znesek, ki ga zaračunajo organi javnega sektorja, omejen na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja dokumentov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Brez poseganja v odstavka 3 in 4 tega člena lahko organi javnega sektorja v posebnih primerih, zlasti kadar znaten delež operativnih stroškov organov javnega sektorja, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine, za ponovno uporabo dokumentov zaračunavajo stroške, ki presegajo mejne stroške, in sicer v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, če je to v javnem interesu in je to odobril neodvisni organ iz člena 4(4).“

(2) Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a) posebne primere, v katerih morajo organi javnega sektorja ustvarjati dobiček, da bi krili večji del stroškov, nastalih z izpolnitvijo javne naloge;

(b) knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi za ponovno uporabo dokumentov, ki jih hranijo, zaračunajo stroške, ki presegajo mejne stroške.“

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Obstoječe besedilo člena 6 postane odstavek 4.

(2) Obstoječe besedilo člena 6 postane odstavek 4 in se glasi:

„4. Pri zaračunavanju v skladu z odstavkom 2, je treba skupen obseg določiti po stvarnih, preglednih in spremenljivih merilih, skupni dohodek od dobave dokumentov in izdaje dovoljenj za ponovno uporabo teh dokumentov ne sme presegati stroškov za zbiranje, pripravo, reprodukcijo, zagotavljanje ali razširjanje, pri čemer je dovoljena donosnost naložbe v skladu z izvajanjem nalog javnega značaja s strani organov in institucij. Pri projektih, katerih namen je povsem komercialen, je treba dohodek od zaračunavanja teh stroškov vložiti v skladu s objektivnimi in preglednimi merili, ki ne škodujejo splošnemu interesu. V ustreznem obračunskem obdobju morajo biti zneski iz odstavkov 1 in 2 stroškovno naravnani in preračunani v skladu z računovodskimi načeli, ki jih uporabljajo zadevni organi javnega sektorja.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Države članice imajo dolžnost imenovati nacionalni organ, ki je primeren in pristojen za preverjanje, ali se spoštujejo merila za zaračunavanje stroškov iz odstavka 4.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Doda se nov odstavek 5:

„Dejstvo, da so cene v skladu s tem členom, dokaže organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo.“

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) V členu 7 (Preglednost) se za izraz „izračunu cen“ vstavi izraz „nad mejnimi stroški ali“.

(7) V členu 7 (Preglednost) se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

„Zadevni organ javnega sektorja navede tudi dejavnike, ki se bodo upoštevali pri izračunu cen v skladu s členom 6.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organi javnega sektorja lahko dovolijo brezpogojno ponovno uporabo, lahko pa pri izdajanju dovoljenj zahtevajo izpolnjevanje pogojev, kot je navedba virov, če je to ustrezno. Ti pogoji po nepotrebnem ne omejujejo možnosti za ponovno uporabo in se ne uporabljajo za omejevanje konkurence.

Organi javnega sektorja lahko dovolijo brezpogojno ponovno uporabo dokumentov, lahko pa, če je to primerno, pri izdaji dovoljenj sprejemajo pogoje, s katerimi uredijo bistvena vprašanja. Ti pogoji po nepotrebnem ne omejujejo možnosti za ponovno uporabo in se ne uporabljajo za omejevanje konkurence.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo vzpostavitev praktičnih ureditev, ki bodo olajšale medjezikovno iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo prek spleta in v strojno berljivem formatu, ter portalov, ki so povezani s seznami decentraliziranih virov.

Države članice vzpostavijo praktične ureditve, ki olajšajo iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo v celotni Uniji, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo v tehnološko nevtralnem strojno berljivem formatu, ter spletnih portalov, ki so povezani s seznami virov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) V členu 11 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Kadar je izključna pravica potrebna za zagotovitev storitve v javnem interesu, je ne glede na odstavek 1 veljavnost izključne pravice predmet rednih pregledov in se v vsakem primeru pregleda vsake štiri leta. Za izključne ureditve, vzpostavljene po začetku veljavnosti te direktive, pa velja načelo preglednosti in jih zadevni organi javnega sektorja objavijo.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9b) V člen 11 se vstavi naslednji odstavek:

„2a. Ne glede na odstavek 1 trajanje komercialne uporabe ne sme presegati 7 let, če se izključna pravica odobri pri komercialni uporabi, ki je potrebna za digitalizacijo kulturnih virov. V tem obdobju izključne pravice ni treba preverjati. Izključne ureditve, ki so bile sprejete po začetku veljavnosti te direktive, morajo biti pregledne in jih je treba objaviti.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V členu 11 (Prepoved izključnih ureditev) se na koncu odstavka 3 doda naslednji stavek:

(10) Odstavek 3 člena 11 (Prepoved izključnih ureditev) se nadomesti z naslednjim:

„Vendar se take ureditve, ki vključujejo kulturne ustanove in univerzitetne knjižnice, prenehajo uporabljati po preteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 31. decembra 20XX [6 let po začetku veljavnosti Direktive].“

„3. Obstoječe izključne ureditve, ki po odstavku 2 ne izpolnjujejo pogojev za izjemo, se prenehajo uporabljati po poteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 31. decembra 2008. Take ureditve, ki so povezane s knjižnicami (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi in ki se ne uvrščajo med izjeme po odstavku 2 ali odstavku 2a, prenehajo uporabljati po preteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 31. decembra 20XX [6 let po začetku veljavnosti Direktive].“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) V členu 13 (Pregled) se datum 1. julij 2008 nadomesti z datumom [3 leta po datumu prenosa Direktive] in doda se naslednji odstavek:

(12) V členu 13 (Pregled) se datum 1. julij 2008 nadomesti z datumom [5 let po začetku veljavnosti te direktive] in doda se naslednji odstavek:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa iz člena 4(4).“

(2a) „Države članice Komisiji predložijo vsaki dve leti poročilo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa iz člena 4(4).“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Zato bi morala Direktiva 2003/98/ES določati jasno obveznost držav članic, da dajo vse splošno dostopne dokumente na voljo za ponovno uporabo. Ker to pomeni omejitev pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo avtorji dokumentov, bi moral biti obseg take povezave med pravico do dostopa in pravico do uporabe omejen na tisto, kar je izključno potrebno za dosego ciljev uvedbe te pravice. S tem v zvezi bi, ob upoštevanju zakonodaje Unije in mednarodnih obveznosti držav članic ter Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, biti izključeni iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji ali arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, na katerem imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

(7) Zato bi morala Direktiva 2003/98/ES določati jasno obveznost držav članic, da dajo vse splošno dostopne dokumente na voljo za ponovno uporabo. Ta obveznost ne bi smela veljati za dokumente, ki v skladu s pravili o dostopu, veljavnimi v državah članicah, niso dostopni, in za izjeme iz te direktive.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Ob upoštevanju zakonodaje Unije in držav članic ter mednarodnih obvez Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del ter Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS), bi morali biti dokumenti, pri katerih imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine, izvzeti iz področja uporabe Direktive 2003/98/ES. Če je bila prvotni lastnik dokumenta, ki ga hranijo knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi in ki je še vedno zaščiten s pravicami intelektualne lastnine, tretja stran, bi se moral navedeni dokument za namene te direktive šteti za dokument, glede katerega imajo tretje strani pravice intelektualne lastnine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Področje uporabe Direktive se razširja na knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive. Direktiva se ne uporablja za druge kulturne ustanove, kot so opere, baleti in gledališča, vključno z arhivi, ki so del slednjih ustanov.

(10) Področje uporabe Direktive se razširja na knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeje in arhive. Direktiva se ne uporablja za druge kulturne ustanove, kot so opere, baleti in gledališča, vključno z arhivi, ki so del slednjih ustanov, ter za javne RTV organizacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

(11) Organi javnega sektorja bi morali za olajšanje ponovne uporabe dokumente dati na voljo v tehnološko nevtralnih, strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, kjer je to izvedljivo in ustrezno, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, npr. z njihovo obdelavo na način, ki je v skladu z načeli, ki urejajo zahteve za združljivost in uporabnost prostorskih informacij v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, mora biti zaračunavanje načeloma omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov, razen če so ta nadomestila izjemoma utemeljena v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili. Zlasti je treba upoštevati potrebo, da se ne otežuje običajnega delovanja organov javnega sektorja, ki znaten delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, krijejo iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine. Dejstvo, da so cene stroškovno naravnane in da so skladne z ustreznimi omejitvami, mora dokazati organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo dokumentov.

(12) Kadar se ponovna uporaba dokumentov zaračunava, se cene določijo glede na objektivna, pregledna in preverljiva merila, ki zagotavljajo enako obravnavo. Načeloma bi moralo biti zaračunavanje omejeno na mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije dokumentov in njihovega dajanja na voljo. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da lahko nekateri organi javnega sektorja ustvarjajo prihodek, da bi znaten delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, krili iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine. Ti organi in tudi knjižnice, muzeji in arhivi, bi morali imeti možnost zaračunavati stroške, ki presegajo mejne stroške, nastale zaradi reprodukcije dokumentov in njihovega dajanja na voljo, in omogočajo razumno donosnost naložbe. Cene bi bilo treba določiti po objektivnih, preglednih in preverljivih merilih, ki zagotavljajo enako obravnavo. Dejstvo, da so cene stroškovno naravnane in da so skladne z ustreznimi omejitvami, mora dokazati organ javnega sektorja, ki zaračuna ponovno uporabo dokumentov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) V zvezi s ponovno uporabo dokumenta lahko organi javnega sektorja, kjer je to izvedljivo, ponovnemu uporabniku postavijo pogoje, kot je navedba vira. Kakršna koli dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja morajo v vsakem primeru čim manj omejevati ponovno uporabo. V zvezi s tem imajo lahko pomembno vlogo tudi odprta dovoljenja, ki so na voljo prek spleta, ki zagotavljajo širše pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev in ki temeljijo na odprtih formatih podatkov. Zato morajo države članice spodbujati uporabo odprtih državnih dovoljenj.

(13) V zvezi s ponovno uporabo dokumenta lahko organi javnega sektorja, kjer je to izvedljivo, ponovnemu uporabniku postavijo pogoje, kot je navedba vira. Kakršna koli dovoljenja za ponovno uporabo informacij javnega sektorja morajo v vsakem primeru čim manj omejevati ponovno uporabo. V zvezi s tem bi morala imeti pomembno vlogo tudi odprta dovoljenja, na voljo prek spleta, ki zagotavljajo širše pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev in ki temeljijo na odprtih formatih podatkov. Zato morajo države članice spodbujati uporabo odprtih državnih dovoljenj, izdajanje dovoljenj za metapodatke informacij javnega sektorja pa bi moralo biti v skladu s standardi npr. Europeane za izdajanje dovoljenj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben nadzor neodvisnih organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

(14) Za pravilno izvajanje nekaterih določb te direktive, kot so razpoložljiva pravna sredstva, skladnost z načeli zaračunavanja in obveznosti poročanja, je potreben nadzor organov, pristojnih za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Države članice bi morale določiti, kateri organi so pristojni za nadzor nad ponovno uporabo informacij javnega sektorja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Zagotoviti je treba, da države članice (glej uvodno izjavo 19) Komisiji poročajo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu neodvisnega organa. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

(17) Zagotoviti je treba, da države članice (glej uvodno izjavo 19) Komisiji poročajo o obsegu ponovne uporabe informacij javnega sektorja, pogojih, pod katerimi so na voljo, in delu organa, pristojnega za nadzor nad ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Za zagotovitev skladnosti pristopov na ravni Unije je treba spodbujati usklajevanje med neodvisnimi organi, zlasti z izmenjavo informacij o najboljših praksah in politikah ponovne uporabe podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) V odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) dokumente, za katere imajo pravice intelektualne lastnine tretje strani, tudi dokumente, hranjene v univerzitetnih knjižnicah in za katere imajo univerze pravice intelektualne lastnine.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„(e) dokumente, ki jih hranijo izobraževalne in raziskovalne ustanove, kot so raziskovalne organizacije, vključno z organizacijami, ustanovljenimi za prenos rezultatov raziskav, šolami in univerzami (razen univerzitetnih knjižnic v zvezi z dokumenti, ki niso raziskovalni dokumenti, zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb), kadar je to primerno;“

„(e) dokumente, ki jih hranijo izobraževalne in raziskovalne ustanove, vključno z organizacijami, ustanovljenimi za prenos rezultatov raziskav, šolami in univerzami (razen univerzitetnih knjižnic v zvezi z dokumenti, ki niso raziskovalni dokumenti, zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb);“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) V odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(fa) dokumente, ki v skladu z zakonodajo države članice zaradi varstva osebnih podatkov niso dostopni.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. „strojno berljiv“ pomeni, da so digitalni dokumenti zadovoljivo strukturirani, da lahko programske aplikacije zanesljivo prepoznajo posamezne dejanske navedbe in njihovo notranjo strukturo.“

6. „strojno berljiv“ pomeni, da so digitalni dokumenti strukturirani tako, da lahko programske aplikacije tehnološko nevtralno in zanesljivo prepoznajo in izločijo ustrezne podatke.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Na koncu odstavka 4 se doda naslednje besedilo:

(2) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani neodvisnega organa, ki ima posebne regulativne pristojnosti v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja ter čigar odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja.“

„4. Vsaka odločitev o ponovni uporabi vsebuje sklicevanje na pravna sredstva, če bi se vlagatelj želel nanjo pritožiti. Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani nepristranskega revizijskega organa, denimo nacionalnega organa za konkurenco, nacionalnega organa za odobritev dostopa do dokumentov ali nacionalnega sodnega organa, ki je pristojen za preučitev pritožb v zvezi s ponovno uporabo dokumentov javnega sektorja ter čigar odločitve morajo veljati za zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„2. Brez poseganja v odstavka 3 in 4 tega člena lahko organi javnega sektorja v posebnih primerih, zlasti kadar znaten delež operativnih stroškov organov javnega sektorja, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine, za ponovno uporabo dokumentov zaračunavajo stroške, ki presegajo mejne stroške, in sicer v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, če je to v javnem interesu in je to odobril neodvisni organ iz člena 4(4).“

„2. Kadar organi javnega sektorja ustvarjajo prihodek, ki izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine, da bi krili bistveni del svojih stroškov v zvezi z opravljanjem svojih javnih nalog ali posebne dejavnosti, če sodi v okvir njihovih javnih nalog in pomeni precejšen del teh nalog, lahko za ponovno uporabo dokumentov zaračunavajo stroške, ki presegajo mejne stroške.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi za ponovno uporabo dokumentov, ki jih hranijo, zaračunajo stroške, ki presegajo mejne stroške.“

„3. Ne glede na odstavek 1 lahko knjižnice (vključno z univerzitetnimi knjižnicami), muzeji in arhivi ter organi javnega sektorja, ki imajo podobno funkcijo, za ponovno uporabo dokumentov, ki jih hranijo, na podlagi objektivnih, preglednih in preverljivih meril ter če je to odobril organ iz člena 4(4), zaračunajo stroške, ki presegajo mejne stroške“.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo vzpostavitev praktičnih ureditev, ki bodo olajšale medjezikovno iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo prek spleta in v strojno berljivem formatu, ter portalov, ki so povezani s seznami decentraliziranih virov.“

Države članice vzpostavijo praktične ureditve, ki bodo olajšale medjezikovno iskanje dokumentov, ki so na voljo za ponovno uporabo, kot so seznami virov glavnih dokumentov z ustreznimi metapodatki, po možnosti na voljo prek spleta in v tehnološko nevtralnem, strojno berljivem formatu, ter portalov, ki so povezani s seznami decentraliziranih virov.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. V členu 11 (Prepoved izključnih ureditev) se na koncu odstavka 3 doda naslednji stavek:

10. Člen 11 (Prepoved izključnih ureditev) se spremeni, kot sledi:

(1) Vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Brez poseganja v odstavek 1, če je izključna pravica potrebna za zagotavljanje storitve v javnem interesu, na primer digitalizacije, je veljavnost razloga za odobritev takšne izključne pravice predmet rednih pregledov in se v vsakem primeru preuči vsake tri leta. Izključne ureditve, vzpostavljene po začetku veljavnosti te direktive, so pregledne in se objavijo. Če obstaja izključna pravica za preferencialno komercialno izkoriščanje, potrebno za digitalizacijo kulturnih vsebin, se organu javnega sektorja v sklopu tega sporazuma zagotovi izvod digitaliziranih kulturnih vsebin.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Na koncu odstavka 3 se doda naslednji stavek:

„Vendar se take ureditve, ki vključujejo kulturne ustanove in univerzitetne knjižnice, prenehajo uporabljati po preteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 31. decembra 20XX [6 let po začetku veljavnosti Direktive].“

„Vendar se take ureditve, ki vključujejo arhive, muzeje in knjižnice (tudi univerzitetne), prenehajo uporabljati po preteku pogodbe in v vsakem primeru najkasneje 31. decembra 20XX [10 let po začetku veljavnosti Direktive].“