Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Cilj Unije je okrepiti njene znanstvene in tehnološke temelje z oblikovanjem evropskega raziskovalnega prostora, v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, in spodbujati Unijo, da postane bolj konkurenčna, tudi na področju industrije. Da bi te cilje uresničila, mora Unija vzpostaviti dejavnosti za izvajanje raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev, spodbujati mednarodno sodelovanje, razširjati in optimizirati rezultate ter spodbujati usposabljanje in mobilnost.

(1) Cilj Unije je okrepiti njene znanstvene in tehnološke temelje z oblikovanjem evropskega raziskovalnega prostora, v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, in spodbujati Unijo, da bi postala družba znanja in vodilno svetovno trajnostno, konkurenčno in odporno gospodarstvo, tudi na področju industrije. Da bi te cilje uresničila, mora Unija vzpostaviti dejavnosti za izvajanje raziskav in inovacij, tehnološkega razvoja in predstavitev, spodbujati mednarodno sodelovanje, razširjati in optimizirati rezultate ter spodbujati usposabljanje in mobilnost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Unija se je zavezala, da bo uresničila strategijo Evropa 2020, ki je določila cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, pri čemer je poudarila vlogo raziskav in inovacij kot ključne gonilne sile družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnosti in si zastavila cilj, da do leta 2020 poveča porabo sredstev za raziskave in razvoj na 3 % bruto domačega proizvoda, obenem pa razvija kazalnik inovacijske intenzivnosti. Na tej podlagi vodilna pobuda Unija inovacij določa strateški in celostni pristop k raziskavam in inovacijam ter določa okvir in cilje, h katerim mora v prihodnosti prispevati financiranje raziskav in inovacij v EU. Raziskave in razvoj so ključni dejavniki tudi za druge vodilne pobude strategije Evropa 2020, zlasti za Evropo, gospodarno z viri, industrijsko politiko za dobo globalizacije in evropsko digitalno agendo. Poleg tega ima pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, povezanih z raziskavami in inovacijami, kohezijska politika ključno vlogo s krepitvijo zmogljivosti in zagotavljanjem priložnosti za odličnost.

(3) Unija se je zavezala, da bo uresničila strategijo Evropa 2020, ki je določila cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, pri čemer je poudarila vlogo raziskav in inovacij kot ključne gonilne sile družbene in gospodarske blaginje ter okoljske trajnosti in si zastavila cilj, da do leta 2020 poveča porabo javnih sredstev za raziskave in razvoj, da bi privabila zasebne naložbe do vrednosti dveh tretjin skupnih naložb in tako dosegla kumulativni skupni znesek v višini 3 % bruto domačega proizvoda, obenem pa razvija kazalnik inovacijske intenzivnosti. Proračun Unije bi moral odražati ta visoko zastavljeni cilj z odločnim premikom k financiranju v prihodnost usmerjenih naložb, kot so raziskave, razvoj in inovacije, to pa bi moralo biti jasno razvidno iz znatnega povečanja financiranja raziskav, razvoja in inovacij v Uniji v primerjavi z ravnjo za leto 2013. Na tej podlagi vodilna pobuda Unija inovacij določa strateški in celostni pristop k raziskavam in inovacijam ter določa okvir in cilje, h katerim mora v prihodnosti prispevati financiranje raziskav in inovacij v EU. Raziskave in razvoj so ključni dejavniki tudi za druge vodilne pobude in politične cilje strategije Evropa 2020, zlasti za Evropo, gospodarno z viri, industrijsko politiko za dobo globalizacije, cilje, povezane s podnebno in energetsko politiko, in evropsko digitalno agendo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Evropski svet je na sestanku 4. februarja 2011 podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij v Uniji, namenjenem izboljšanju učinkovitosti financiranja raziskav in inovacij na nacionalni ravni ter ravni Unije ter pozval Unijo, naj se hitro loti še preostalih ovir za privabljanje nadarjenih oseb in naložb, da bo do leta 2014 uresničila evropski raziskovalni prostor in ustvarila pravi enotni trg za znanje, raziskave in inovacije.

(4) Evropski svet je na sestanku 4. februarja 2011 podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij v Uniji, namenjenem izboljšanju učinkovitosti financiranja raziskav in inovacij na nacionalni ravni ter ravni Unije ter pozval Unijo, naj se hitro loti še preostalih ovir za privabljanje nadarjenih oseb in naložb, da bo do leta 2014 uresničila evropski raziskovalni prostor in ustvarila pravi enotni trg za znanje, raziskave in inovacije. Za to je potrebno občutno povečanje proračuna za naslednje sedemletno obdobje, da se okrepi inovacijska zmogljivost Unije in se hkrati privabijo pomembna sredstva iz zasebnega sektorja za njene dejavnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 pozval k večji poenostavitvi financiranja raziskav in inovacij v Uniji, v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 je poudaril pomen Unije inovacij pri preoblikovanju Evrope za obdobje po krizi, v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 je po vmesni oceni sedmega okvirnega programa opozoril na pomembna spoznanja, ki jih je treba upoštevati, v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 pa je podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij.

(5) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 pozval k večji poenostavitvi financiranja raziskav in inovacij v Uniji, v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 je poudaril pomen Unije inovacij pri preoblikovanju Evrope za obdobje po krizi, v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 je po vmesni oceni sedmega okvirnega programa opozoril na pomembna spoznanja, ki jih je treba upoštevati, v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 pa je podprl zamisel o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij ter pozval k podvojitvi proračunskih sredstev EU za programe raziskav in inovacij v naslednjem proračunskem obdobju, in sicer od leta 2014.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V Sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ je Komisija predlagala, da se področja, ki so bila v obdobju 2007–2013 obravnavana v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, inovacijskega dela okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) obravnava z enotnim skupnim strateškim okvirom za raziskave in inovacije, kar bi pripomoglo k uresničevanju cilja strategije Evropa 2020 glede povečanja porabe sredstev za raziskave in razvoj na 3 % BDP do leta 2020. V Sporočilu se je Komisija zavezala tudi, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Ukrepanje na področju podnebnih sprememb in učinkovita uporaba virov sta cilja, ki se v svoji usmerjenosti k doseganju trajnostnega razvoja vzajemno krepita. Posebne cilje v zvezi z obema je treba dopolniti z drugimi posebnimi cilji Obzorja 2020. Pričakuje se, da bo zaradi tega 60-odstotni delež celotnega proračuna Obzorja 2020 povezan s trajnostnim razvojem. Pričakuje se tudi, da bo poraba v zvezi s podnebjem presegla 35 % proračuna, vključno z vzajemno združljivimi ukrepi, ki izboljšujejo učinkovito rabo virov. Komisija mora zagotoviti informacije o obsegu in rezultatih podpore ciljev glede podnebnih sprememb. Odhodke v zvezi s podnebjem v okviru Obzorja 2020 je treba beležiti v skladu z metodologijo iz navedenega sporočila.

(10) V Sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ je Komisija predlagala, da se področja, ki so bila v obdobju 2007–2013 obravnavana v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, inovacijskega dela okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) obravnava z enotnim skupnim strateškim okvirom za raziskave in inovacije, kar bi pripomoglo k uresničevanju cilja strategije Evropa 2020 glede povečanja porabe sredstev za raziskave in razvoj na 3 % BDP do leta 2020. V Sporočilu se je Komisija zavezala tudi, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Ukrepanje na področju podnebnih sprememb in učinkovita uporaba virov sta cilja, ki se v svoji usmerjenosti k doseganju trajnostnega razvoja vzajemno krepita. Posebne cilje v zvezi z obema je treba dopolniti z drugimi posebnimi cilji Obzorja 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Komisija v beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“1 meni, da bi morala politika raziskav in inovacij na področju prometa zagotavljati čedalje večjo in dosledno podporo razvoju ključnih tehnologij, ki naj bi zagotovile sodoben, učinkovit, trajnosten in dostopen evropski prometni sistem. V beli knjigi je določen cilj, da je treba do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 60 % pod raven iz leta 1990.

__________________

1 COM(2011)0144 .

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: „Obzorje 2020“) se osredotoča na tri prednostne naloge, namreč ustvarjanje odlične znanstvene baze, ki bo pripomogla h krepitvi odličnosti na področju znanosti na svetovni ravni, spodbujanje vodilnega položaja v industriji, ki bo podprl inovacije in podjetja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, ter spoprijemanje z družbenimi izzivi, kar bo neposreden odgovor na izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, saj se bodo podprle dejavnosti, ki obsegajo celoten razpon od raziskav do trga. Obzorje 2020 mora podpreti vse faze v inovacijski verigi, zlasti dejavnosti, ki so bližje trgu, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti ter netehnološkimi in socialnimi inovacijami in je namenjeno zadovoljevanju raziskovalnih potreb širokega spektra politik Unije, saj daje poudarek na najširšo možno uporabo in razširjanje znanja, ustvarjenega s podprtimi dejavnostmi, vse do njegovega tržnega izkoriščanja. Prednostne naloge Obzorja 2020 morajo biti podprte tudi s programom v okviru Pogodbe Euratom za raziskave in usposabljanje.

(11) Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: „Obzorje 2020“) se osredotoča na tri prednostne naloge, namreč ustvarjanje odlične znanstvene baze, ki bo pripomogla h krepitvi odličnosti na področju znanosti na svetovni ravni, spodbujanje vodilnega položaja v industriji, ki bo podprl inovacije in podjetja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, ter spoprijemanje z družbenimi izzivi, kar bo neposreden odgovor na izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, saj se bodo podprle dejavnosti, ki obsegajo celoten razpon od raziskav do trga. Čeprav dodana vrednost Unije sloni predvsem na financiranju predkonkurenčnih, nadnacionalnih in skupnih raziskav, ki bi morale v Obzorju 2020 doseči vsaj ravni sedmega okvirnega programa, je treba posebej poudariti prehod na financiranje inovacij v okviru programa Obzorja 2020. Ta je namreč namenjen zadovoljevanju raziskovalnih potreb širokega spektra politik Unije, saj je njegov poudarek na najširši možni uporabi in razširjanju znanja, ustvarjenega s podprtimi dejavnostmi, vse do njegovega tržnega izkoriščanja. Zato mora program Obzorje 2020 zagotoviti vse faze v raziskovalni in inovacijski verigi, vključno z mejnimi in osnovnimi raziskavami, prenosom znanja in dejavnostmi, ki so bližje trgu, inovativnimi finančnimi instrumenti ter netehnološkimi in socialnimi inovacijami. Program Obzorje 2020 bi moral uporabiti premično lestvico po načelu, da čim bližje trgu je podprta dejavnost, tem manjši del se financira iz Obzorja 2020, tem večji pa del, ki bi moral privabiti finančna sredstva iz drugih virov, na primer strukturnih skladov, nacionalnega/regionalnega financiranja ali zasebnega sektorja. Prednostne naloge Obzorja 2020 morajo biti podprte tudi s programom v okviru Pogodbe Euratom za raziskave in usposabljanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Pomembno je poudariti, da bi morale biti vse dejavnosti programa Obzorje 2020 dostopne novim udeležencem, zato da bi zagotovili obsežno sodelovanje s partnerji po vsej EU in vzpostavili integriran evropski raziskovalni prostor.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Na podlagi trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja, bi morale skupnosti znanj in inovacij v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo znatno prispevati k obravnavanju ciljev Obzorja 2020, vključno z družbenimi izzivi, predvsem z vključevanjem raziskav, izobraževanja in inovacij. Da bi se zagotovili usklajenost Obzorja 2020 in primerna poraba sredstev, je finančni prispevek Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo treba izvesti v dveh dodelitvah, pri čemer je druga predmet ponovnega pregleda.

(13) Na podlagi trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja, bi morale skupnosti znanj in inovacij (SZI) v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo znatno prispevati k obravnavanju ciljev Obzorja 2020, vključno z družbenimi izzivi, predvsem z vključevanjem raziskav, izobraževanja in inovacij. Evropski inštitut za inovacije je glavni instrument v okviru Obzorja 2020, ki močno poudarja izobraževalno razsežnost v trikotniku znanja in obeta, da bo „evropski paradoks“ obravnaval s pomočjo podjetniškega izobraževanja, ki bo privedlo do ustvarjanja inovativnih na znanju temelječih zagonskih podjetij in do osamosvajanja dejavnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Osrednji cilj Obzorja 2020 je poenostavitev, kar bi morali v celoti odražati njegova zasnova, pravila, finančno upravljanje in izvajanje. Obzorje 2020 bi moralo pritegniti močno udeležbo univerz, raziskovalnih središč, industrije in zlasti MSP ter biti odprto za nove udeležence, saj združuje celoten razpon podpore za raziskave in inovacije v enem skupnem strateškem okviru, vključno z racionaliziranim nizom oblik financiranja, in uporablja pravila za udeležbo z načeli, ki veljajo za vse ukrepe v okviru programa. Preprostejša pravila financiranja bi morala zmanjšati upravne stroške udeležbe in prispevati k zmanjšanju števila finančnih napak.

(15) Osrednji cilj Obzorja 2020 je poenostavitev, kar bi morali v celoti odražati njegova zasnova, pravila, finančno upravljanje in izvajanje. Obzorje 2020 bi moralo pritegniti močno udeležbo univerz, raziskovalnih središč, industrije in zlasti MSP, ki so v raziskovalnih programih še vedno premalo udeležena, kljub veljavnim ukrepom, ter biti odprto za nove udeležence, zlasti iz civilne družbe. Ta okvirni program združuje celoten razpon podpore za raziskave in inovacije v enem skupnem strateškem okviru, vključno z racionaliziranim nizom oblik financiranja, in uporablja pravila za udeležbo z načeli, ki veljajo za vse ukrepe v okviru programa. Preprostejša pravila financiranja bi morala zmanjšati upravne stroške udeležbe in prispevati k preprečevanju in zmanjšanju števila finančnih napak.

Če bi bili sprejeti ukrepi za nadaljnjo eksternalizacijo financiranja raziskav in inovacij v Uniji (kot skupne tehnološke pobude, javno-zasebna partnerstva ali izvajalske agencije s področja raziskovanja), bi bilo treba metodo in stopnjo eksternalizacije določiti v skladu z rezultati neodvisne ocene učinka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15a) Da bi zagotovili ustrezno ravnovesje med raziskavami, razvojem in inovacijami, temelječimi na soglasju, in bolj udarnimi, bi bilo treba spodbujati pospešene postopke in tako zagotoviti hitro izvedbo inovativnih projektov. Poleg tega bi bilo treba doseči pravo ravnovesje znotraj družbenih izzivov in spodbujevalnih in industrijskih tehnologij med manjšimi in večjimi projekti ter pri tem upoštevati specifično strukturo sektorja, vrsto dejavnosti, tehnologijo in raziskovalno okolje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Okvirni program v skladu s členom 182(1) PDEU določa najvišji skupni znesek in podrobna pravila za finančno udeležbo Unije v okvirnem programu ter zadevne deleže za vsako načrtovano dejavnost.

(16) Okvirni program v skladu s členom 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa najvišji skupni znesek in podrobna pravila za finančno udeležbo Unije v okvirnem programu ter zadevne deleže za vsako dejavnosti iz člena 180 PDEU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17a) Da bi Evropski parlament lahko izvajal svojo funkcijo političnega nadzora in zagotavljal preglednost in odgovornost, kot je določeno v temeljnih pogodbah, bi ga morala Komisija podrobno in redno obveščati o vseh pomembnih vidikih izvajanja programa Obzorje 2020, vključno s pripravo in izdelavo delovnih programov, izvedbo in po potrebi prilagoditvijo glede razdelitve proračunskih sredstev ter pripravo kazalnikov uspešnosti glede na zastavljene cilje in pričakovane rezultate.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Treba je zagotoviti ustrezen zaključek Obzorja 2020 in njegovih predhodnih programov, zlasti glede nadaljevanja večletnih dogovorov glede njihovega upravljanja, kot je financiranje tehnične in upravne podpore.

(18) Zagotoviti je treba ustrezen zaključek Obzorja 2020 in njegovih predhodnih programov, zlasti glede nadaljevanja večletnih dogovorov glede njihovega upravljanja, kot je financiranje nujno potrebne tehnične in upravne podpore.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Izvajanje Obzorja 2020 lahko spodbudi uvedbo dopolnilnih programov, ki vključujejo udeležbo le nekaterih držav članic, udeležbo Unije pri programih, ki jih izvaja več držav članic, ali ustanovitev skupnih podjetij ali drugih struktur v smislu členov 184, 185 in 187 PDEU.

(19) Izvajanje Obzorja 2020 lahko v posebnih okoliščinah in na podlagi posameznih primerov spodbudi uvedbo dopolnilnih programov, ki vključujejo udeležbo le nekaterih držav članic, udeležbo Unije pri programih, ki jih izvaja več držav članic, ali ustanovitev skupnih podjetij ali drugih struktur v smislu členov 184, 185 in 187 PDEU. Ti dodatni programi ali ureditve bi morali imeti jasno dodano vrednost Unije, temeljiti na pristnih partnerstvih, dopolnjevati druge dejavnosti v okviru Obzorja 2020 ter dokazati, da noben drug mehanizem financiranja ne more doseči enakih rezultatov, pri udeležbi pa bi morali biti čimbolj vključujoči.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter okrepilo javno zaupanje v znanost, mora Obzorje 2020 dajati prednost ozaveščenemu udejstvovanju državljanov in civilne družbe pri zadevah, povezanih z raziskavami in inovacijami, in sicer s spodbujanjem znanstvenega izobraževanja, večjo dostopnostjo znanosti, razvojem odgovornih načrtov za raziskave in inovacije, ki bodo odpravili pomisleke in izpolnili pričakovanja državljanov in civilne družbe, ter spodbujanjem njihove udeležbe pri dejavnostih v okviru Obzorja 2020.

(20) Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo, bi moral program Obzorje 2020:

– spodbujati aktivno udeležbo in ozaveščeno udejstvovanje državljanov in civilne družbe v procesu raziskav in inovacij;

– zagotavljati ustrezno upoštevanje razsežnosti spolov;

– spodbujati odlično znanstveno izobraževanje;

– povečati dostopnost in ponovno uporabo rezultatov raziskav, financiranih z javnimi sredstvi, zlasti znanstvenih publikacij in podatkov, in sicer z oblikovanjem registra raziskovalnih izsledkov;

– zapolniti digitalno, raziskovalno in inovacijsko vrzel;

– oblikovati odgovorne načrte za raziskave in inovacije ter okvire upravljanja, ki bodo odpravili pomisleke in izpolnili pričakovanja državljanov in civilne družbe ter okrepili njihovo udeležbo pri določanju raziskovalnih prednostnih nalog v okviru dejavnosti Obzorja 2020. Udejstvovanje državljanov in civilne družbe morajo spremljati dejavnosti za obveščanje javnosti za pridobivanje in vzdrževanje javne podpore temu programu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20a) Vsi dokumenti, ki jih v povezavi s programom Obzorje 2020 izda Komisija, se na zahtevo zagotovijo v dostopni obliki, vključno z velikim tiskom, Braillovo pisavo, lahko berljivim besedilom ter avdio, video in elektronsko obliko.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20b) V okviru programa Obzorje 2020 je treba poleg raznolikosti raziskav podpirati jezikovno raznolikost akademskih in znanstvenih objav, tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami, ter zagotoviti spoštovanje načel neodvisnih raziskav in strokovnega potrjevanja objav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Izvajanje Obzorja 2020 se mora odzvati na razvijajoče se priložnosti in potrebe znanosti in tehnologije, industrije, politik ter družbe. Agende kot take se morajo določiti v tesni povezavi z interesnimi skupinami iz vseh zadevnih sektorjev, pri čemer je treba omogočiti zadostno prilagodljivost razvoju novih dogodkov. Med izvajanjem Obzorja 2020 je treba stalno pridobivati strokovno mnenje in izkoristiti zadevne strukture, kot so evropske tehnološke platforme, pobude za skupno načrtovanje programov in evropska partnerstva za inovacije.

(21) Izvajanje Obzorja 2020 se mora odzvati na razvijajoče se priložnosti in potrebe znanosti in tehnologije, industrije, politik ter družbe. Med izvajanjem Obzorja 2020 je torej treba stalno pridobivati uravnoteženo zunanje strokovno mnenje. Predvsem zaradi čez- in transdisciplinarne narave družbenih izzivov in potrebe po medsektorskih povezavah in vmesnikih znotraj Obzorja 2020 bi bilo treba oblikovati namenske strateške svetovalne odbore. V procesu določanja raziskovalnih potreb bi bilo treba kolikor mogoče upoštevati prispevek zadevnih struktur, kot so evropske tehnološke platforme, pobude za skupno načrtovanje programov in evropska partnerstva za inovacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21a) Za zagotovitev preglednega in učinkovitega izvedbenega procesa bi bilo treba na začetku načrtovanja vsakega posameznega cilja in medsektorske teme določiti okvirne večletne časovne načrte, pri čemer si je treba prizadevati za kratek in pregleden proces priprave letnih delovnih programov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju časovnih načrtov in delovnih programov pravočasno in ustrezno vključiti in obveščati Evropski parlament in Svet. Med izvajanjem programa Obzorje 2020 si je treba stalno prizadevati za zunanje svetovanje in izkoristiti zadevne strukture, kot so sektorski svetovalni odbori, novoustanovljeni usmerjevalni odbori, evropske tehnološke platforme, pobude za skupno načrtovanje programov in evropska partnerstva za inovacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21b) Da bi lahko Unija konkurirala na svetovni ravni, uspešno obvladovala velike družbene izzive in uresničila cilje strategije Evropa 2020, bi morala v celoti izkoristiti svoje človeške vire. Program Obzorje 2020 bi moral biti katalizator in močna spodbuda za dokončanje evropskega raziskovalnega prostora, in sicer s podporo horizontalnim dejavnostim za privabljanje, ohranjanje, usposabljanje in razvoj raziskovalnih in inovacijskih talentov. Da bi dosegli ta cilj in izboljšali prenos znanja ter število in kakovost raziskovalcev, bi morali biti sestavni del vseh raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih financira Unija, ukrepi za povečanje človeškega kapitala, vključno z ukrepi, posebej namenjenimi mladim in ženskam.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21c) Da bi zagotovili zadostno prilagodljivost v vsem življenjskem ciklu programa Obzorje 2020 pri obravnavanju novih potreb in razvoja ter upoštevali in po potrebi prilagajali interakcijo in medsebojne povezave med različnimi prednostnimi nalogami in znotraj njih, bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastilo, da bi lahko pri vmesnem pregledu programa Obzorje pregledala zneske za posamezne cilje in prednostne naloge ter prerazporedila odobritve med njimi. Zlasti pomembno je, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Med pripravo in sestavljanjem delegiranih aktov bi morala zagotoviti, da bi se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložili Evropskemu parlamentu in Svetu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Obzorje 2020 mora prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost je treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj.

(22) Obzorje 2020 mora prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji in spodbujati ustrezne delovne pogoje za raziskovalce. Vso pozornost je treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, da bi rešili stalni problem bega možganov in ga obrnili v pritok možganov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22a) Program Obzorje 2020 bi moral tudi pomagati prepričati evropske raziskovalce, naj ostanejo v Evropi, pritegniti raziskovalce z vsega sveta in narediti Evropo privlačnejšo za najboljše raziskovalce. Za mobilnost v Evropi je treba zagotoviti združljivost štipendij kot instrumenta financiranja za mobilne raziskovalce. Rešiti bi bilo treba davčna vprašanja ter evropskim znanstvenikom omogočiti socialno varstvo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22b) Za ženske, ki izberejo znanstveno in raziskovalno kariero, še vedno obstaja stekleni strop – bistveno premalo so zastopane v nekaterih disciplinah, kot so inženirstvo in tehnologije, pa tudi razkorak v plačah med spoloma se ne zmanjšuje. Program Obzorje 2020 bi zato moral popraviti neravnovesja glede udeležbe znanstvenic na vseh stopnjah raziskovalne kariere in na različnih področjih raziskav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Dejavnosti, razvite v okviru Obzorja 2020, bi morale biti namenjene spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami na področju raziskav in inovacij, saj bodo obravnavale zlasti temeljne vzroke za neenakosti med spoloma, izkoristile celoten potencial raziskovalk in raziskovalcev ter vključile razsežnost spola v vsebino projektov, da bi se izboljšala kakovost raziskav in spodbujale inovacije. Dejavnosti bi morale biti namenjene tudi izvajanju načel v zvezi z enakostjo med ženskami in moškimi, kot to določata člena 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji ter člen 8 PDEU.

(23) Dejavnosti, razvite v okviru Obzorja 2020, bi morale spodbujati enakost med moškimi in ženskami na področju raziskav in inovacij, prepoznavati in odpravljati temeljne vzroke za neenakost med spoloma, zato da bi mogli v celoti izkoristiti potencial in kvalifikacije raziskovalk in raziskovalcev. Poleg tega bi moral program Obzorje 2020 zagotoviti vključitev razsežnosti spola v raziskovalne in inovacijske dejavnosti v vseh fazah procesa, da bi se izboljšala kakovost raziskav in spodbujale inovacije Dejavnosti bi morale biti namenjene tudi za izvajanje načel enakosti med moškimi in ženskami, določenih v členih 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), pa tudi v členu 23 Listine EU o temeljnih pravicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23a) Program Obzorje 2020 bi moral spodbujati udeležbo žensk v vseh evropskih raziskavah, projektih in znanstvenih disciplinah, ne le v svetovalnih skupinah in med ocenjevalci, temveč v vseh strukturah, povezanih s tem programom (v Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo, Evropskem raziskovalnem svetu, Skupnem raziskovalnem središču, usmerjevalnih skupinah, skupinah na visoki ravni, strokovnih skupinah itd.), na univerzah in v raziskovalnih ustanovah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23b) Raziskave in inovacije temeljijo na sposobnosti znanstvenikov, raziskovalnih inštitutov, podjetij in državljanov, da dostopajo do znanstvenih informacij ter jih izmenjujejo in uporabljajo. Da bi povečali kroženje in izkoriščanje znanja, bi moral biti obvezen odprti dostop do znanstvenih publikacij, če se sprejme odločitev o objavi v znanstvenih publikacijah, ki prejemajo javna finančna sredstva iz programa Obzorje 2020. Poleg tega bi moral program spodbujati odprti dostop do znanstvenih podatkov, pridobljenih v javno financiranih raziskavah v okviru programa Obzorje 2020, ob upoštevanju omejitev v zvezi z varstvom zasebnosti, nacionalno varnostjo in pravicami intelektualne lastnine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23c) V okviru Obzorja 2020 se bodo spodbujale in podpirale dejavnosti v smeri izkoriščanja vodilnega položaja Evrope v tekmi za razvoj novih procesov in tehnologij, ki bodo spodbujali trajnostni razvoj v širšem smislu in boj proti podnebnim spremembam. Ta horizontalni pristop, ki je v celoti vključen v vse prednostne naloge Obzorja 2020, bo pomagal Uniji, da bo uspešna v svetu z majhno porabo ogljika in omejenimi viri, hkrati pa bo gradila trajnostno in konkurenčno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23d) Vsak udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, bi moral storiti vse potrebno za izkoriščanje rezultatov, ki so v njegovi lasti, v nadaljnjih raziskavah ali v komercialnem smislu ali poskrbeti za to, da bi jih v te namene izkoriščal drug pravni subjekt, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc zanje v skladu s členom 41 Uredbe EU št. xxxx/2012 [(pravila sodelovanja].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih podpira Obzorje 2020, morajo spoštovati temeljna etična načela. Upoštevati je treba mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij. Raziskovalne dejavnosti bi morale upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih z namenom, da se uporaba živali povsem nadomesti. Vse dejavnosti bi morale biti izvedene tako, da zagotavljajo visoko stopnjo zaščite zdravja ljudi v skladu s členom 168 PDEU.

(24) Raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih podpira Obzorje 2020, morajo spoštovati temeljna etična načela in človekove pravice. Upoštevati je treba utemeljena in posodobljena mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij ter mnenje Agencije Evropske Unije za temeljne pravice in evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Pri financiranju raziskovalnih dejavnosti v okviru Obzorje 2020 bi morali spoštovati pravne in upravne določbe držav članic. Raziskovalne dejavnosti bi bilo treba izvajati skladno s členom 13 PDEU ter spoštovati obveznost, po kateri bi morali nadomestiti ali zmanjšati uporabo živali za znanstvene namene oziroma izboljšati razmere, v katerih se uporabljajo. Vse dejavnosti bi morale biti izvedene tako, da zagotavljajo visoko stopnjo zaščite zdravja ljudi v skladu s členom 168 PDEU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Evropska komisija ne spodbuja izrecno uporabe izvornih celic človeških zarodkov. Uporaba človeških izvornih celic, tako odraslih ljudi kot zarodkov, je odvisna od presoje znanstvenikov glede na cilje, ki jih želijo doseči, in stroge etične presoje. Projekti, ki vključujejo uporabo izvornih celic človeških zarodkov in niso pridobili odobritve držav članic, se ne smejo financirati. Dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, se ne smejo financirati. Dejavnost, ki je prepovedana v posamezni državi članici, se v tej državi članici ne sme financirati.

(25) Evropska komisija ne spodbuja izrecno uporabe izvornih celic človeških zarodkov. Uporaba človeških izvornih celic, tako odraslih ljudi kot zarodkov, je odvisna od presoje znanstvenikov glede na cilje, ki jih želijo doseči, in stroge etične presoje. Projekti, ki vključujejo uporabo izvornih celic človeških zarodkov in niso pridobili odobritve v skladu z zakonodajo zadevne države članice, se ne smejo financirati. Dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, se ne smejo financirati. Dejavnost, ki je prepovedana v posamezni državi članici, se v tej državi članici ne sme financirati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Da bi se dosegel največji možni učinek, mora Obzorje 2020 razviti tesne sinergije z drugimi programi Unije na področju izobraževanja, vesolja, okolja, konkurenčnosti in MSP, notranje varnosti, kulture in medijev ter s skladi kohezijske politike in politiko za razvoj podeželja, ki lahko posebej pomagajo pri krepitvi nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v okviru strategij pametne specializacije.

(26) Da bi se dosegel največji možni učinek, mora Obzorje 2020 razviti tesne sinergije z drugimi programi Unije na področju izobraževanja, vesolja, okolja, energetike, kmetijstva in ribištva, konkurenčnosti in MSP, notranje varnosti, kulture in medijev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26a) Tako Obzorje 2020 kot kohezijska politika si prizadevata za boljšo uskladitev s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast z njunima strateškima okviroma. Nova strateška usmeritev zahteva okrepljeno in sistematično sodelovanje obeh skupnih strateških okvirov, da bi lahko v celoti izkoristili raziskovalni in inovacijski potencial na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Ustrezna uskladitev Obzorja 2020 s kohezijsko politiko bo zmanjšala vrzeli na področju raziskav in inovacij v Evropski uniji, spodbujala priložnosti za odličnost, pri tem pa bodo upoštevane posebnosti regij, kakor določajo členi 274, 349 in 355(1) PDEU. Strukturne sklade bi bilo treba v polnem obsegu izkoristiti v podporo gradnji zmogljivosti in infrastrukture za raziskave in razvoj v regijah; podpirali bi lahko ukrepe, kot so na primer Evropski raziskovalni svet, dejavnosti Marie Curie ali ukrepi sodelovanja, za katere niso na voljo sredstva Obzorja 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26b) Evropski lokalni in regionalni organi imajo pomembno vlogo pri izvajanju evropskega raziskovalnega prostora in zagotavljanju učinkovitega usklajevanja finančnih instrumentov Unije, predvsem s spodbujanjem povezav med Obzorjem 2020 in strukturnimi skladi, v okviru regionalnih inovacijskih strategij, ki temeljijo na pametni specializaciji. Regije imajo osrednjo vlogo tudi pri razširjanju in uporabi rezultatov programa Obzorje 2020 ter zagotavljanju dopolnilnih instrumentov financiranja, vključno z javnimi naročili.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26c) S programom Obzorje 2020 bi si morali prizadevati za razširjanje in spodbujanje odličnosti raziskav po vseh evropskih regijah kot temeljni pogoj za geografsko uravnoteženo rast in inovativno strategijo Unije. Podpirati bi moral tudi mobilnost raziskovalcev, s čimer bi preprečili različne oblike bega možganov v državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) MSP so pomemben vir inovacij in rasti v Evropi. Zato je v Obzorju 2020, kot je Komisija opredelila v svojem priporočilu 2003/361/ES z dne 6. maja 2003, potrebna odločna udeležba MSP. S tem bi morali biti podprti cilji Akta za mala podjetja.

(27) MSP so bistven vir inovacij, rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi. Zato je v Obzorju 2020, kot je Komisija opredelila v svojem priporočilu 2003/361/ES z dne 6. maja 2003, potrebna odločna udeležba MSP. S tem bi morali biti podprti cilji Akta za mala podjetja. MSP predstavljajo več kot 95 % vseh podjetij v Uniji. Vendar so med njimi velike razlike, zato je za različne vrste MSP potreben različen pristop. Zato bi moral program Obzorje 2020 zagotoviti sveženj različnih instrumentov za podporo raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim in zmogljivostim MSP v različnih fazah inovacijskega cikla.

V Obzorju 2020 bi moralo biti vsaj 20 % prednostnih nalog 2.1 in 3 namenjenih MSP. Natančneje, vsaj 4 % proračuna za Obzorje 2020 se bo stekalo preko namenskega instrumenta za MSP, ki bi ga morala upravljati in izvajati ena sama namenska administrativna struktura.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27a) Zaradi gospodarskega pomena javnih naročil v Uniji, ki jim Komisija v svojem delovnem dokumentu „Kazalniki javnega naročanja za leto 2009“ namenja 19,4 % BDP, je trg javnih naročil strateški instrument v gospodarski in socialni politiki, katere del je. Poleg tega je neposredni cilj javnih naročil zagotoviti upravam rešitve, ki jim bodo omogočile, da bodo državljanom zagotavljale boljše storitve, pri čemer ni dvoma, da so inovacije eden od načinov za izboljšanje in razširitev zagotavljanja konvencionalnih proizvodov, del in storitev ter da bodo prispevale k večji učinkovitosti procesov upravljanja. Kljub vsemu pa se le zelo majhen del skupnega zneska za javna naročila v Uniji namenja inovativnim proizvodom in storitvam, zaradi česar se zamujajo priložnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27b) Da bi povečali učinek programa Obzorje 2020, bi bilo treba posebno pozornost nameniti multidisciplinarnemu in interdisciplinarnemu pristopu, ki sta potrebna elementa za okrepitev znanstvenega napredka. Do prebojev v znanosti pogosto prihaja na mejah ali presečiščih znanstvenih področij. Poleg tega so zaradi zapletenosti problemov in izzivov, s katerimi se Evropa sooča, potrebne rešitve, ki jih je mogoče poiskati le ob sodelovanju več strokovnih področij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27c) Pri izvajanju programa Obzorje 2020 bi bilo treba popolnoma priznati temeljno vlogo univerze v znanstveni in tehnološki bazi Unije, saj so osnovne ustanove odličnosti, tako v izobraževanju kot v raziskovanju in navezujejo evropski visokošolski prostor na evropski raziskovalni prostor. Raziskovalne in tehnološke organizacije združujejo različne akterje v vsej verigi inovacij, od temeljnih do tehnoloških raziskav, od razvoja proizvodov in postopkov do oblikovanja in predstavitev prototipov pa vse do celovitega izvajanja v javnem in zasebnem sektorju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Z namenom, da bi financiranje EU doseglo največji možni učinek, bo program Obzorje 2020 z nacionalnimi in regionalnimi programi, ki podpirajo raziskave in inovacije, razvil tesnejše sinergije, ki so lahko tudi v obliki javno-javnih partnerstev.

(28) Z namenom, da bi financiranje EU doseglo največji možni učinek, bo program Obzorje 2020 z mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi programi, ki podpirajo raziskave in inovacije, razvil tesnejše sinergije, ki so lahko tudi v obliki javno-javnih partnerstev. Usklajevanje in spremljanje v okviru Obzorja 2020 bi moralo zagotoviti optimalno porabo sredstev in preprečiti nepotrebno podvajanje odhodkov, ne glede na to, kateri viri financiranja so uporabljeni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28a) Komisija bi morala spodbujati regionalne zainteresirane strani, naj oblikujejo regionalne strategije, ki bodo odražale posebne potrebe ozemelj, da se združijo obstoječe oblike javnega in zasebnega financiranja na ravni Unije. Dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020 bi bilo treba prilagoditi tem strategijam, saj je osrednjega pomena poglobljena udeležba regionalnih in lokalnih organov pri zasnovi in izvajanju programov skladov ter raziskovalnih in inovacijskih programov, saj bi bilo nemogoče izvajati iste razvojne strategije v vseh regijah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Večji učinek bi moral biti dosežen tudi z združevanjem sredstev Obzorja 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi lahko raziskave in inovacije prispevale k obsežnejšim evropskim ciljem na področju konkurenčnosti in pomagale pri spoprijemanju z družbenimi izzivi. Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud, vzpostavljenih na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) se lahko nadaljujejo z uporabo struktur, ki bolj ustrezajo svojemu namenu.

(29) Večji učinek bi moral biti dosežen tudi z združevanjem sredstev Obzorja 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi lahko raziskave in inovacije prispevale k obsežnejšim evropskim ciljem na področju konkurenčnosti, sprostile zasebna sredstva in pomagale pri spoprijemanju z družbenimi izzivi. Ta partnerstva bi morala temeljiti na dejanskem partnerstvu, tudi v smislu obveznosti in prispevkov iz zasebnega sektorja, odgovarjati za konkretne cilje, ki naj bi bili doseženi, morala bi biti usklajena s preostankom programa Obzorje 2020 v smislu predpisov o pravicah intelektualne lastnine in strateškega programa Unije na področju raziskav, razvoja in inovacij. Njihovo upravljanje in delovanje bi moralo zagotavljati odprto, pregledno, učinkovito in uspešno delovanje ter omogočati sodelovanje širokemu krogu zainteresiranih strani, dejavnih na posebnih področjih. Obstoječa partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud se lahko nadaljujejo z uporabo struktur, ki bolj ustrezajo svojemu namenu, in ob spoštovanju zgoraj omenjenih načel.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Obzorje 2020 bi moralo spodbujati sodelovanje s tretjimi državami na podlagi skupnega interesa in vzajemne koristi. Potrebno bi bilo prizadevanje za mednarodno sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij, ki bi pripomoglo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 glede krepitve konkurenčnosti in spoprijemanja z družbenimi izzivi ter podprlo zunanje in razvojne politike Unije, vključno z razvojem sinergij z zunanjimi programi, obenem pa prispevalo k mednarodnim zavezam Unije, kot je doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

(30) Obzorje 2020 bi moralo spodbujati sodelovanje s tretjimi državami na podlagi skupnega interesa, vzajemne koristi in po potrebi recipročnosti skladno z zunanjo in razvojno politiko Unije. Potrebno bi bilo prizadevanje za mednarodno sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij, ki bi pripomoglo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 glede krepitve konkurenčnosti in spoprijemanja z družbenimi izzivi ter podprlo zunanje in razvojne mednarodne sodelovalne raziskovalne mreže in politike Unije, vključno z razvojem sinergij z zunanjimi programi, obenem pa prispevalo k mednarodnim zavezam Unije, kot je doseganje razvojnih ciljev tisočletja in ciljev konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju. Pri mednarodnem sodelovanju bi bilo treba upoštevati zmožnosti in vlogo, ki jo lahko imajo najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja Unije v regijah, kjer se nahajajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30a) Razmisliti bi bilo treba o spodbujanju sodelovanja raziskovalnih ekip pri različnih projektih, da bi povečali kakovost raziskav in inovacij ter okrepili možnost mednarodnega sodelovanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Da bi se ohranili enaki pogoji za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, mora biti financiranje iz Obzorja 2020 oblikovano v skladu s pravili o državni pomoči, da se zagotovi učinkovitost javne porabe in se preprečijo izkrivljanja trga, kot so izpodrivanje zasebnih sredstev, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij.

(31) Da bi se ohranili enaki pogoji za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, mora biti financiranje iz Obzorja 2020 oblikovano v skladu s pravili o državni pomoči, vključno z okvirom Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije1 in ob upoštevanju sedanjega pregleda tega okvira, da se zagotovi učinkovitost javne porabe in se preprečijo izkrivljanja trga, kot so izpodrivanje zasebnih sredstev, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij.

__________________

1 UL C 323, 30.12.2006 str. 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31a) Poraba sredstev za raziskave in inovacije iz skladov Unije in držav članic bi morala biti bolje usklajena, da bi zagotovili dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost ter dosegali boljše sinergije. V okviru postopka ocenjevanja, predvidenega v tej uredbi, bi morala Komisija po možnosti zagotoviti konkretne dokaze o dopolnjevanju in sinergijah, doseženih med proračunom EU in proračuni držav članic pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja ter doseganju vodilnega kazalnika strategije Evropa 2020 za inovacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Potrebo po novem pristopu k nadzoru in upravljanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je priznal Evropski svet 4. februarja 2011, ko je pozval k vzpostavitvi novega ravnovesja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja evropskih raziskav bolj temeljiti na zaupanju in udeležencem omogočati večja tveganja. Poročilo o vmesni oceni sedmega okvirnega programa za raziskave (2007–2013) ugotavlja, da je za pomemben napredek pri poenostavitvi potreben bolj radikalen pristop in da je treba ponovno obravnavati potrebe glede ravnovesja med tveganjem in zaupanjem.

(32) Potrebo po novem pristopu k razvoju z dokazi podprte strategije za upravljanje tveganja kot dela strategije Unije na področju financiranja raziskav v Uniji je priznal Evropski svet 4. februarja 2011. Pozval je k vzpostavitvi novega ravnotežja med zaupanjem in nadzorom ter med tveganjem in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja evropskih raziskav bolj temeljiti na zaupanju in raziskovalcem omogočati večja tveganja. Poročilo o vmesni oceni sedmega okvirnega programa za raziskave (2007–2013) ugotavlja, da je potreben pomemben napredek proti poenostavljenim postopkom, s čimer bi pokazali zaupanje Unije v raziskovalce in jih spodbudili k hitrejšemu napredovanju v znanosti in tehnologiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32a) Program Obzorje 2020 bi moral zagotoviti čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, povezanih s proračunom Unije, zlasti glede njihovega pričakovanega in dejanskega prispevka k doseganju ciljev Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Za učinkovito upravljanje delovanja, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, je treba razviti posebne kazalnike uspešnosti, ki se jih lahko meri skozi čas, so realni in odražajo logiko posredovanja ter so pomembni za ustrezno hierarhijo ciljev in dejavnosti. Vzpostaviti je treba ustrezne usklajevalne mehanizme med izvajanjem in spremljanjem Obzorja 2020 ter med spremljanjem napredka, dosežkov in delovanja evropskega raziskovalnega prostora.

(35) Za učinkovito upravljanje delovanja, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, je treba razviti posebne skupne evropske kazalnike uspešnosti, ki se jih lahko meri skozi čas, so realni in odražajo logiko posredovanja ter so pomembni za ustrezno hierarhijo ciljev in dejavnosti. Vzpostaviti je treba ustrezne usklajevalne mehanizme med izvajanjem in spremljanjem Obzorja 2020 ter med spremljanjem napredka, dosežkov in delovanja evropskega raziskovalnega prostora.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35a) Komisija bi morala do leta 2017 izvesti poglobljeno oceno in pregled različnih vrst ustanovljenih javno-zasebnih partnerstev v okviru njenih programov za raziskave in inovacije (vključno s SZI, skupnimi tehnološkimi pobudami in javno-zasebnimi partnerstvi), da bi racionalizirala in poenostavila okolje prihodnjega okvirnega programa in opredelila najbolj učinkovite, odprte in pregledne načine upravljanja, kar bo omogočilo sodelovanje najrazličnejših interesnih strani in onemogočilo navzkrižja interesov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsebina

Vsebina

Ta uredba določa Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: „Obzorje 2020“) in določa okvir, ki ureja podporo Unije dejavnostim na področju raziskav in inovacij ter spodbuja boljše izkoriščanje industrijskega potenciala politik na področju inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.

Ta uredba določa Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: „Obzorje 2020“) in določa okvir, ki ureja podporo Unije dejavnostim na področju raziskav in inovacij, krepi evropsko znanstveno in tehnološko bazo in koristi za družbo ter spodbuja boljše izkoriščanje družbenega, gospodarskega in industrijskega potenciala politik na področju inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Opredelitve

Opredelitve

Za namene te uredbe veljajo naslednje opredelitve:

Za namene te uredbe veljajo naslednje opredelitve:

(a) „dejavnosti na področju raziskav in inovacij“ pomeni celoten spekter dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev in inovacij, vključno s spodbujanjem sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, razširjanjem in optimizacijo rezultatov ter spodbujanjem usposabljanja in mobilnost raziskovalcev v Uniji;

(a) „dejavnosti na področju raziskav in inovacij“ pomeni celoten spekter dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev in inovacij, vključno s spodbujanjem sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, razširjanjem in optimizacijo rezultatov ter spodbujanjem visokokakovostnega ciljno naravnanega usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev v Uniji;

(b) „neposredni ukrepi“ pomeni dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih je Komisija izvaja s svojim Skupnim raziskovalnim središčem;

(b) „neposredni ukrepi“ pomeni dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih je Komisija izvaja s svojim Skupnim raziskovalnim središčem;

(c) „posredni ukrepi“ pomeni dejavnosti raziskav in inovacij, ki jim Unija zagotavlja finančno podporo in ki jih izvajajo udeleženci;

(c) „posredni ukrepi“ pomeni dejavnosti raziskav in inovacij, ki jim Unija zagotavlja finančno podporo in ki jih izvajajo udeleženci;

(d) „javno-zasebno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se partnerji iz zasebnega sektorja, Unije in po potrebi drugih partnerji zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali dejavnosti;

(d) „javno-zasebno partnerstvo“ pomeni partnerstvo med partnerji iz zasebnega sektorja in javnega sektorja, na primer univerzami, raziskovalnimi organizacijami in drugimi javnimi organizacijami, po možnosti vključno z Unijo, ki jim Unija in njeni partnerji zagotovijo podporo, da bi podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali dejavnosti;

(e) „javno-javno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se organi javnega sektorja ali organi z javnimi storitvami na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni z Unijo zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali dejavnosti.

(e) „javno-javno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se organi javnega sektorja ali organi z javnimi storitvami na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni z Unijo zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali dejavnosti.

(ea) „raziskovalna infrastruktura“ so objekti, sredstva, organizacijski sistemi in storitve, ki jih raziskovalne skupnosti uporabljajo za raziskave in inovacije na svojih področjih. Po potrebi se lahko uporabljajo izven področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah. Sem spadajo: glavna znanstvena oprema (ali nizi instrumentov); viri znanja, kot so zbirke, arhivi ali znanstveni podatki; e-infrastrukturo, kot so podatki, računalniški sistemi in sistemi programske opreme, komunikacijska omrežja in sistemi za spodbujanje odprtosti in digitalnega zaupanja; druga infrastruktura edinstvene narave, ki je bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah;

(eb) „pametna specializacija“ je koncept podpore razvoju politike Unije za raziskave, razvoj in inovacije, katerega namen je spodbujati učinkovito in uspešno uporabo javnih naložb s pomočjo sinergij med državami in regijami ter okrepiti njihove inovacijske zmogljivosti;

(ec) „strategijo pametne specializacije“ sestavlja večletni strateški program, katerega namen je razvoj funkcionalnega nacionalnega ali regionalnega raziskovalno-inovacijskega sistema.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dodana vrednost Unije

Dodana vrednost Unije

Obzorje 2020 ima osrednjo vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast z zagotavljanjem skupnega strateškega okvira za financiranje Unije na področju raziskav in razvoja, s čimer deluje kot instrument za spodbujanje zasebnih naložb, ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in zagotavljanje dolgoročne trajnostne rasti in konkurenčnosti Evrope.

Obzorje 2020 ima osrednjo vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast z zagotavljanjem skupnega strateškega okvira za financiranje odličnih raziskav in inovacij v Uniji, s čimer deluje kot instrument za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in zagotavljanje dolgoročne trajnosti, gospodarskega razvoja in odpornosti, socialnega vključevanja in industrijske konkurenčnosti Evrope. Podpora iz programa Obzorje 2020 je usmerjen v dejavnosti, kjer posredovanje na ravni Unije prinaša višjo dodano vrednost kot posredovanje na nacionalni ali regionalni ravni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni cilj, prednostne naloge in posebni cilji

Splošni cilj, prednostne naloge in posebni cilji

1. Obzorje 2020 prispeva k vzpostavitvi na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva po vsej Uniji z dajanjem na razpolago zadostnih dodatnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije. S tem podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in druge politike Unije kot tudi uresničitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora. Zadevni kazalniki uspešnosti so določeni v uvodu Priloge I.

1. Obzorje 2020 prispeva k vzpostavitvi na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva po vsej Uniji z dajanjem na razpolago zadostnih dodatnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, s čimer prispeva k uresničevanju cilja o financiranju raziskav in inovacij po vsej Uniji v višini 3 % BDP do leta 2020. S tem podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in drugih politik Unije ter uresničitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora prek posebnih in vzorčnih ukrepov za spodbujanje strukturnih sprememb v raziskovalnih in inovacijskih sistemih EU.

2. K izpolnitvi tega splošnega cilja bodo pripomogle tri prednostne naloge, ki se medsebojno krepijo in so namenjene:

2. K izpolnitvi tega splošnega cilja bodo pripomogle tri prednostne naloge, ki se medsebojno krepijo in so namenjene:

(a) odlični znanosti,

(a) odlični znanosti,

(b) vodilnemu položaju v industriji, in

(b) vodilnemu položaju v industriji, in

(c) družbenim izzivom.

(c) družbenim izzivom.

Posebni cilji, ki ustrezajo vsaki od teh treh prednostnih nalog, so določeni v delu I do III Priloge I, skupaj s splošnimi smernicami za dejavnosti.

Posebni cilji, ki ustrezajo vsaki od teh treh prednostnih nalog, so določeni v delu I do III Priloge I, skupaj s splošnimi smernicami za dejavnosti.

3. Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k splošnemu cilju in prednostnim nalogam iz odstavkov 1 in 2 z zagotavljanjem znanstvene in tehnične podpore politikam Unije. Splošne smernice za dejavnosti so določene v delu IV Priloge I.

3. Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k splošnemu cilju in prednostnim nalogam iz odstavkov 1 in 2 z zagotavljanjem znanstvene in tehnične podpore politikam Unije. Splošne smernice za dejavnosti so določene v delu IV Priloge I. Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče zagotavljalo podporo nacionalnim in regionalnim organom pri razvoju strategij pametne specializacije.

4. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, bo k splošnemu cilju in prednostnim nalogam iz odstavka 1 in 2 pripomogel s posebnim ciljem vključevanja trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja. Zadevni kazalniki uspešnosti za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo so določeni v uvodu Priloge I, splošne smernice za ta posebni cilj in dejavnosti pa so določene v delu V Priloge I.

4. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, bo k splošnemu cilju in prednostnim nalogam iz odstavka 1 in 2 pripomogel s posebnim ciljem vključevanja trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja. Zadevni kazalniki uspešnosti za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo so določeni v uvodu Priloge I, splošne smernice za ta posebni cilj in dejavnosti pa so določene v delu V Priloge I.

5. S prednostnimi nalogami in splošnimi smernicami iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo med obdobjem izvajanja Obzorja 2020. To lahko vključuje odzive na nove priložnosti, krizo in nevarnosti, na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije, ter na poskusno izvajanje ukrepov, predvidenih za podporo v okviru prihodnjih programov.

5. S prednostnimi nalogami in splošnimi smernicami iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo med obdobjem izvajanja Obzorja 2020. To lahko vključuje odzive na nove priložnosti, krizo in nevarnosti ter na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Proračun

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje Obzorja 2020 znašajo 87740 milijonov EUR, od tega bo največ 86198 milijonov EUR dodeljenih za dejavnosti na podlagi naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

1. Finančna sredstva za izvajanje Obzorja 2020 znašajo xxx milijonov EUR, od tega bo največ 98,2 % dodeljenih za dejavnosti na podlagi naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

2. Znesek za dejavnosti na podlagi naslova XIX PDEU bo razporejen med prednostne naloge iz člena 5(2), kot sledi:

2. Znesek za dejavnosti na podlagi naslova XIX PDEU bo razporejen med prednostne naloge iz člena 5(2), kot sledi:

(a) odlična znanost, 27818 milijonov EUR;

(a) odlična znanost, 32,6 % celotnega proračuna;

(b) vodilni položaj v industriji, 20280 milijonov EUR;

(b) vodilni položaj v industriji, 24,3 % celotnega proračuna;

(c) družbeni izzivi, 35888 milijonov EUR.

(c) družbeni izzivi, 37,5 % celotnega proračuna.

Najvišji skupni znesek finančnega prispevka Unije iz Obzorja 2020 za neposredne nejedrske ukrepe Skupnega raziskovalnega središča je 2212 milijonov EUR.

Najvišji skupni znesek finančnega prispevka Unije iz Obzorja 2020 za neposredne nejedrske ukrepe Skupnega raziskovalnega središča je 2,4 % celotnega proračuna za Obzorje 2020.

Okvirna razdelitev za posebne cilje v okviru prednostnih nalog in najvišji skupni znesek prispevka za neposredne nejedrske ukrepe Skupnega raziskovalnega središča sta določena v Prilogi II.

Razdelitev za posebne cilje v okviru prednostnih nalog in najvišji skupni znesek prispevka za neposredne nejedrske ukrepe Skupnega raziskovalnega središča sta določena v Prilogi II.

Komisija prihrani določen znesek in ga dodeli razpisom, za katere se pridobi več ponudb z visokim standardom odličnosti, kot je bilo pričakovano, tako da se lahko po potrebi financira več kot en projekt.

3. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo se financira z najvišjim prispevkom iz Obzorja 2020 v višini 3194 milijonov EUR, kakor je določeno v Prilogi II. Prva dodelitev v višini 1542 milijonov EUR se dodeli Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo za dejavnosti iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije. Druga dodelitev v višini do 1652 milijonov EUR je odvisna od ponovnega pregleda iz člena 26(1). Ta dodaten znesek se, kot je navedeno v Prilogi II, dodeli sorazmerno iz zneska za poseben cilj „Vodilni položaj v omogočitvenih in ključnih tehnologijah“ v okviru prednostne naloge o vodilnem položaju v industriji, opredeljenega v odstavku 2(b), ter iz zneska za prednostno nalogo o družbenih izzivih, opredeljenega v odstavku 2(c).

3. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo se financira z najvišjim prispevkom iz programa Obzorje 2020 v višini 3,3 % celotnega proračuna, kakor je določeno v Prilogi II.

To financiranje v dveh večletnih dodelitvah krije:

(a) v prvi dodelitvi tekoči razvoj trenutnih skupnosti znanja in inovacij (v nadaljnjem besedilu: KIC) in semenski kapital za drugi val treh novih KIC;

(b) v drugi dodelitvi tekoči razvoj že vzpostavljenih skupnosti znanja in inovacij in semenski kapital za tretji val treh novih KIC.

Druga dodelitev se sprosti na podlagi ponovnega pregleda, določenega v členu 26(1), pri čemer se upošteva zlasti:

(a) dogovorjen časovni okvir za vzpostavitev tretjega vala KIC;

(b) načrtovane finančne potrebe obstoječih KIC v skladu z njihovim posebnim razvojem;

(c) prispevek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo in njegovih KIC k ciljem Obzorja 2020.

4. Finančna sredstva Obzorja 2020 lahko pokrivajo stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Obzorja 2020 in doseganje njegovih ciljev, zlasti študije in srečanja strokovnjakov, če so povezana s cilji Obzorja 2020, ter odhodke, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi ostalimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija z upravljanjem Obzorja 2020.

4. Finančna sredstva Obzorja 2020 lahko pokrivajo stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Obzorja 2020 in doseganje njegovih ciljev, zlasti študije in srečanja strokovnjakov, če so povezana s cilji Obzorja 2020, ter odhodke, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi ostalimi stroški za tehnično pomoč, ki jih ima Komisija z upravljanjem Obzorja 2020.

Po potrebi se lahko odobritve vnesejo v proračun po letu 2020, da bodo pokriti stroški tehnične in upravne pomoči, s čimer bo omogočeno upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še ne bodo zaključeni.

Ta uredba ne zagotavlja financiranja upravnih stroškov Komisije pri izvajanju tega programa in tudi ne gradnje ali izvajanja velikih evropskih infrastrukturnih projektov, kot so Galileo, GMES ali ITER.

5. Da bi se lahko odzvala na nepredvidene razmere ali nove razvojne dosežke in potrebe ter da bi se upoštevale določbe odstavka 3 tega člena, lahko Komisija po vmesni oceni Obzorja 2020, kakor je določeno v členu 26(1)(a) te uredbe, v okviru preverjanja letnega proračunskega postopka ponovno pregleda zneske za prednostne naloge iz odstavka 2 in okvirno razdelitev po posebnih ciljih v okviru teh prednostnih nalog iz Priloge II ter prenese odobritve med prednostnimi nalogami in posebnimi cilji v višini do 10 % skupne prvotne dodelitve za vsako prednostno nalogo in v višini 10 % prvotne okvirne razčlenitve za vsak posebni cilj. To se ne nanaša na znesek za neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča iz odstavka 2 ali na prispevek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo iz odstavka 3.

5. Da bi se Komisija odzvala na razvijajočo se naravo znanosti, tehnologije in inovacij ter, kolikor je potrebno, prilagodila program Obzorje 2020 novim dogodkom in potrebam, lahko po vmesnem pregledu iz člena 26(1)(b) z delegiranimi akti v skladu s členom 26(a) spremeni okvirno razdelitev iz Priloge II za največ 15 % skupnih prvotno dodeljenih sredstev za posamezno prednostno nalogo in posebni cilj in po potrebi za posebne cilje in dejavnosti iz Priloge I.

Komisija pri spreminjanju Prilog I in II upošteva zlasti naslednje:

(a) prispevek različnih delov programa Obzorje 2020 k njegovim ciljem;

(b) razvoj ključnih kazalnikov za ocenjevanje rezultatov in učinkov različnih delov programa Obzorje 2020, kot je določeno v Prilogi II k posebnemu programu iz člena 8 te uredbe;

(c) predvidene prihodnje finančne potrebe različnih delov in instrumentov programa Obzorje 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Udeležba tretjih držav

Udeležba tretjih držav

1. V Obzorju 2020 lahko sodelujejo:

1. V Obzorju 2020 lahko sodelujejo:

(a) države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih pogodbah;

(a) države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih pogodbah;

(b) izbrane tretje države, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(b) izbrane tretje države, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(i) imajo dobro zmogljivost na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

(i) imajo dobro zmogljivost na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

(ii) imajo dobre rezultate udeležbe v programih Unije na področju raziskav in inovacij;

(ii) imajo dobre rezultate udeležbe v programih Unije na področju raziskav in inovacij;

(iii) imajo tesne gospodarske in geografske povezave z Unijo;

(iii) imajo tesne gospodarske in geografske povezave z Unijo ali posebne zgodovinske in kulturne vezi z državami članicami;

(iv) so države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali države in ozemlja, navedena v prilogi k Uredbi (EU) št. XX/2012 o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva.

(iv) so članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali države in ozemlja, navedena v prilogi k Uredbi (EU) št. XX/2012 o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva. Pogoji za sodelovanje držav EFTA, ki so podpisnice Sporazuma EGP, so v skladu z določbami tega sporazuma.

Program Obzorje 2020 je odprt za sodelovanje čezmorskih držav in ozemelj iz Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („sklep o čezmorski pridružitvi“)1, pod pogoji, opredeljenih v njem.

Posebni pogoji glede udeležbe pridruženih držav v Obzorju 2020, vključno s finančnim prispevkom, ki temelji na bruto domačem proizvodu pridružene države, se določijo z mednarodnimi sporazumi med Unijo in pridruženimi državami.

Posebni pogoji glede udeležbe pridruženih držav v Obzorju 2020, vključno s finančnim prispevkom, ki temelji na bruto domačem proizvodu pridružene države, se določijo z mednarodnimi sporazumi med Unijo in pridruženimi državami.

______________

1 UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zagotovi se učinkovito usklajevanje med tremi glavnimi stebri programa Obzorje 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Obzorje 2020 podpira posredne ukrepe v eni ali več oblikah financiranja iz Uredbe (EU) št. XX/2012 [nova finančna uredba], zlasti v obliki subvencij, nagrad, javnih naročil in finančnih instrumentov.

1. Program Obzorje 2020 podpira posredne ukrepe v eni ali več oblikah financiranja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti v obliki subvencij, nagrad, javnih naročil in finančnih instrumentov. Slednji so prevladujoča oblika financiranja dejavnosti pred komercializacijo, podprtih v okviru programa Obzorje 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11a

Strateško svetovanje in usklajevanje

Izvajalo se bo strateško svetovanje in usklajevanje raziskav in inovacij, namenjeno uresničevanju skupnih ciljev in zagotavljanju sinergij v vsem programu Obzorje 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zunanje svetovanje in sodelovanje družbe

Zunanje svetovanje in sodelovanje družbe

1. Pri izvajanju Obzorja 2020 se upoštevajo nasveti in vložki: svetovalnih skupin neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni, ki jih ustanovi Komisija; strukture dialoga, ustvarjene v skladu z mednarodnimi sporazumi za znanost in tehnologijo; v prihodnost usmerjene dejavnosti; usmerjena javna posvetovanja; ter pregledni in interaktivni postopki, ki zagotavljajo, da so podprte odgovorne raziskave in inovacije.

1. Pri izvajanju Obzorja 2020 se upoštevajo nasveti in prispevki: svetovalnih skupin neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni, ki jih ustanovi Komisija, iz širokega spektra sektorjev, disciplin in področij, v katerih so zajeti tudi prispevki civilnodružbenih organizacij; dialoških struktur, ustvarjenih v skladu z mednarodnimi sporazumi za znanost in tehnologijo; v prihodnost usmerjenih dejavnosti; usmerjenih javnih posvetovanj; ter preglednih in interaktivnih procesov, ki zagotavljajo, da so z racionaliziranim nizom ukrepov, v katerem je onemogočeno podvajanje in prekrivanje struktur financiranja, podprte odgovorne raziskave in inovacije.

1a. Pri oblikovanju delovnih programov iz člena 5 Sklepa št. XX/XX/EU Sveta z dne … [posebni program H2020] Komisija upošteva kar največ nasvetov in prispevkov zainteresiranih strani, držav članic, Evropskega parlamenta in Sveta. Odgovorni odbor v Evropskem parlamentu lahko povabi predstavnike Komisije, da predstavijo osnutke delovnih programov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V celoti se upoštevajo tudi zadevna stališča programov za raziskave in inovacije evropskih tehnoloških platform, pobud za skupno načrtovanje programov in evropskih partnerstev za inovacije.

2. V celoti se upoštevajo tudi zadevna stališča programov za raziskave in inovacije EIT in SZI, evropskih tehnoloških platform, pobud za skupno načrtovanje programov, evropskih partnerstev za inovacije in evropskih mednarodnih raziskovalnih organizacij, če so bila pripravljena v posvetovanju s širokim spektrom strokovnjakov in zainteresiranih strani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Medsektorski ukrepi

Medsektorski ukrepi

1. Povezave in vmesniki se uvedejo med prednostnimi nalogami Obzorja 2020 in znotraj njih. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni razvoju in uporabi ključnih omogočitvenih in industrijskih tehnologij, prehodu od odkritja do tržne uporabe, interdisciplinarnim raziskavam in inovacijam, družbeno-ekonomskim in humanističnim znanostim, spodbujanju dosežkov evropskega raziskovalnega prostora, sodelovanju s tretjimi državami, odgovornim raziskavam in inovacijam, vključno s spolom, povečanju privlačnosti raziskovalnega poklica ter spodbujanju čezmejne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev.

1. Povezave in vmesniki se uvedejo med prednostnimi nalogami Obzorja 2020 in znotraj njih. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni razvoju in uporabi ključnih omogočitvenih in industrijskih tehnologij, prehodu od odkritja do tržne uporabe, multi-, čez-, trans- in interdisciplinarnim raziskavam in inovacijam, družbeno-ekonomskim in humanističnim znanostim, podnebnim spremembam in trajnostnemu razvoju, spodbujanju dosežkov evropskega raziskovalnega prostora, širjenju sodelovanja po vsej Uniji ter premoščanju raziskovalnega in inovacijskega razkoraka v Evropi, širši udeležbi zasebnega sektorja, pritegnitvi malih in srednjih podjetij, sodelovanju s tretjimi državami, odgovornim raziskavam in inovacijam, vključno z vidikom spola v projektih, volj vključujočemu vodenju raziskav, sodelovanju malih in srednjih podjetij pri raziskavah in inovacijah ter udeležbi širšega zasebnega sektorja, povečanju privlačnosti raziskovalnega poklica ter spodbujanju čezmejne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, trgov in družbe

Razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, trgov in družbe

Program Obzorje 2020 se izvaja na način, ki zagotavlja, da podprte prednostne naloge in ukrepi ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, trgov in družbe, kadar inovacije obsegajo poslovne, organizacijske in družbene vidike.

Program Obzorje 2020 se izvaja na način, ki zagotavlja, da podprte prednostne naloge in ukrepi ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, gospodarstev in družbe v globaliziranem svetu, kadar inovacije obsegajo poslovne, organizacijske, tehnološke, družbene in okoljske vidike pa tudi prenos znanstvenih rezultatov na vse ravni izobraževanja in usposabljanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Enakost spolov

Enakost spolov

Obzorje 2020 zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in razsežnost spola v vsebinah raziskav in inovacij.

Obzorje 2020 zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in razsežnost spola v vsebinah raziskav in inovacij. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v organih, kot so izbirne komisije, svetovalne skupine, odbori in skupine strokovnjakov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Program Obzorje 2020 zagotovi, da se razsežnost spola ustrezno upošteva v vseh vsebinah raziskav in inovacij v vseh fazah procesa, in sicer od opredeljevanja prednostnih nalog prek določanja razpisov ter predlogov, ocenjevanja ter spremljanja programov in projektov do pogajanj in sporazumov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za uveljavljanje enakosti med spoloma se izvajajo posebni ukrepi za pomoč pri vračanju na delo tistim, ki so prekinili poklicno pot.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15a

Nediskriminacija

Program Obzorje 2020 zagotavlja dejansko uveljavljanje enakega obravnavanja in nediskriminacije in pravilno upošteva ta vidik v vsebinah raziskav in inovacij v vseh fazah procesa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15b

Poklicna pot raziskovalcev

Prednostna naloga programa Obzorje 2020 je spodbujanje človeških virov na področju znanosti, tehnologije in inovacij v vsej Evropi. Program Obzorje 2020 se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. xx/2013 [Pravila za udeležbo], ki prispeva h krepitvi enotnega trga za raziskovalce in k privlačnosti njihove poklicne poti po vsej Uniji v okviru evropskega raziskovalnega prostora, pri čemer se upošteva nadnacionalna narava ukrepov, ki se podpirajo v okviru tega programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15c

Odprti dostop

1. Kadar se sprejme odločitev o objavi, je obvezen odprti dostop do znanstvenih objav iz javno financiranih raziskav v okviru programa Obzorje 2020.

2. Spodbuja se odprti dostop do znanstvenih podatkov, pridobljenih v javno financiranih raziskavah v okviru programa Obzorje 2020, ob upoštevanju omejitev v zvezi z varstvom zasebnosti, nacionalno varnostjo in pravicami intelektualne lastnine.

3. Komisija pred koncem obdobja financiranja programa Obzorje 2020 oceni vpliv prakse odprtega dostopa do podatkov o kroženju znanstvenih dognanj in pospeševanju inovacij. Pri tem ima v mislih opredeljevanje prihodnje politike odprtega dostopa in njeno izvajanje v prihodnjem okvirnem programu Unije za raziskave.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vse dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja 2020, so v skladu z etičnimi načeli ter zadevno nacionalno in mednarodno zakonodajo ter zakonodajo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi dopolnilnimi protokoli.

1. Vse dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja 2020, so v skladu z etičnimi načeli ter zadevno nacionalno in mednarodno zakonodajo ter zakonodajo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi dopolnilnimi protokoli. Upoštevajo se mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:

3. Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:

(a) raziskovalne dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene;

(a) raziskovalne dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene;

(b) raziskovalne dejavnosti z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne;

(b) raziskovalne dejavnosti z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne;

(c) raziskovalne dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja izvornih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

(c) dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja izvornih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

4. Raziskave človeških izvornih celic, tako odraslih kot zarodkov, se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih držav članic. Za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, se financiranje ne dodeli. Dejavnosti se ne dodeli financiranja v državi članici, v kateri je taka dejavnost prepovedana.

4. Raziskave človeških izvornih celic, tako odraslih kot zarodkov, se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih držav članic. Za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, se financiranje ne dodeli. Dejavnosti se ne dodeli financiranja v državi članici, v kateri je taka dejavnost prepovedana.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dopolnjevanje z drugimi programi Unije

Dopolnjevanje z drugimi programi Unije

Obzorje 2020 se izvaja na način, ki dopolnjuje druge programe financiranja Unije, vključno s strukturnimi skladi.

Obzorje 2020 se izvaja na način, ki dopolnjuje druge programe financiranja Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 17a

Sinergije s strukturnimi skladi

Obzorje 2020 prispeva k zmanjšanju razkoraka na področju raziskav in inovacij v Uniji s tem, ko omogoča sinergije s strukturnimi skladi pri podpiranju raziskav in inovacij, in sicer z usklajenim izvajanjem dopolnilnih ukrepov. Kjer je to mogoče, se bo spodbujala interoperabilnost med Obzorjem 2020 in strukturnimi skladi ter kumulativno ali kombinirano financiranje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Obzorju 2020 in ustreznega učinka inovacij nanje. V okviru dogovorov o ocenjevanju in spremljanju se izvedejo kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP.

1. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju povečane udeležbe malih in srednje velikih podjetij (MSP) med celotnim izvajanjem Obzorja 2020 in ustreznega učinka raziskav in inovacij nanje. V okviru dogovorov o ocenjevanju in spremljanju se izvedejo kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Posebni ukrepi se izvajajo v okviru posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ iz točke 1 dela II Priloge I in vsakega od posebnih ciljev v okviru prednostne naloge „Družbeni izzivi“ iz točk 1 do 6 dela III Priloge I. Ti posebni ukrepi so v obliki instrumenta, namenjenega MSP, ki je namenjen vsem vrstam MSP z inovacijskim potencialom in se izvaja na dosleden način ter je prilagojen potrebam MSP, kakor je določeno v okviru posebnega cilja „Inovacije v MSP“ v točki 3.3(a) dela II Priloge I.

2. Posebni ukrepi za MSP se sprejmejo, da se zagotovi njihova vključitev v celotno vrednostno verigo in da pridobijo dostop do vseh možnosti v okviru Obzorja 2020. Te dejavnosti obsegajo tiste, določene v točki 3.3 dela II priloge I.

V okviru enega samega organa upravljanja se bo oblikoval instrument, namenjen MSP, ki bo usmerjen v vse vrste MSP z inovacijskim potencialom in se bo izvajal predvsem „od spodaj navzgor“, kakor je določeno v okviru posebnega cilja „Inovacije v MSP“ v točki  3.3.(a) dela II Priloge I. Ta instrument se tematsko nanaša na posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ iz točke 1 dela II Priloge I in vsakega od posebnih ciljev v okviru prednostne naloge „Družbeni izzivi“ iz točk 1 do 7 dela III Priloge I.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Celostni pristop iz odstavkov 1 in 2 naj bi prinesel približno 15 % skupnega združenega proračuna za posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ in prednostno nalogo „Družbeni izzivi“, namenjenega MSP.

3. Celostni pristop iz odstavkov 1 in 2 ter poenostavitev postopkov prijave bi morala doseči vsaj 20 % skupnega združenega proračuna za posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ in prednostno nalogo „Družbeni izzivi“, namenjenega MSP.

3a. V skladu z odstavkoma 1 in 3 Komisija opravi ocene in zabeleži stopnjo udeležbe malih in srednjih podjetij v raziskovalnih programih. V primeru, da se ne doseže cilja 20 %, Komisija preuči razloge za to in takoj predlaga nove ukrepe za dosego tega cilja.

3b. Posebna pozornost se nameni tudi ustrezni udeležbi in predstavljanju MSP v strukturah upravljanja evropskih raziskovalnih prostorov in še posebej javno-zasebnih partnerstev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18a

Hitra pot do inovacij

1. Za pospešitev komercializacije in razširjanja inovacij se znaten delež financiranja Unije v okviru posebnega cilja „Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“ ter vsakega od družbenih izzivov iz dela III Priloge I nameni za „Hitro pot do inovacij“.

2. „Hitra pot do inovacij“ je instrument, ki se poganja po logiki „od spodaj navzgor“ in ki bo občutno skrajšal čas, ki poteče od zamisli do komercializacije, od njega pa se pričakuje, da bo povečal udeležbo industrije v programu Obzorje 2020 ter udeležbo MSP in tistih iz javnega in nepridobitnega raziskovalnega sektorja, ki se prijavljajo prvič. S tem bo spodbudil naložbe zasebnega sektorja v raziskave, razvoj in inovacije, podpiral raziskave in inovacije, osredotočene na ustvarjanje vrednosti, ter pospešil razvoj novih tehnologij v inovativne proizvode, za katere bo obstajalo povpraševanje, kar bo podlaga za prihodnja podjetja ter gospodarsko rast in zaposlovanje.

3. Dejavnosti zajemajo celoten ciklus inovacij, osredotočajo pa se na dejavnosti, povezane z inovacijami, eksperimentalnim in predkomercialnim razvojem, vključno z razvojnimi fazami od prikaza tehnologije do prenosa na trg, pa tudi pilotnimi projekti, prikazi, preskusi, prednormativnimi raziskavami in določanjem standardov ter uvajanjem inovacij na trg.

4. „Hitra pot do inovacij“ se izvaja kot prepoznavni instrument financiranja, ki predstavlja enostaven in hiter vstop v uporabne skupne raziskave po posebnem postopku izbiranja, kot je določen v Uredbi (EU) št. xxxx/2012 [pravila za udeležbo in razširjanje].

5. Čeprav se upoštevajo sinergije med instrumentom hitre poti do inovacij in instrumentom, posebej namenjenim MSP, se instrumenta izvajata vzporedno kot ločena postopka, pri čemer se ustrezno upoštevajo ciljne skupine udeležencev obeh, in ne vplivata na proračun, ki je bil namensko vezan za instrument MSP.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Javno-zasebna partnerstva

Javno-zasebna partnerstva

1. Obzorje 2020 se lahko izvaja preko javno-zasebnih partnerstev, pri katerih se vsi zadevni partnerji zavežejo, da bodo podpirali razvoj in izvajanje dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki so strateško pomembne za konkurenčnost EU in vodilni položaj v industriji, oziroma obravnavali posebne družbene izzive

1. Obzorje 2020 se lahko izvaja preko javno-zasebnih partnerstev, pri katerih se vsi zadevni partnerji zavežejo, da bodo podpirali razvoj in izvajanje dejavnosti na področju predkonkurenčnih raziskav in inovacij, ki so strateško pomembne za konkurenčnost EU in vodilni položaj v industriji, oziroma obravnavali posebne družbene izzive. Odličnost je osnovno merilo pri izbiranju udeležencev.

2. Sodelovanje Unije v teh partnerstvih je lahko v eni izmed naslednjih oblik:

2. Sodelovanje Unije v teh partnerstvih je lahko v eni izmed naslednjih oblik:

(a) finančni prispevki Unije za skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 PDEU v okviru Sklepa o Sedmem okvirnem programu 1982/2006/ES na podlagi spremembe njihovih temeljnih aktov; za nova javno-zasebna partnerstva, vzpostavljena na podlagi člena 187 PDEU; za druge organe za financiranje iz člena [55(1)(b)(v) ali (vii)] Uredbe (EU) št. XX/2012 [nova finančna uredba]. Ta oblika partnerstva se izvaja samo v primerih, v katerih področje uporabe ciljev in obseg vključenih sredstev upravičita njeno uporabo;

(a) finančni prispevki Unije za skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 PDEU v okviru Sklepa o Sedmem okvirnem programu 1982/2006/ES na podlagi spremembe njihovih temeljnih aktov, pri čemer je treba v celoti upoštevati rezultate analize stroškov in koristi, ki jo je treba izvesti v okviru predvidene ocene učinka tega instrumenta; za nova javno-zasebna partnerstva, vzpostavljena na podlagi člena 187 PDEU; za druge organe za financiranje iz člena [55(1)(b)(v) ali (vii)] Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta oblika partnerstva se izvaja samo v primerih, v katerih področje uporabe ciljev, doslednost z obstoječimi cilji politike Unije in obseg vključenih sredstev upravičijo njeno uporabo in v katerih druge oblike partnerstev ne bodo uresničile ciljev ali ne bodo ustvarile potrebnega vzvoda;

(b) sklepanje pogodbenih sporazumov med partnerji iz odstavka 1, ki določa cilje partnerstva, zadevne obveznosti partnerjev, ključne kazalnike uspešnosti in rezultate, ki jih je treba doseči, vključno z opredelitvijo dejavnosti na področju raziskav in inovacij, pri katerih je potrebna podpora Obzorja 2020.

(b) sklepanje pogodbenih sporazumov med partnerji iz odstavka 1, ki določa cilje partnerstva, zadevne obveznosti partnerjev, ključne kazalnike uspešnosti in rezultate, ki jih je treba doseči, vključno z opredelitvijo dejavnosti na področju raziskav in inovacij, pri katerih je potrebna podpora Obzorja 2020.

3. Javno-zasebna partnerstva so opredeljena na odprt in pregleden način na podlagi vseh naslednjih meril:

3. Javno-zasebna partnerstva se opredelijo in izvajajo na podlagi meril odprtosti, preglednosti, uspešnosti in učinkovitosti, pa tudi izpolnjevanja meril, določenih v členu X Uredbe (EU) št. xxxx/2012 [pravila za udeležbo].

(a) dodana vrednost ukrepa na ravni Unije;

(b) obseg učinka na konkurenčnost na področju industrije, trajnostno rast in družbeno-ekonomska vprašanja;

(c) dolgoročna zaveza vseh partnerjev na podlagi skupne vizije in jasno opredeljenih ciljev;

(d) obseg vključenih sredstev in zmožnost ustvarjanja dodatnih naložb v raziskave in inovacije;

(e) jasno opredeljene vloge vsakega partnerja in dogovorjeni ključni kazalniki uspešnosti v izbranem obdobju.

3a. Raziskovalne prednostne naloge, ki jih pokrivajo javno-zasebna partnerstva, se financirajo prek delovnih programov z rednim razpisom za zbiranje predlogov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Javno-zasebna partnerstva

Javno-zasebna partnerstva

1. Program Obzorje 2020 prispeva h krepitvi javno-javnih partnerstev v primerih, ko se ukrepi in programi na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni izvajajo skupaj znotraj Unije.

1. Program Obzorje 2020 prispeva h krepitvi javno-javnih partnerstev v primerih, ko se ukrepi in programi na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni izvajajo skupaj znotraj Unije.

Posebna pozornost se nameni pobudam za skupno načrtovanje programov med državami članicami.

Posebna pozornost se nameni pobudam za skupno načrtovanje programov med državami članicami, take pobude pa lahko po potrebi vključujejo regije in mesta. Finančni prispevek Unije je omejen in vedno odvisen od dokazane preglednosti, velike udeležbe držav članic, obstoja dodane vrednosti Unije in dodatnosti sredstev. Dodatno financiranje bo omejeno na pobude, ki so stalno odprte za udeležbo vseh držav članic.

2. Javno-javno partnerstvo je lahko podprto znotraj prednostnih nalog iz člena 5(2) ali med njimi, zlasti z:

2. Javno-javno partnerstvo je lahko podprto znotraj prednostnih nalog iz člena 5(2) ali med njimi, zlasti z:

(a) instrumentom ERA-NET, ki uporablja nepovratna finančna sredstva za podporo javno-javnega partnerstva pri njegovi pripravi, vzpostavitvi mrežnih struktur, izvajanju in usklajevanju skupnih dejavnosti ter dodatni pomoči za posamezne skupne razpise in nadnacionalne ukrepe;

(a) instrumentom ERA-NET, ki uporablja nepovratna finančna sredstva za podporo javno-javnega partnerstva pri njegovi pripravi, vzpostavitvi mrežnih struktur, izvajanju in usklajevanju skupnih dejavnosti ter dodatni pomoči za posamezne skupne razpise in nadnacionalne ukrepe;

(b) udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU.

(b) udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU, ob udeležbi regionalnih organov, kjer je to ustrezno.

Za namene točke (a) je dodatno financiranje odvisno od visoke stopnje predhodnih finančnih zavez subjektov, ki bodo sodelovali pri skupnih razpisih in ukrepih. Instrument ERA-NET lahko vključuje cilj, namenjen usklajevanju pravil in načinov za izvajanje skupnih razpisov in ukrepov. Lahko se uporabi tudi za pripravo pobude v skladu s členom 185 PDEU.

Za namene točke (b) se lahko takšne pobude predlagajo samo v primerih, ko obstajata potreba po posebni izvedbeni strukturi in visoka stopnja zaveze sodelujočih držav k vključevanju na znanstveni, upravni in finančni ravni. Poleg tega so predlogi za pobude iz točke (b) opredeljeni na podlagi vseh naslednjih meril:

(a) jasna opredelitev cilja, za katerega si je treba prizadevati, in njegov pomen za cilje Obzorja 2020 in širše cilje politike Unije;

(b) jasna finančna zaveza sodelujočih držav, vključno s predhodnimi zavezami glede združevanja nacionalnih in/ali regionalnih naložb za nadnacionalne raziskave in inovacije;

(c) dodana vrednost ukrepa na ravni Unije;

(d) kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov ter podobnost dejavnosti in delež ustreznih raziskav, ki jih zajemajo;

(e) učinkovitost člena 185 PDEU kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Subjekti s sedežem v tretjih državah in mednarodne organizacije so upravičeni do udeležbe v neposrednih ukrepih Obzorja 2020 pod pogoji iz Uredbe (EU) št. XX/XX [Pravila za udeležbo]. Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami se spodbuja po celotnem Obzorju 2020 in znotraj njega, zlasti z namenom, da bi dosegli naslednje cilje:

1. Subjekti s sedežem v tretjih državah in mednarodne organizacije so upravičeni do udeležbe v neposrednih ukrepih Obzorja 2020 pod pogoji iz Uredbe (EU) št. XX/XX [Pravila za udeležbo]. Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami se spodbuja in vključi v Obzorje 2020, zlasti z namenom, da bi dosegli naslednje cilje:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) podpiranje ciljev zunanjih in razvojnih politik Unije, ki dopolnjujejo zunanje in razvojne programe.

(c) podpiranje ciljev zunanjih in razvojnih politik Unije, ki dopolnjujejo zunanje in razvojne programe, in mednarodnih obveznosti, kot je doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) podpiranje oblikovanja globalno konkurenčnih centrov odličnosti, s čimer bi Unija postala globalno vozlišče za vrhunske raziskave in inovacije, ki so vodilne v svetu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Usmerjeni ukrepi, namenjeni spodbujanju sodelovanja z določenimi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav, se izvajajo na podlagi skupnega interesa in vzajemne koristi, pri čemer se upoštevajo njihove znanstvene in tehnološke zmogljivosti in tržne priložnosti ter pričakovan učinek.

2. Usmerjeni ukrepi, namenjeni spodbujanju sodelovanja z določenimi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav, zlasti strateškimi partnerji Unije, se izvajajo na podlagi skupnega interesa in vzajemne koristi. Ti ukrepi vključujejo zlasti krepitev raziskovalnih zmogljivosti v državah v razvoju in projekte sodelovanja, ki se osredotočajo na posebne potrebe teh držav. V okviru sodelovanja se upoštevajo znanstvene in tehnološke zmogljivosti najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj, povezanih z Unijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Spodbujati je treba vzajemni dostop do programov tretjih držav. Da bi bil učinek kar največji, se spodbujajo usklajevanje in sinergije s pobudami držav članic in pridruženih držav.

Spodbujati je treba vzajemni dostop do programov tretjih držav in ga redno spremljati. Da bi bil učinek kar največji, se spodbujajo usklajevanje in sinergije s pobudami držav članic in pridruženih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prednostne naloge na področju sodelovanja upoštevajo razvoj politik Unije in priložnosti za sodelovanje s tretjimi državami ter možne vrzeli v sistemih tretjih držav za upravljanje intelektualne lastnine.

Prednostne naloge na področju sodelovanja upoštevajo razvoj politik Unije, vključno z zunanjimi in razvojnimi politikami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se vzpostavi ustrezno usklajevanje z migracijskimi, azilnimi in razvojnimi politikami, da se prepreči beg možganov iz držav v razvoju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Poleg tega se v okviru Obzorja 2020 in njegovega posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“ iz točke 6.3.2(d) dela III Priloge I izvajajo horizontalne in medsektorske dejavnosti za spodbujanje strateškega razvoja mednarodnega sodelovanja.

3. Poleg tega se v okviru Obzorja 2020 in njegovega posebnega cilja „Razumevanje Evrope v spreminjajočem se svetu – vključujoče, inovativne in razmišljujoče družbe“ iz točke 6.3.2(d) dela III Priloge I izvajajo horizontalne in medsektorske dejavnosti za spodbujanje strateškega razvoja mednarodnega sodelovanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Komisija sprejme nacionalne računovodske prakse upravičencev, da se zmanjša upravno breme za udeležence.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Za upravičence, ki so v treh letih zapored svoje revizije izvršili na zadovoljiv način, se uporabi lažji postopek revizije, da se spodbuja in krepi pristop, utemeljen na zaupanju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Evropska komisija izvaja dejavnosti informiranja in sporočanja v zvezi z Obzorjem 2020, vključno z ukrepi sporočanja v zvezi s podprtimi projekti in ukrepi. Proračun, dodeljen sporočanju v skladu z Obzorjem 2020, mora prispevati tudi h kritju sporočanja političnih prednostnih nalog Unije znotraj institucij v obsegu njihove povezanosti s splošnim ciljem te uredbe.

Komisija izvaja dejavnosti informiranja in sporočanja v zvezi z Obzorjem 2020, vključno z ukrepi sporočanja v zvezi s podprtimi projekti in ukrepi. Proračun, dodeljen sporočanju v skladu z Obzorjem 2020, mora prispevati tudi h kritju sporočanja političnih prednostnih nalog Unije znotraj institucij v obsegu njihove povezanosti s splošnim ciljem te uredbe. Zlasti bo Komisija državam članicam zagotavljala pravočasne in temeljite informacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dejavnosti posredovanja informacij ter izvajanja ukrepov sporočanja so sestavna naloga vseh ukrepov, ki jih podpira Obzorje 2020.

Dejavnosti posredovanja informacij ter izvajanja ukrepov sporočanja so sestavna naloga vseh ukrepov, ki jih podpira Obzorje 2020. Vse dejavnosti informiranja in sporočanja v zvezi z Obzorjem 2020, vključno z ukrepi sporočanja v zvezi s podprtimi projekti, so javno razpoložljive in dostopne vsem državljanom ter se objavijo v digitalni obliki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za poenostavitev dostopa do informacij ter za razvoj instrumenta z vsemi informacijami, ki jih zahteva raziskovalna skupnost, in ob upoštevanju potrebe po preglednosti se Cordis kot digitalni instrument pregleda in spremeni jasneje in prožneje. Nov program Cordis se dokonča do 31. maja 2013.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) pobude, katerih cilj je širjenje ozaveščenosti in olajšanje dostopa financiranja v okviru Obzorja 2020, zlasti za tiste regije ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane;

(a) pobude, katerih cilj je širjenje ozaveščenosti in olajšanje dostopa financiranja v okviru Obzorja 2020, zlasti za tiste regije, čezmorske države in ozemlja, povezane z Unijo, ali vrste udeležencev, ki niso zadostno zastopane, vključno z raziskovalci in udeleženci, ki so invalidi;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) namenska pomoč projektom in konzorcijem, da se jim zagotovi dostop do strokovnega znanja, potrebnega za optimalno sporočanje in razširjanje rezultatov;

(b) namenska pomoč projektom in konzorcijem, da se jim zagotovi primeren dostop do strokovnega znanja, potrebnega za optimalno sporočanje in razširjanje rezultatov;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) dejavnosti za združevanje rezultatov širokega spektra projektov, vključno s tistimi, ki se lahko financirajo iz drugih virov, da se ustvarijo uporabnikom prijazne podatkovne zbirke in poročila, ki povzemajo ključne ugotovitve;

(c) dejavnosti za združevanje in ocenjevanje rezultatov širokega spektra projektov, vključno s tistimi, ki se lahko financirajo iz drugih virov, da se ustvarijo uporabnikom prijazne in dostopne digitalne podatkovne zbirke in pripravijo poročila, ki povzemajo ključne ugotovitve, ter po potrebi sporočanje in razširjanje znanstveni skupnosti, industriji in splošni javnosti;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) pobude za spodbujanje dialoga in razprav z javnostjo o vprašanjih s področja znanosti, tehnologije in inovacij ter uporaba družbenih medijev in drugih inovativnih tehnologij in metodologij;

(e) pobude za spodbujanje dialoga in razprav z javnostjo o vprašanjih s področja znanosti, tehnologije in inovacij z vključevanjem akademskih krogov ter uporaba družbenih medijev in drugih inovativnih tehnologij in metodologij, zlasti da bi tako pomagali dvigniti ozaveščenost javnosti glede koristi raziskovanja in inovacij pri reševanju izzivov družbe;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) pobude, ki vključujejo in podpirajo udeležbo civilne družbe in njenih organizacij ali institucij, pri vprašanjih, povezanih s procesom raziskav in inovacij ter spodbujajo odprte, na znanosti temelječe razprave o pomembnih družbenih vprašanjih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nadzorni sistem, vzpostavljen za izvajanje tega sklepa, je oblikovan tako, da zagotavlja razumno zagotovilo o doseganju ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo aktivnosti ter zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

1. Nadzorni sistem, vzpostavljen za izvajanje tega sklepa, je oblikovan tako, da zagotavlja razumno zagotovilo o doseganju zadostnega zmanjšanja in ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo aktivnosti ter zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Nadzorni sistem zagotovi ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, da se lahko izpolnijo cilji Obzorja 2020 ter privabijo najodličnejši raziskovalci in najinovativnejša podjetja.

2. Nadzorni sistem zagotovi ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, tudi na ravni upravičencev, da se lahko izpolnijo cilji Obzorja 2020 ter privabijo najodličnejši raziskovalci in najinovativnejša podjetja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Imenuje se ad hoc mediator, ki jamči za enotno razlago pravil. V primeru sporov zaradi razlage pravil ali postopkov, morebiti na podlagi dodatne neodvisne revizije katere koli zainteresirane osebe, lahko Evropska komisija na podlagi mnenja ad hoc mediatorja reši spor s kompromisom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v odstavek 3 lahko Komisija izvede revizijo do štiri leta po zadnjem plačilu.

Brez poseganja v odstavek 3 lahko Komisija izvede revizijo do dve leti po dokončanju projekta.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija letno spremlja izvajanje Obzorja 2020, njegovega posebnega programa in dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. To vključuje informacije glede medsektorskih tem, kot sta trajnost in podnebne spremembe, vključno z informacijami o višini odhodkov, povezanih s podnebnimi vprašanji.

1. Komisija letno spremlja izvajanje Obzorja 2020, njegovega posebnega programa, dejavnosti EIT in izvajanje ter financiranje javno-zasebnih in javno-javnih partnerstev. To vključuje informacije in kazalnike glede medsektorskih tem, kot so enakost med spoloma, odgovorne raziskave in inovacije, trajnost in podnebne spremembe, vključno z informacijami o višini odhodkov, povezanih s podnebnimi vprašanji, udeležbi zasebnega sektorja, zlasti MSP, ter dejanski učinek ukrepov za razširitev udeležbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Da bi v prihodnosti v Uniji zagotovili okolje, ki ponuja dejansko povečanje blaginje in kakovosti življenja, bo treba med izvajanjem programa Obzorje 2020 redno in učinkovito spremljati ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki. Komisija v ta namen vnaprej vzpostavi jasen in pregleden mehanizem za tako spremljanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija poroča o rezultatih tega spremljanja in jih razširja.

2. Komisija poroča o rezultatih spremljanja iz členov 1 in 1a ter jih razširja, pri tem pa po potrebi uporablja niz skupnih kazalnikov, ki so primerljivi med različnimi instrumenti. Predvsem jih posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ocenjevanje

Vmesni pregled

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ocene se izvedejo pravočasno, da se lahko uporabijo pri postopku odločanja.

1. Pregledi in ocene se izvedejo pravočasno, da se lahko uporabijo pri postopku odločanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) Najpozneje konec leta 2017 Komisija izvede, s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ponovni pregled Evropskega instituta za inovacije in tehnologijo. Druga dodelitev sredstev Evropskemu inštituti za inovacije in tehnologijo, kakor je opredeljena v členu 6(3), se sprosti na podlagi tega ponovnega pregleda. Ponovni pregled oceni napredek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo glede na vse naslednje:

črtano

(i) stopnjo porabe prve dodelitve sredstev, opredeljene v členu 6(3), pri čemer se razlikuje med zneskom denarja, uporabljenega za razvoj prvega vala KIC, in učinkom semenskega kapitala za drugo fazo, ter sposobnostjo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, da privabi sredstva partnerjev iz skupnosti znanja in inovacij in iz zasebnega sektorja, kot je opredeljeno v Uredbi XX/2012 [revidirana Uredba EIT];

(ii) dogovorjen časovni okvir za vzpostavitev tretjega vala skupnosti znanja in inovacij ter načrtovane finančne potrebe obstoječih v skladu z njihovim posebnim razvojem; in

(iii) prispevek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter skupnosti znanja in inovacij k prednostni nalogi o družbenih izzivih in k posebnemu cilju o „vodilnem položaju v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“ programa Obzorje 2020.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) Najkasneje konec leta 2017 in ob upoštevanju naknadne ocene sedmega okvirnega programa, ki se bo zaključil konec leta 2015, ter ponovnega pregleda Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede vmesno oceno Obzorja 2020, njegovega posebnega programa, vključno z Evropskim raziskovalnim svetom, in dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo glede dosežkov (na ravni rezultatov in napredka proti učinkom) ciljev Obzorja 2020 in nadaljnjega pomena vseh ukrepov, učinkovitosti in rabe sredstev, področij, na katerih je možna dodatna poenostavitev, in dodane vrednosti Unije. Ocena upošteva tudi vidike, ki so povezani z dostopom do možnosti financiranja za vse udeležence v vseh regijah, za MSP in za spodbujanje zastopanosti obeh spolov. Ocena upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter rezultate glede dolgoročnega učinka predhodnih ukrepov.

(b) Najkasneje konec leta 2017 in ob upoštevanju naknadne ocene sedmega okvirnega programa, ki se bo zaključil konec leta 2015, Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede vmesni pregled Obzorja 2020, njegovega posebnega programa, vključno z Evropskim raziskovalnim svetom, in dejavnosti EIT.

V okviru vmesnega pregleda se poglobljeno ocenijo tako obstoječa kot nova javno-zasebna partnerstva, vključno s skupnimi tehnološkimi pobudami, da bi analizirali evropsko dodano vrednost, Komisija pa po potrebi predstavi predlog za izboljšanje njihovega upravljanja ali delovanja, da bi zagotovili uspešnejši in učinkovitejši vpliv, odprto in pregledno delovanje ter preprečevanje navzkrižij interesov. Komisija predstavi rezultate te ocene Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če poglobljena ocena razkrije, da merilo evropske dodane vrednosti ni bilo zadovoljivo izpolnjeno, se lahko Evropski parlament in Svet odločita, da se tem javno-zasebnim partnerstvom financiranje ne zagotavlja več.

Pri vmesnem pregledu se upoštevajo tudi vidiki, povezani z razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov raziskav. V vmesnem pregledu se oceni napredek različnih delov programa Obzorje 2020 glede na vse naslednje:

(i) uresničevanje (na ravni rezultatov in napredka proti učinkom na podlagi kazalnikov iz Priloge II k posebnemu programu) ciljev Obzorja 2020 in nadaljnji pomen vseh ukrepov;

(ii) učinkovitost in raba sredstev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti medsektorskim ukrepom in drugim elementom iz člena 13(1); ter

(iii) dodana vrednost Unije.

Vmesni pregled upošteva tudi možnosti za nadaljnjo poenostavitev in vidike, ki so povezani z dostopom do možnosti financiranja za vse udeležence v vseh regijah, za MSP in za spodbujanje zastopanosti obeh spolov. Poleg tega upošteva tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo ter rezultati dolgoročnega učinka prejšnjih ukrepov. Izvaja se v povezavi z državami članicami, da se zagotovi, da se politike raziskav in inovacij, ki se izvajajo v državah članicah ter pri lokalnih organih oblasti, dopolnjujejo in prispevajo dodano vrednost Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Komisija v okviru vmesnega pregleda iz točke (b) odstavka 1 zagotovi konkretne dokaze, če so na voljo, o dopolnjevanju in sinergijah, doseženih med proračunom Unije in proračuni držav članic pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja ter doseganju osnovnega kazalnika strategije Evropa 2020 na področju inovacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Komisija najkasneje leta 2016 in nato vsaki dve leti pregleda vzajemni dostop organizacij iz Unije in držav nečlanic do raziskovalnih programov. Pregled se opravi za vsako državo posebej in vključuje primerjavo med sredstvi, ki so jih iz programa Obzorje 2020 prejele organizacije tretjih držav, in sredstvi, ki so jih v raziskovalnih programih tretjih držav prejele organizacije Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 26a

Izvajanje pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [XX]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastila iz člena 6 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši v njem določeni datum. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni cilj Obzorja 2020 je vzpostavitev na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva po vsej Uniji, obenem pa prispevati k trajnostnemu razvoju. Podprl bo izvajanje strategije Evropa 2020 in druge politike Unije, kot tudi uresničitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora.

Splošni cilj Obzorja 2020 je vzpostavitev gospodarstva, vodilnega na svetovni ravni, in družbe, ki temeljita na znanju in inovacijah, po vsej Uniji, obenem pa prispevati k trajnostnemu razvoju. Podprl bo izvajanje strategije Evropa 2020 in druge politike Unije, kot tudi uresničitev in delovanje evropskega raziskovalnega prostora.

Kazalniki uspešnosti za ocenjevanje napredka glede tega splošnega cilja sta:

Kazalniki uspešnosti za ocenjevanje napredka glede tega splošnega cilja sta:

– cilj strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja (3 % BDP),

– cilj strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja (3 % BDP),

– osnovni kazalnik strategije Evropa 2020 za inovacije.

– osnovni kazalnik strategije Evropa 2020 za inovacije,

– naslednji kazalniki stanja človeških virov: sprememba deleža raziskovalcev (v ekvivalentu polnega delovnega časa) v aktivnem prebivalstvu; sprememba deleža žensk v celotnem številu raziskovalcev; spremembe v privabljanju raziskovalcev iz tujine in v begu možganov raziskovalcev.

Vsi kazalniki uspešnosti se uporabijo za to, da bi se poudarile spremembe, da bi se dosegel viden napredek pri neravnovesjih glede zastopanosti raziskovalcev v Uniji in da bi se omogočila primerjava na mednarodni ravni.

Splošni cilj se uresničuje s tremi različnimi prednostnimi nalogami, ki se medsebojno dopolnjujejo, vsaka pa obsega sklop posebnih ciljev. Izvajale se bodo na celosten način, da pospešijo sodelovanje med različnimi dejavnostmi, se izognejo podvajanju prizadevanj in krepijo njihov skupni učinek.

Splošni cilj se uresničuje s tremi različnimi prednostnimi nalogami, ki se medsebojno dopolnjujejo, vsaka pa obsega sklop posebnih ciljev. Izvajale se bodo na celosten način, da pospešijo sodelovanje med različnimi dejavnostmi, se izognejo podvajanju prizadevanj in krepijo njihov skupni učinek.

Vse tri prednostne naloge vključujejo mednarodno razsežnost. Mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje je za Unijo bistveno vprašanje, ki je zlasti bistvenega pomena za pionirske in temeljne raziskave, da se izrabijo koristi, ki jih ponujajo možnosti nastajajočih znanosti in tehnologij. Posledično se ustrezen delež za dejavnosti mednarodnega sodelovanja iz člena 21(2) in (3) ohranja najmanj na ravni prejšnjega okvirnega programa. Zlasti bo Obzorje 2020 podpiralo tri glavne razsežnosti mednarodnega sodelovanja:

– spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z najbolj naprednimi središči znanja na svetu, da bi dosegli in izmenjevali najbolj napredne standarde odličnosti ter zagotovili konkurenco na najvišjih ravneh;

– spodbujanje mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja za krepitev zmogljivosti, pri čemer je treba že od samega začetka pomagati institucijam v Uniji, da prispevajo h koristim hitrega širjenja zmogljivosti in človeških virov na področju raziskav in razvoja po vsem svetu ter si jih delijo;

– spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja za mir in stabilnost po vsem svetu, pri čemer je treba priznati bistveno vlogo, ki jo lahko človeške in družbene vrednote znanosti in raziskav prinesejo utrjevanju krhkih družb ter reševanju mednarodnih sporov.

Skupno raziskovalno središče prispeva k splošnemu cilju in prednostnim nalogam Obzorja 2020 s posebnim ciljem zagotavljanja k uporabnikom usmerjene znanstvene in tehnične podpore politikam Unije.

Skupno raziskovalno središče prispeva k splošnemu cilju in prednostnim nalogam Obzorja 2020 s posebnim ciljem zagotavljanja k uporabnikom usmerjene znanstvene in tehnične podpore politikam Unije. Dodana vrednost Unije Skupnega raziskovalnega središča se med drugim oceni na podlagi naslednjih kazalnikov:

– število pojavov oprijemljivih posebnih vplivov na politike Unije, ki izhajajo iz tehnične in znanstvene podpore politiki, ki jo nudi Skupno raziskovalno središče;

– število strokovno ocenjenih objav.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) prispeva k splošnemu cilju in prednostnim nalogam Obzorja 2020 s posebnim ciljem, namenjenim povezovanju trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in izobraževanja. Kazalniki za ocenjevanje uspešnosti EIT so:

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) prispeva k splošnemu cilju in prednostnim nalogam Obzorja 2020 s posebnim ciljem, namenjenim povezovanju trikotnika znanja, tj. raziskav, inovacij in visokega šolstva. Kazalniki za ocenjevanje uspešnosti EIT so:

– organizacije univerz, podjetij in raziskav, vključene v skupnosti znanja in inovacij;

– organizacije univerz, podjetij in raziskav, vključene v skupnosti znanja in inovacij;

– sodelovanje v trikotniku znanj, ki vodi v razvoj inovativnih proizvodov in postopkov.

sodelovanje v trikotniku znanj, ki vodi v razvoj inovativnih proizvodov, storitev in postopkov.

Ta priloga določa splošne smernice teh posebnih ciljev in dejavnosti iz členov 5(2), (3) in (4).

Ta priloga določa splošne smernice teh posebnih ciljev in dejavnosti iz členov 5(2), (3) in (4).

Da bi zagotovili ustrezno ravnovesje med na soglasju temelječimi in bolj udarnimi raziskavami, razvojem in inovacijami, je treba spodbujati pospešene postopke in tako zagotoviti hitro izvedbo inovativnih projektov. Poleg tega je treba doseči pravo ravnovesje znotraj družbenih izzivov in spodbujevalnih in industrijskih tehnologij med manjšimi in večjimi projekti ter pri tem upoštevati specifično strukturo sektorja, vrsto dejavnosti, tehnologijo in raziskovalno okolje.

Za lažjo zapolnitev razkoraka na področju raziskav in inovacij med območji, regijami in državami članicami v Evropi se bosta razvila dopolnjevanje in tesna sinergija s strukturnimi skladi, in sicer tako na predhodnih stopnjah (krepitev zmogljivosti držav članic, da bi bile bolj pripravljene na udeležbo v programu Obzorje 2020) kot naknadnih stopnjah (izkoriščanje in razširjanje rezultatov raziskav in inovacij v okviru programa Obzorje 2020). Po možnosti se bo spodbujala interoperabilnost med tema dvema instrumentoma. Spodbujalo se bo kumulativno ali kombinirano financiranje. Sinergije se bodo zasledovale zlasti pri dejavnostih v okviru cilja „Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“, regionalnih partnerskih objektih raziskovalne infrastrukture evropskega interesa ter dejavnostih, ki se izvajajo prek EIT in njegovih skupnosti znanja in inovacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta del je namenjen krepitvi in povečanju odličnosti znanstvene baze Unije ter konsolidaciji evropskega raziskovalnega prostora, zaradi česar bo sistem Unije na področju raziskav in inovacij bolj konkurenčen na svetovni ravni. Obsega štiri posebne cilje:

Ta del je namenjen krepitvi in povečanju odličnosti znanstvene baze Unije ter konsolidaciji evropskega raziskovalnega prostora, zaradi česar bo sistem Unije na področju raziskav in inovacij bolj konkurenčen na svetovni ravni. Obsega pet posebnih ciljev:

(a) Evropski raziskovalni svet (ERC) zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem omogočilo, da si prizadevajo za najboljše možnosti na področju znanosti.

(a) Evropski raziskovalni svet (ERC) zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem omogočilo, da si prizadevajo za najboljše možnosti na področju znanosti.

(b) Prihodnje in nastajajoče tehnologije bodo podpirale skupno raziskovanje, s čimer se bo povečala zmogljivost Evrope na področju naprednih inovacij, ki spreminjajo ustaljene paradigme. Spodbujale bodo znanstveno sodelovanje med področji glede novih zamisli z visokim tveganjem in pospeševale razvoj najbolj obetavnih novih področij znanosti in tehnologije ter strukturiranje ustreznih čeznacionalnih skupnosti v vsej Uniji.

(b) Prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije bodo podpirale skupno raziskovanje, s čimer se bo povečala zmogljivost Evrope na področju naprednih inovacij, ki spreminjajo ustaljene paradigme. Spodbujale bodo znanstveno sodelovanje med področji glede novih zamisli z visokim tveganjem in pospeševale razvoj najbolj obetavnih novih področij znanosti in tehnologije ter strukturiranje ustreznih čeznacionalnih skupnosti v vsej Uniji.

(c) Ukrepi Marie Curie bodo zagotovili odlično in inovativno usposabljanje na področju raziskav, privlačne poklicne možnosti in možnosti za izmenjavo znanja s pomočjo čezmejne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev, da bodo kar najbolje pripravljeni na spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi.

(c) Ukrepi Marie Skłodowske - Curie bodo zagotovili odlično in inovativno usposabljanje na področju raziskav, privlačne poklicne možnosti in možnosti za izmenjavo znanja s pomočjo čezmejne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev z univerz, iz raziskovalnih organizacij in iz podjetij, vključno z MSP, da bodo kar najbolje pripravljeni na spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi.

(d) Raziskovalna infrastruktura bo razvila evropsko raziskovalno infrastrukturo za leto 2020 in naprej, spodbujala njihov inovacijski potencial in človeški kapital ter te dejavnosti dopolnjevala s povezano politiko Unije in mednarodnim sodelovanjem.

(d) Raziskovalne infrastrukture bodo razvile in podpirale odlične obstoječe in nove evropske raziskovalne infrastrukture ter jim pomagale pri delovanju v evropskem raziskovalnem prostoru s spodbujanjem njihovega inovacijskega potenciala, privabljanjem raziskovalcev z vsega sveta, usposabljanjem človeškega kapitala in dopolnjevanjem teh dejavnosti s politiko mednarodnega sodelovanja Unije.

(da) Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe bosta sprostila potencial evropskega bazena talentov, in sicer s spodbujanjem možnosti učenja politike, mrežnega delovanja in usposabljanja.

Za vse posebne cilje se je izkazalo, da imajo visoko dodano vrednost Unije. Skupaj sestavljajo močan in uravnovešen sklop dejavnosti, ki so skupaj z dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni usmerjene v obširne potrebe Evrope glede napredne znanosti in tehnologije. Njihova združitev v en sam program jim bo omogočila, da delujejo bolj skladno, na racionaliziran, poenostavljen in bolj osredotočen način, obenem pa vzdržujejo povezanost, ki je bistvenega pomena za ohranjanje njihove učinkovitosti.

Za vse posebne cilje se je izkazalo, da imajo visoko dodano vrednost Unije. Skupaj sestavljajo močan in uravnovešen sklop dejavnosti, ki so skupaj z dejavnostmi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni usmerjene v obširne potrebe Evrope glede napredne znanosti in tehnologije. Njihova združitev v en sam program jim bo omogočila, da delujejo bolj skladno, na racionaliziran, poenostavljen in bolj osredotočen način, obenem pa vzdržujejo povezanost, ki je bistvenega pomena za ohranjanje njihove učinkovitosti.

Dejavnosti so same po sebi usmerjene v prihodnost, dolgoročno krepijo znanje in spretnosti, se osredotočajo na naslednjo generacijo znanosti, tehnologije, raziskovalcev in inovacij ter zagotavljajo podporo novim nadarjenim ljudem iz vse Unije in pridruženih držav, pa tudi iz vsega sveta. Glede na dogovore glede financiranja, ki temeljijo na znanosti in se večinoma izvajajo od „spodaj navzgor“ ter na pobudo raziskovalcev, bo imela evropska znanstvena skupnost veliko vlogo pri določanju raziskovalnih področij v okviru tega programa.

Dejavnosti so same po sebi usmerjene v prihodnost, dolgoročno krepijo znanje in spretnosti, se osredotočajo na naslednjo generacijo znanosti, tehnologije, raziskovalcev in inovacij ter zagotavljajo podporo novim nadarjenim ljudem iz vse Unije in pridruženih držav, pa tudi iz vsega sveta. Glede na dogovore glede financiranja, ki temeljijo na znanosti in se večinoma izvajajo od „spodaj navzgor“ ter na pobudo raziskovalcev, bo imela evropska znanstvena skupnost veliko vlogo pri določanju raziskovalnih področij v okviru tega programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta del je namenjen pospeševanju razvoja tehnologij in inovacij, ki bodo podprla podjetja prihodnosti in pomagala inovativnim MSP, da postanejo vodilna podjetja na svetovni ravni. Obsega tri posebne cilje:

Ta del je namenjen pospeševanju razvoja tehnologij in inovacij, ki bodo podprle podjetja prihodnosti in pomagale inovativnim MSP, da postanejo vodilna podjetja na svetovni ravni in izkoristijo možnosti izgradnje plodnih tal za nova MSP. Posebna pozornost se nameni spodbujanju „inovacijske potrošnje“, to je prenosa znanja in tehnologije z javnih raziskovalnih središč na podjetja ter med podjetji. Ta del obsega tri posebne cilje:

(a) Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij namensko podpira raziskave, razvoj in predstavitev na področju IKT, nanotehnologije, naprednih materialov, biotehnologije, sodobne proizvodnje in predelave ter vesolja. Poudarek bo na sodelovanju in konvergenci med različnimi tehnologijami in znotraj njih.

(a) Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij namensko podpira raziskave, standardizacijo, potrjevanje, razvoj in predstavitev na področju ključnih spodbujevalnih tehnologij, kot so IKT, nanotehnologija, napredni materiali, biotehnologija, sodobna proizvodnja in predelava ter vesolje. Poudarek bo na sodelovanju in konvergenci med različnimi tehnologijami in znotraj njih ter na njihovih povezavah z družbenimi izzivi. Na vseh teh področjih se ustrezno upoštevajo potrebe uporabnikov.

(b) Dostop do tveganega kapitala je namenjen odpravi pomanjkanja dolžniškega in lastniškega financiranja za raziskave in razvoj, inovativna podjetja ter projekte v vseh fazah razvoja. Skupaj s kapitalskim instrumentom programa za konkurenčnost podjetij in MSP podpira razvoj tveganega kapitala na ravni Unije.

(b) Dostop do tveganega kapitala je namenjen odpravi pomanjkanja dolžniškega in lastniškega financiranja za raziskave in razvoj, inovativna podjetja ter projekte v vseh fazah razvoja. Skupaj s kapitalskim instrumentom programa za konkurenčnost podjetij in MSP podpira razvoj financiranja v zgodnji fazi in tveganega kapitala na ravni Unije.

(c) Inovacije v MSP so namenjene za podporo vseh oblik inovacij v MSP in usmerjene v tista MSP, ki imajo možnost razvoja in internacionalizacije na enotnem trgu in onkraj njega.

(c) „Inovacije v MSP“ zagotavljajo podporo vsem oblikam inovacij v MSP, prilagojeno posebej MSP, s specializiranimi in prilagojenimi programi ter instrumenti, ki vključujejo: dostop do ustanovnega financiranja, subvencij, dostop do lastniškega in dolžniškega financiranja, mentorstvo in poučevanje ter dostop do omrežij in grozdov na področju raziskav in razvoja.

Dejavnosti bodo sledile pristopu na poslovnih temeljih. Proračuna za posebna cilja „Dostop do tveganega kapitala“ in „Inovacije v MSP“ bosta sledila logiki od spodaj navzgor, ki temelji na povpraševanju, pri čemer prednostne naloge ne bodo vnaprej določene. Te bodo dopolnjene z uporabo finančnih instrumentov in namenskega instrumenta za MSP v okviru dela „Družbeni izzivi“ in posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“, ki bo upoštevala logiko na podlagi politik.

Dejavnosti bodo sledile pristopu na poslovnih temeljih. Izvajanje proračuna za „Dostop do tveganega kapitala“ in „Inovacije v MSP“ bosta sledila predvsem logiki od spodaj navzgor, ki temelji na povpraševanju. Instrument MSP se izvaja znotraj tematskih prednostnih področij, določenih v okviru del „Družbeni izzivi“ in „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“. Ti proračuni se dopolnijo z morebitno uporabo instrumenta za MSP od zgoraj navzdol v okviru javnih predkomercialnih naročil ali inovativnih javnih naročil, če je mogoče dokazati združevanje potreb javnih naročnikov v državah članicah na ravni Unije.

Obzorje 2020 bo izvajalo celosten pristop k udeležbi MSP, ki bi lahko prinesel približno 15 % skupnega združenega proračuna za vse posebne cilje glede družbenih izzivov in posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“, namenjenega MSP.

Obzorje 2020 bo izvajalo celosten pristop k udeležbi MSP, pri čemer se bo upoštevalo njihovo znanje in potrebe po prenosu znanja. Podpora bi morala zagotoviti namenitev več kot 20 % skupnega združenega proračuna za vse posebne cilje glede družbenih izzivov in posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ za MSP.

Posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ upošteva pristop na podlagi tehnologije, kar bo pripomoglo k razvoju omogočitvenih tehnologij, ki se lahko uporabijo na več področjih ter v več industrijah in storitvah. Uporaba teh tehnologij za reševanje družbenih izzivov bo podprta skupaj z družbenimi izzivi.

Posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ upošteva pristop na podlagi tehnologije, kar bo pripomoglo k razvoju omogočitvenih tehnologij, ki se lahko uporabijo na več področjih ter v več industrijah in storitvah. Uporaba teh tehnologij za reševanje družbenih izzivov bo podprta skupaj z družbenimi izzivi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta del se neposredno odziva na prednostne naloge politike in družbene izzive, ki so opredeljeni v strategiji Evropa 2020 in namenjeni spodbujanju kritične mase prizadevanj na področju raziskav in inovacij, potrebnih za uresničitev ciljev politike Unije. Financiranje je osredotočeno na naslednje posebne cilje:

Ta del se neposredno odziva na prednostne naloge politike in družbene izzive, ki so opredeljeni v strategiji Evropa 2020 in namenjeni spodbujanju kritične mase prizadevanj na področju raziskav in inovacij, potrebnih za uresničitev ciljev politike Unije. Financiranje je osredotočeno na naslednje posebne cilje:

(a) zdravje, demografske spremembe in dobro počutje;

(a) Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje

(b) zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, morske in pomorske raziskave in biogospodarstvo;

(b) kakovost hrane, varnost in zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biotehnološke industrijske panoge;

(c) zanesljiva, čista in učinkovita energija;

(c) zanesljiva, čista in učinkovita energija;

(d) pametni, zeleni in integrirani prevoz;

(d) pametni, zeleni in integrirani prevoz ter mobilnost;

(e) podnebni ukrepi, učinkovita raba virov in surovine;

(e) podnebni ukrepi, okolje, učinkovita in trajnostna raba surovin;

(f) vključujoče, inovativne in varne družbe.

(f) razumevaje Evrope v spreminjajočem se svetu – vključujoča in inovativna družba, ki kritično razmišlja;

(fa) Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov

Financiranje se zagotovi tudi za medsektorski izziv: znanost z družbo in za njo.

Vse te dejavnosti izvajajo pristop, usmerjen na spopadanje z izzivi, pri čemer bodo osredotočene na prednostne naloge politike, ne da bi bila vnaprej natančno določena izbira tehnologij ali rešitev, ki bi jih bilo treba razviti. Poudarek je na združevanju kritične mase virov in znanja z različnih področij, tehnologij in znanstvenih panog z namenom obravnavanja izzivov. Te dejavnosti obsegajo celoten cikel od raziskav do trga, pri čemer dajejo nov poudarek na dejavnosti, povezane z inovacijami, kot so poskusno izvajanje, predstavitev, preskusne naprave, podpora javnega naročanja, oblikovanje, inovacije, usmerjene na končnega uporabnika, socialne inovacije in tržno uveljavljanje inovacij.

Vse te dejavnosti izvajajo pristop, usmerjen v spopadanje z izzivi, pri čemer so temeljne znanosti, uporabne raziskave, prenos znanja in inovacije enako pomembni ter medsebojno povezani elementi, ki bodo osredotočeni na prednostne naloge politike, ne da bi bila vnaprej natančno določena izbira tehnologij ali rešitev, ki bi jih bilo treba razviti. Netehnološkim, organizacijskim in sistemskim inovacijam ter inovacijam v javnem sektorju bo namenjena pozornost poleg tehnološko usmerjenih rešitev. Poudarek je na združevanju kritične mase virov in znanja z različnih področij, tehnologij in znanstvenih panog ter raziskovalnih infrastruktur z namenom obravnavanja izzivov. Te dejavnosti obsegajo celoten cikel od temeljnih raziskav do trga, vključno z dejavnostmi, vključno z inovacijami, kot so poskusno izvajanje, predstavitev, preskusne naprave, podpora javnega naročanja, oblikovanje, inovacije, usmerjene na končnega uporabnika, socialne inovacije in tržno uveljavljanje prenosa znanja ter inovacij, vključno s standardizacijo na vseh stopnjah. Za dosego ciljev programa Obzorje 2020 bo treba v skupne projekte vključiti širok krog zainteresiranih strani, od raziskovalnih ustanov in podjetij do uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja.

Za sprejem na izzivih temelječega pristopa je potrebno usklajeno strateško načrtovanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Usklajevanje lahko odpravi razdrobljenost in izboljša uporabo tehnoloških in infrastrukturnih virov, povezanih s posameznimi izzivi, s strani celotne raziskovalne skupnosti.

Strateški ukrepi in znanstveno usmerjanje lahko že na samem začetku zagotovijo strokovni prispevek k politiki, okrepijo inovacije in konkurenčnost z razumevanjem zapletenosti inovacijskega cikla in spodbudijo čezmejno sodelovanje več raziskovalcev.

Na podlagi potreb in povpraševanja se lahko usklajevanje strateških raziskav in inovacij za posamezne izzive zagotovi prek strateških znanstvenih svetov neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni iz akademskega sveta, industrije, izmed končnih uporabnikov ter iz civilne družbe, izbranih v odprtem in preglednem postopku, ki bodo prispevali k oblikovanju programov za raziskave in inovacije na podlagi najboljšega vodstva ter zagotovili spodbude in instrumente, potrebne za spodbujanje interakcij in sinergij v večjem obsegu. Naloga teh svetov naj bi bila zagotavljanje stalnega strateškega svetovanja o ukrepih, ki se izvajajo in načrtujejo v okviru programa Obzorje 2020, in o s tem povezanih področjih politike Unije.

Družbene in humanistične znanosti so sestavni del dejavnosti, namenjenih obravnavanju vseh teh izzivov. Poleg tega je razvoj teh področij podprt v okviru posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“. Podpora bo usmerjena tudi v zagotavljanje konkretne podlage za oblikovanje politike na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije. Glede na globalno naravo številnih izzivov je strateško sodelovanje s tretjimi državami sestavni del vsakega izziva. Poleg tega je medsektorska podpora mednarodnega sodelovanja zagotovljena v okviru posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“.

Družbene in humanistične znanosti so horizontalna razsežnost in sestavni del dejavnosti, namenjenih obravnavanju vseh teh izzivov. Zastopane morajo biti v programskih odborih in strokovnih skupinah, pristojnih za ocenjevanje projektov in programov za vse teme ter prek razvoja pozivov, usmerjenih v družbene znanosti. Poleg tega je razvoj teh področij podprt v okviru posebnega cilja „Razumevanje Evrope v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišlja“. Podpora bo usmerjena tudi v zagotavljanje konkretne podlage za oblikovanje politike na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter ravni Unije. Glede na globalno naravo številnih izzivov je strateško sodelovanje s tretjimi državami sestavni del vsakega izziva, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podpori globalnim prizadevanjem, ki terjajo kritično maso, da bi lahko Evropa sodelovala in prevzela vodilni položaj.

Posebni cilj „Vključujoče, inovativne in varne družbe“ obsega tudi dejavnost „zmanjšanje razkoraka med raziskavami in inovacijami“ s posebnimi ukrepi za spodbujanje odličnosti v manj razvitih regijah Unije.

Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča so sestavni del Obzorja 2020 z namenom, da zagotovijo stabilno podporo politikam Unije, ki temelji na dokazih. To temelji na potrebah uporabnikov in je dopolnjeno z dejavnostmi, usmerjenimi v prihodnost.

Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča so sestavni del Obzorja 2020 z namenom, da zagotovijo stabilno podporo politikam Unije, ki temelji na dokazih. To temelji na potrebah uporabnikov in je dopolnjeno z dejavnostmi, usmerjenimi v prihodnost.

EIT ima pomembno vlogo, saj bo združeval odlične raziskave, izobraževanje in inovacije ter tako povezoval trikotnik znanja. EIT to izvaja v glavnem s skupnostjo znanja in inovacij. Poleg tega zagotavlja, da izmenjava izkušenj z usmerjenimi ukrepi za razširjanje in izmenjavo znanja presega skupnosti znanja in inovacij ter tako spodbuja hitrejše uveljavljanje inovacijskih modelov po vsej Uniji.

EIT ima pomembno vlogo, saj bo združeval odlične raziskave, izobraževanje in inovacije ter tako povezoval trikotnik znanja. EIT to izvaja v glavnem s skupnostjo znanja in inovacij. Poleg tega zagotavlja, da izmenjava izkušenj z usmerjenimi ukrepi za razširjanje in izmenjavo znanja poteka med skupnostmi znanja in inovacij in jih presega ter tako spodbuja hitrejše uveljavljanje inovacijskih modelov po vsej Uniji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski raziskovalni svet (ERC)

1. Evropski raziskovalni svet (ERC)

1.1 Posebni cilj

1.1 Posebni cilj

Posebni cilj je krepitev odličnosti, dinamičnosti in ustvarjalnosti evropskega raziskovanja.

Posebni cilj je krepitev odličnosti, dinamičnosti in ustvarjalnosti evropskega raziskovanja.

Evropa si je zastavila cilj, da se preusmeri na nov gospodarski model na podlagi pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Za takšno preoblikovanje bo potrebno več kot samo dodatne izboljšave sedanjih tehnologij. Potrebna bo precej boljša znanstveno podprta inovacijska zmogljivost, ki jo bo spodbujalo radikalno novo znanje in bo omogočila Evropi, da prevzame vodilno vlogo pri ustvarjanju spremenjenih tehnoloških paradigem, ki bodo ključna gonilna sila rasti produktivnosti, konkurenčnosti, bogastva in družbenega napredka v prihodnosti. Takšne spremembe paradigem so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlago za oblikovanje popolnoma novih industrijskih panog in sektorjev.

Evropa si je zastavila cilj, da se preusmeri na nov gospodarski model na podlagi pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Za takšno preoblikovanje bo potrebno več kot samo dodatne izboljšave sedanjih tehnologij in znanja. Potrebna bo precej večja zmogljivost za inovacije na osnovi temeljne znanosti in znanosti, spodbujene z radikalno novim znanjem, ki bo omogočila Evropi, da prevzame vodilno vlogo pri ustvarjanju spremenjenih znanstvenih in tehnoloških paradigem, ki bodo ključna gonilna sila rasti produktivnosti, konkurenčnosti, bogastva in družbenega napredka v prihodnosti. Takšne spremembe paradigem so v preteklosti običajno izvirale iz javnega sektorja, preden so ustvarile podlago za oblikovanje popolnoma novih industrijskih panog in sektorjev.

Vodilne inovacije na svetovni ravni so tesno povezane z odlično znanostjo. Nekoč je bila Evropa nesporno vodilna, vendar je v tekmi za razvoj najboljše vrhunske znanosti zaostala in v velikem tehnološkem povojnem napredku zavzela stransko vlogo, tj. za Združenimi državami Amerike. Čeprav Unija še vedno objavi največ znanstvenih razprav na svetu, Združene države Amerike objavijo dvakrat več najvplivnejših znanstvenih razprav (zgornji 1 % po številu sklicevanj). Podobno mednarodna razvrstitev univerz kaže, da na najvišjih mestih prevladujejo univerze v ZDA. Poleg tega pa 70 % dobitnikov Nobelove nagrade živi v ZDA.

Vodilne inovacije na svetovni ravni so tesno povezane z odlično znanostjo. Nekoč je bila Evropa nesporno vodilna, vendar je v tekmi za razvoj najboljše vrhunske znanosti zaostala in v velikem tehnološkem povojnem napredku zavzela stransko vlogo, tj. za Združenimi državami Amerike. Čeprav Unija še vedno objavi največ znanstvenih razprav na svetu, Združene države Amerike objavijo dvakrat več najvplivnejših znanstvenih razprav (zgornji 1 % po številu sklicevanj). Podobno mednarodna razvrstitev univerz kaže, da na najvišjih mestih prevladujejo univerze v ZDA. Poleg tega pa 70 % dobitnikov Nobelove nagrade živi v ZDA.

Del izziva predstavlja dejstvo, da Evropa in Združene države Amerike sicer vlagata podobne zneske v znanstveno bazo svojega javnega sektorja, vendar ima Unija v javnem sektorju skoraj trikrat več raziskovalcev, zaradi česar so naložbe na raziskovalca znatno nižje. Poleg tega so ZDA pri dodeljevanju sredstev vodilnim raziskovalcem bolj selektivne. To pojasni, zakaj so raziskovalci javnega sektorja Unije v poprečju manj produktivni in imajo vsi skupaj manjši znanstveni učinek kot njihovi precej manj številni kolegi v ZDA.

Del izziva predstavlja dejstvo, da Evropa in Združene države Amerike sicer vlagata podobne zneske v znanstveno bazo svojega javnega sektorja, vendar ima Unija v javnem sektorju skoraj trikrat več raziskovalcev, zaradi česar so naložbe na raziskovalca znatno nižje. Poleg tega so ZDA pri dodeljevanju sredstev vodilnim raziskovalcem bolj selektivne. To pojasni, zakaj so raziskovalci javnega sektorja Unije v poprečju manj produktivni in imajo vsi skupaj manjši znanstveni učinek kot njihovi precej manj številni kolegi v ZDA.

Drugi pomembni del izziva je ta, da javni sektor v številnih evropskih državah najboljšim raziskovalcem še vedno ne nudi dovolj privlačnih pogojev. Nadarjeni raziskovalci šele po več letih postanejo samostojni in neodvisni znanstveniki. Zaradi tega prihaja do precejšnjega tratenja raziskovalnega potenciala Evrope, saj se zavlačuje prihod raziskovalcev naslednje generacije, ki prinašajo nove zamisli in energijo, odlične raziskovalce, ki so na začetku poklicne poti, pa spodbuja, da napredovanje iščejo drugod.

Drugi pomembni del izziva je ta, da javni in zasebni sektor v številnih evropskih državah najboljšim raziskovalcem še vedno ne nudita dovolj privlačnih pogojev. Nadarjeni raziskovalci šele po več letih postanejo samostojni in neodvisni znanstveniki. Zaradi tega prihaja do precejšnjega tratenja raziskovalnega potenciala Evrope, saj se zavlačuje prihod raziskovalcev naslednje generacije, ki prinašajo nove zamisli in energijo, odlične raziskovalce, ki so na začetku poklicne poti, pa spodbuja, da napredovanje iščejo drugod. Posebno pozornost je treba nameniti znanstvenicam, saj je njihov delež med raziskovalci razreda A le 18 % v primerjavi s 27 % v ZDA, medtem ko je med diplomanti evropskih univerz kar 60 % žensk.

Poleg tega ti dejavniki prispevajo k temu, da je Evropa v svetovni konkurenci glede nadarjenih znanstvenikov precej nezanimiva. Zmožnost sistema ZDA, da ponudi več sredstev na raziskovalca in boljše poklicne možnosti, pojasni, zakaj še vedno privabi najboljše raziskovalce z vsega sveta, vključno z nekaj deset tisoč raziskovalci iz Unije.

Poleg tega ti dejavniki prispevajo k temu, da je Evropa v svetovni konkurenci glede nadarjenih znanstvenikov precej nezanimiva. Zmožnost sistema ZDA, da ponudi več sredstev na raziskovalca, boljšo medsektorsko mobilnost in povezave z zasebnim sektorjem ter boljše poklicne možnosti, pojasni, zakaj še vedno privabi najboljše raziskovalce z vsega sveta, vključno z nekaj deset tisoč raziskovalci iz Unije.

1.2 Utemeljitev in dodana vrednost Unije

1.2 Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Evropski raziskovalni svet (ERC) je bil ustanovljen, da bi s financiranjem posameznih skupin na podlagi vseevropske konkurence najboljšim evropskim raziskovalcem, tako moškim kot ženskam, zagotovil sredstva, ki jih potrebujejo za večjo konkurenčnost na svetovni ravni. Deluje samostojno: neodvisni znanstveni svet, sestavljen iz najboljših in najbolj strokovno usposobljenih znanstvenikov, inženirjev in učenjakov, pripravi splošno znanstveno strategijo in ima popolno odgovornost pri sprejemanju odločitev o vrsti raziskav, ki se bodo financirale. To so temeljne značilnosti Evropskega raziskovalnega sveta, ki zagotavljajo učinkovitost njegovega znanstvenega programa, kakovost njegovih dejavnosti in postopka za strokovno ocenjevanje ter njegovo verodostojnost v znanstveni skupnosti.

Evropski raziskovalni svet (ERC) je bil ustanovljen, da bi s financiranjem posameznih skupin na podlagi vseevropske konkurence najboljšim evropskim raziskovalcem, tako moškim kot ženskam, zagotovil sredstva, ki jih potrebujejo za večjo konkurenčnost na svetovni ravni. Deluje samostojno: neodvisni znanstveni svet, sestavljen iz najboljših in najbolj strokovno usposobljenih znanstvenikov, inženirjev in učenjakov obeh spolov in iz različnih starostnih skupin, pripravi splošno znanstveno strategijo in ima popolno odgovornost pri sprejemanju odločitev o vrsti raziskav, ki se bodo financirale. To so temeljne značilnosti Evropskega raziskovalnega sveta, ki zagotavljajo učinkovitost njegovega znanstvenega programa, kakovost njegovih dejavnosti in postopka za strokovno ocenjevanje ter njegovo verodostojnost v znanstveni skupnosti.

S svojim vseevropskim konkurenčnim delovanjem Evropski raziskovalni svet črpa iz večjega števila strokovnjakov in zamisli kot katera koli nacionalna shema. Najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim. Kandidati vedo, da se morajo izkazati, saj je nagrada prožno financiranje pod enakimi konkurenčnimi pogoji, ne glede na lokalna ozka grla ali razpoložljivost nacionalnih sredstev.

S svojim vseevropskim konkurenčnim delovanjem Evropski raziskovalni svet črpa iz večjega števila strokovnjakov in zamisli kot katera koli nacionalna shema. Najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim. Kandidati vedo, da se morajo izkazati, saj je nagrada prožno financiranje pod enakimi konkurenčnimi pogoji, ne glede na lokalna ozka grla ali razpoložljivost nacionalnih sredstev.

Od pionirskih raziskav, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, se zato pričakuje, da bodo imele precejšen neposreden učinek v obliki napredka na področjih znanosti in omogočile ustvarjanje novih in pogosto nepričakovanih znanstvenih in tehnoloških rezultatov ter novih področij za raziskave, zaradi česar se lahko na koncu pojavijo radikalne nove zamisli, ki bodo spodbujale inovacije in iznajdljivost podjetij ter se učinkovito spoprijemale z družbenimi izzivi. Združitev odličnih posameznih znanstvenikov in inovativnih zamisli podpira vsako fazo v inovacijski verigi.

Od pionirskih raziskav, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, se zato pričakuje, da bodo imele precejšen neposreden učinek v obliki napredka na področjih znanosti in omogočile ustvarjanje novih in pogosto nepričakovanih znanstvenih in tehnoloških rezultatov ter novih področij za raziskave, zaradi česar se lahko na koncu pojavijo radikalne nove zamisli, ki bodo spodbujale inovacije in iznajdljivost podjetij ter se učinkovito spoprijemale z družbenimi izzivi. Glavni poudarek pri dodeljevanju subvencij Evropskega raziskovalnega sveta je na prelomnih zamislih. Združitev odličnih posameznih znanstvenikov in inovativnih zamisli podpira vsako fazo v inovacijski verigi.

Evropski raziskovalni svet ima znaten strukturni vpliv z ustvarjanjem močne spodbude za povečanje kakovosti evropskega raziskovalnega sistema kot celote, ki presega raziskovalce in projekte, ki jih ERC financira neposredno. Projekti in raziskovalci, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, določajo jasen in navdihujoč cilj za pionirske raziskave v Evropi, izboljšujejo njeno podobo in vplivajo na večjo privlačnost Evrope za najboljše raziskovalce na svetovni ravni. Prestiž gostovanja dobitnikov subvencij Evropskega raziskovalnega centra in „pečat odličnosti“, ki ga spremlja, zaostruje konkurenco med univerzami EU in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki se trudijo, da bi vrhunskim raziskovalcem ponudile čim bolj privlačne pogoje. Zmožnost nacionalnih sistemov in posameznih raziskovalnih institucij, da privabijo in gostujejo uspešne dobitnike subvencij Evropskega raziskovalnega centra, določa standard, s pomočjo katerega lahko ocenijo svoje relativne prednosti in slabosti ter ustrezno preoblikujejo svoje politike in prakse. Financiranje Evropskega raziskovalnega sveta zato dopolnjuje prizadevanja, ki potekajo na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni na področju preoblikovanja, krepitve zmogljivosti ter polne uporabe potenciala in privlačnosti evropskega raziskovalnega sistema.

Evropski raziskovalni svet ima znaten strukturni vpliv z ustvarjanjem močne spodbude za povečanje kakovosti evropskega raziskovalnega sistema kot celote, ki presega raziskovalce in projekte, ki jih ERC financira neposredno. Projekti in raziskovalci, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, določajo jasen in navdihujoč cilj za pionirske raziskave v Evropi, izboljšujejo njeno podobo in vplivajo na večjo privlačnost Evrope za najboljše raziskovalce na svetovni ravni. Prestiž gostovanja dobitnikov subvencij Evropskega raziskovalnega centra in „pečat odličnosti“, ki ga spremlja, zaostruje konkurenco med univerzami EU in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki se trudijo, da bi vrhunskim raziskovalcem ponudile čim bolj privlačne pogoje. Zmožnost nacionalnih sistemov in posameznih raziskovalnih institucij, da privabijo in gostujejo uspešne dobitnike subvencij Evropskega raziskovalnega centra, določa standard, s pomočjo katerega lahko ocenijo svoje relativne prednosti in slabosti ter ustrezno preoblikujejo svoje politike in prakse. Financiranje Evropskega raziskovalnega sveta zato dopolnjuje prizadevanja, ki potekajo na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni na področju preoblikovanja, krepitve zmogljivosti ter polne uporabe potenciala in privlačnosti evropskega raziskovalnega sistema.

1.3 Splošne smernice dejavnosti

1.3 Splošne smernice dejavnosti

Temeljna dejavnost Evropskega raziskovalnega sveta je zagotavljanje privlačnega dolgoročnega financiranja, ki podpira odlične raziskovalce in njihove raziskovalne skupine pri izvajanju pionirskih raziskav z velikimi koristmi/velikim tveganjem.

Temeljna dejavnost Evropskega raziskovalnega sveta je zagotavljanje privlačnega dolgoročnega financiranja, ki podpira odlične raziskovalce in njihove raziskovalne skupine pri izvajanju pionirskih raziskav z velikimi koristmi/velikim tveganjem.

Sredstva Evropskega raziskovalnega sveta se dodeli v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Znanstvena odličnost je edino merilo, na podlagi katerega se dodelijo subvencije Evropskega raziskovalnega sveta. Evropski raziskovalni svet deluje po načelu „od spodaj navzgor“ brez vnaprej določenih prednostnih nalog. Subvencije Evropskega raziskovalnega sveta so odprte za posamezne skupine raziskovalcev, ki delajo v Evropi in katerih starost in državljanstvo nista pomembna. Evropski raziskovalni svet bo usmerjen v spodbujanje zdrave konkurence po vsej Evropi.

Sredstva Evropskega raziskovalnega sveta se dodeli v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Znanstvena odličnost je edino merilo, na podlagi katerega se dodelijo subvencije Evropskega raziskovalnega sveta. Evropski raziskovalni svet deluje po načelu „od spodaj navzgor“ brez vnaprej določenih prednostnih nalog. Subvencije Evropskega raziskovalnega sveta so odprte za posamezne skupine raziskovalcev, ki delajo v Evropi in katerih starost in državljanstvo nista pomembna. Evropski raziskovalni svet je usmerjen v spodbujanje zdrave konkurence po vsej Evropi in se bo skušal primerno spoprijeti z nenamerno spolno pristranskostjo v postopkih ocenjevanja.

Evropski raziskovalni svet daje prednost zlasti pomoči odličnim mladim raziskovalcem, da bi jim v kritični fazi, ko ustanavljajo ali krepijo svojo samostojno raziskovalno skupino ali program, zagotovil ustrezno podporo za prehod v samostojnost.

Evropski raziskovalni svet daje prednost zlasti pomoči odličnim mladim raziskovalcem, da bi jim v kritični fazi, ko ustanavljajo ali krepijo svojo samostojno raziskovalno skupino ali program, zagotovil ustrezno podporo za prehod v samostojnost. Podpira se lahko tudi vračanje in ponovno vključevanje raziskovalcev po koncu obdobja financiranja s strani Evropskega raziskovalnega sveta, zlasti v kombinaciji s sistemom ustanavljanja mest predsednikov v evropskem raziskovalnem prostoru.

Evropski raziskovalni svet po potrebi podpira tudi nove načine dela v znanstvenih krogih, pri katerih obstaja možnost, da bodo ustvarili prelomne rezultate, in spodbuja raziskovanje tržnega in družbenega inovacijskega potenciala raziskave, ki jo financira.

Evropski raziskovalni svet po potrebi podpira tudi nove načine dela v znanstvenih krogih, pri katerih obstaja možnost, da bodo ustvarili prelomne rezultate, in spodbuja raziskovanje tržnega in družbenega inovacijskega potenciala raziskave, ki jo financira.

Zato je cilj Evropskega raziskovalnega sveta do leta 2020 dokazati, da: Najboljši raziskovalci sodelujejo pri natečajih Evropskega raziskovalnega sveta; da je financiranje Evropskega raziskovalnega sveta neposredno pripomoglo k znanstvenim publikacijam najvišje kakovosti ter k trženju in izkoriščanju inovativnih tehnologij in zamisli; in da je Evropski raziskovalni svet znatno pripomogel k temu, da je Evropa postala bolj privlačna za najboljše znanstvenike na svetu. Zlasti je Evropski raziskovalni svet usmerjen v merljivo povečanje deleža Unije med 1 % največkrat citiranih objav na svetu. Poleg tega je usmerjen v znatno povečanje števila odličnih raziskovalcev, ki prihajajo iz držav zunaj Evrope in jih financira, ter posebno izboljšanje institucionalnih praks in nacionalnih politik za podporo vrhunskih raziskovalcev.

Zato je cilj Evropskega raziskovalnega sveta do leta 2020 dokazati, da: da je financiranje Evropskega raziskovalnega sveta neposredno pripomoglo k znanstvenim publikacijam najvišje kakovosti ter k rezultatom raziskav z višjim družbenim in gospodarskim vplivom ter k trženju in izkoriščanju inovativnih tehnologij in zamisli; in da je Evropski raziskovalni svet znatno pripomogel k temu, da je Evropa postala bolj privlačna za najboljše znanstvenike na svetu. Zlasti je Evropski raziskovalni svet usmerjen v merljivo povečanje deleža Unije med 1 % največkrat citiranih objav na svetu. Poleg tega je usmerjen v povečanje števila odličnih raziskovalcev, ki prihajajo iz držav zunaj Evrope in jih financira, vključno s povečanjem števila vrhunskih raziskovalk, ter posebno izboljšanje institucionalnih praks in nacionalnih politik za podporo vrhunskih raziskovalcev. Evropski raziskovalni svet posreduje izkušnje in najboljše prakse z regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav, da bi se spodbujala podpora odličnih raziskovalcev. Poleg tega Evropski raziskovalni svet še naprej povečuje prepoznavnost svojih programov, da bi privabil odlične raziskovalce.

Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta nenehno spremlja aktivnosti Evropskega raziskovalnega sveta in preučuje, kako bi lahko najbolje dosegel svoje cilje s shemami za subvencije, ki poudarjajo jasnost, stabilnost in preprostost, tako za kandidate kot pri izvajanju in upravljanju subvencij ter se, po potrebi, odzval na nove potrebe. Prizadeva si, da ohrani in še izboljša sistem strokovnega ocenjevanja Evropskega raziskovalnega sveta, ki je na svetovni ravni, predloge pa obravnava na pregleden, pošten in nepristranski način, tako da lahko opredeli prelomno znanstveno odličnost in nadarjenost ne glede na spol, nacionalnost ali starost raziskovalca. Evropski raziskovalni svet še naprej izvaja lastne strateške raziskave, da se pripravi za svoje dejavnosti in jih podpre, ohranja tesne stike z znanstveno skupnostjo in drugimi zainteresiranimi stranmi ter si prizadeva, da njegove dejavnosti dopolnjujejo raziskovalne pobude na drugih ravneh.

Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta nenehno spremlja aktivnosti in postopke ocenjevanja Evropskega raziskovalnega sveta in preučuje, kako bi lahko najbolje dosegel svoje cilje s shemami za subvencije, ki poudarjajo učinkovitost, jasnost, stabilnost in preprostost, tako za kandidate kot pri izvajanju in upravljanju subvencij ter se, po potrebi, odzval na nove potrebe. Prizadeva si, da ohrani in še izboljša sistem strokovnega ocenjevanja Evropskega raziskovalnega sveta, ki je na svetovni ravni, predloge pa zagotavlja na pregleden, pošten in nepristranski način, tako da lahko opredeli prelomno znanstveno odličnost, prelomne zamisli in nadarjenost ne glede na spol, nacionalnost, institucijo izvora ali starost raziskovalca. Evropski raziskovalni svet še naprej izvaja lastne strateške raziskave, da se pripravi za svoje dejavnosti in jih podpre, ohranja tesne stike z znanstveno skupnostjo in drugimi zainteresiranimi stranmi ter si prizadeva, da njegove dejavnosti dopolnjujejo raziskovalne pobude na drugih ravneh s preprečevanjem prekrivanja z drugimi raziskovalnimi dejavnostmi.

Evropski raziskovalni svet bo zagotovil preglednost pri sporočanju informacij o svojih dejavnostih in rezultatov znanstveni skupnosti in splošni javnosti ter ohranjal posodobljene podatke iz financiranih projektov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Prihodnje in nastajajoče tehnologije

2. Prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije

Posebni cilj je spodbujanje radikalnih novih tehnologij z raziskovanjem novih zamisli z visokim tveganjem, ki temeljijo na znanstveni podlagi. Namen je opredeliti in uresničiti priložnosti, ki imajo dolgoročne koristi za državljane, gospodarstvo in družbo, z zagotavljanjem prožne podpore ciljno usmerjenega in interdisciplinarnega skupnega raziskovanja v različnih obsegih in sprejetjem inovativnih raziskovalnih praks.

Posebni cilj je spodbujanje pionirskih raziskav, vključno z radikalnimi novimi tehnologijami in zamislimi z visokim tveganjem, ki imajo potencial za odpiranje novih področij evropske znanosti in tehnologije. Namen je opredeliti in uresničiti priložnosti, ki imajo dolgoročne koristi za državljane, gospodarstvo in družbo, z zagotavljanjem prožne podpore ciljno usmerjenega in interdisciplinarnega skupnega raziskovanja v različnih obsegih in sprejetjem inovativnih raziskovalnih praks. Platforme pametne specializacije morajo imeti v zvezi s tem ključno vlogo, zlasti v smislu ustvarjanja in mrežnega povezovanja, izmenjave informacij, programov tesnega sodelovanja ter podpore za politike raziskav in inovacij.

Prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije bodo spodbujale odličnost prek skupnih projektov, osredotočenih na pionirske raziskave v zvezi z možnostmi prihodnjih in nastajajočih znanosti in tehnologij. Prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije bodo z zajemanjem celotnega področja skupnih pionirskih raziskav, tj. od osnovne pionirske znanosti do pionirskega tehnološkega razvoja, in s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja od najbolj začetnih stopenj raziskav naprej prinesle dodano vrednost Unije novim področjem sodobnih raziskav in prispevale h krepitvi skupne kritične mase vrhunskih raziskav v celotni Evropi.

Prihodnje in nastajajoče tehnologije spodbujajo raziskave, ki presegajo znane, uveljavljene in splošno sprejete prakse, ter novo in prodorno razmišljanje, da bi odprle možnosti za zmogljive nove tehnologije, ki se lahko razvijejo v vodilne tehnološke in intelektualne paradigme za naslednja desetletja. Prihodnje in nastajajoče tehnologije spodbujajo prizadevanja za izkoriščanje raziskovalnih priložnosti v majhnem obsegu na vseh področjih raziskovanja, vključno z novimi temami ter velikimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi, pri katerih je potrebno povezovanje in sodelovanje programov v vsej Evropi in zunaj nje. Ta pristop temelji na odličnosti in zajema raziskovanje predkonkurenčnih zamisli za oblikovanje prihodnosti tehnologije, s čimer družbi omogoča, da ima korist od interdisciplinarnega sodelovanja na področju raziskav, ki je potrebno na ravni EU z ustvarjanjem povezave med znanstveno naravnanimi raziskavami in raziskavami, ki temeljijo na družbenih izzivih, ali s konkurenčnostjo industrije.

Prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije spodbujajo raziskave, ki presegajo znane, uveljavljene in splošno sprejete prakse, ter novo in prodorno razmišljanje, da bi odprle možnosti za zmogljive nove tehnologije, ki se lahko razvijejo v vodilne tehnološke in intelektualne paradigme za naslednja desetletja. Prihodnje in nastajajoče tehnologije spodbujajo prizadevanja za izkoriščanje raziskovalnih priložnosti v majhnem obsegu na vseh področjih raziskovanja, vključno z novimi temami ter velikimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi, pri katerih je potrebno povezovanje in sodelovanje programov v vsej Evropi in zunaj nje. Ta pristop temelji na odličnosti in zajema raziskovanje predkonkurenčnih zamisli za oblikovanje prihodnosti tehnologije, s čimer družbi omogoča, da ima korist od interdisciplinarnega sodelovanja na področju raziskav, ki je potrebno na ravni EU, z ustvarjanjem povezave med znanstveno naravnanimi raziskavami in raziskavami, ki temeljijo na družbenih ciljih in izzivih ali s konkurenčnostjo industrije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Radikalne prodorne rešitve s transformativnim učinkom so vedno bolj odvisne od sodelovanja med področji znanosti in tehnologije (na primer informacijske in komunikacijske tehnologije, biologije, kemije, vede o materialih, znanosti zemeljskega sistema, nevro- in kognitivnih znanosti, družbene vede ali ekonomije) in z umetnostjo in humanistiko. Za to sta ob odličnosti na področju znanosti in tehnologij potrebna tudi nov odnos in sodelovanje med zelo različnimi akterji na področju raziskav.

Radikalne prodorne rešitve s transformativnim učinkom so vedno bolj odvisne od sodelovanja med področji znanosti in tehnologije (na primer informacijske in komunikacijske tehnologije, biologije, bioinženirstva in robotike, kemije, fizike, matematike, modeliranja v medicini, vede o materialih, znanosti zemeljskega sistema, nevro- in kognitivnih znanosti, družbene vede ali ekonomije) in z umetnostjo in humanistiko. Za to sta ob odličnosti na področju znanosti in tehnologij potrebna tudi nov odnos in sodelovanje med zelo različnimi akterji na področju raziskav.

Medtem ko se nekatere zamisli lahko razvijejo v majhnem obsegu, druge lahko predstavljajo tako velik izziv, da je za njihov razvoj potrebno obširno skupno prizadevanje, ki zahteva precej časa. To so spoznala vsa velika gospodarstva, zato se povečuje svetovna konkurenca za iskanje novih tehnoloških priložnosti in njihov razvoj na področju znanosti, ki lahko imajo precejšen učinek na inovacije in koristi za družbo. Da bi bile učinkovite, je treba te vrste dejavnosti hitro vzpostaviti v velikem obsegu z združevanjem po programih na evropski, nacionalni in regionalni ravni okoli skupnih ciljev, da bi se ustvarila kritična masa, spodbujale sinergije in zagotovili kar najboljši učinki vzvoda.

Medtem ko se nekatere zamisli lahko razvijejo v majhnem obsegu, druge lahko predstavljajo tako velik izziv, da je za njihov razvoj potrebno obširno skupno prizadevanje, ki zahteva precej časa. To so spoznala vsa velika gospodarstva, zato se povečuje svetovna konkurenca za iskanje novih tehnoloških priložnosti in njihov razvoj na področju znanosti, ki lahko imajo precejšen učinek na inovacije in koristi za družbo. Da bi bile učinkovite, je treba te vrste dejavnosti strokovno upravljati in hitro vzpostaviti v velikem obsegu z združevanjem po programih na evropski, nacionalni in regionalni ravni okoli skupnih ciljev, da bi se ustvarila kritična masa, spodbujale sinergije in zagotovili kar najboljši učinki vzvoda.

Prihodnje in nastajajoče tehnologije obravnavajo celoten spekter znanstveno podprtih inovacij: od zgodnjih raziskovanj nastajajočih in občutljivih zamisli v majhnem obsegu in od spodaj navzgor do oblikovanja novih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti okoli transformativnih novih raziskovalnih področij; ter obsežne in združene raziskovalne pobude, ki temeljijo na raziskovalnem načrtu, katerega namen je doseči ambiciozne in prodorne cilje. Vsaka od teh treh ravni izvajanja ima svojo posebno vrednost, obenem pa se dopolnjujejo in so povezane. Na primer, raziskave v majhnem obsegu lahko odkrijejo potrebo po razvoju novih tem, kar lahko vodi v ukrepanje velikega obsega, ki temelji na načrtih. Obsegajo številne akterje na področju raziskav, vključno z mladimi raziskovalci in raziskovalno intenzivnimi MSP, in skupnosti zainteresiranih strani (civilne družbe, oblikovalce politike, industrijo in javne raziskovalce), ki so osredotočeni na raziskovalne načrte, medtem ko le-ti nastajajo, zorijo in se širijo.

Prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije obravnavajo celoten spekter znanstveno podprtih inovacij: od zgodnjih raziskovanj nastajajočih in občutljivih zamisli v majhnem obsegu in od spodaj navzgor do oblikovanja novih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti okoli transformativnih novih raziskovalnih področij; ter obsežne in združene raziskovalne pobude, ki temeljijo na raziskovalnem načrtu, katerega namen je doseči ambiciozne in prodorne cilje. Vsaka od teh treh ravni izvajanja ima svojo posebno vrednost, obenem pa se dopolnjujejo in so povezane. Na primer, raziskave v majhnem obsegu lahko odkrijejo potrebo po razvoju novih tem, kar lahko vodi v ukrepanje velikega obsega, ki temelji na načrtih. Obsegajo številne akterje na področju raziskav, vključno z mladimi raziskovalci in raziskovalno intenzivnimi MSP, in skupnosti zainteresiranih strani (civilne družbe, oblikovalce politike, industrijo in javne raziskovalce), ki se povezujejo na podlagi razvijajočih se raziskovalnih načrtov, medtem ko le-ti nastajajo, zorijo in se širijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Medtem ko je program prihodnjih in nastajajočih tehnologij prodoren, transformativen in nekonvencionalen, njegove dejavnosti sledijo različnim logikam – od popolnoma odprtih do različnih stopenj oblikovanja tem, skupnosti in financiranja.

Medtem ko je program prihodnjih in nastajajočih znanosti in tehnologij prodoren, transformativen in nekonvencionalen, njegove dejavnosti sledijo različnim logikam – od popolnoma odprtih do različnih stopenj oblikovanja tem, skupnosti in financiranja.

Dejavnosti dajejo trdnejšo obliko različnim logikam ukrepanja v primernem obsegu, pri čemer opredeljujejo in izkoriščajo priložnosti za dolgoročno korist za državljane, gospodarstvo in družbo:

(a) s spodbujanjem novih zamisli („odprte prihodnje in nastajajoče tehnologije“) prihodnje in nastajajoče tehnologije podpirajo nastajajoče znanstveno in tehnološko raziskovanje, ki raziskuje nove temelje za radikalne nove prihodnje tehnologije s kljubovanjem veljavnim paradigmam in podajanjem na neznana področja. Izbirni postopek od spodaj navzgor, ki je odprt za vse raziskovalne zamisli, bo sestavil raznolik portfelj ciljno usmerjenih projektov. Ključnega pomena bo zgodnje odkrivanje obetavnih novih področij, razvojev in trendov ter privabljanje novih akterjev z velikim potencialom na področju raziskav in inovacij;

(a) s spodbujanjem novih zamisli („odprte prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije“) prihodnje in nastajajoče tehnologije podpirajo nastajajoče znanstveno in tehnološko raziskovanje, ki raziskuje nove temelje za radikalne nove prihodnje tehnologije s kljubovanjem veljavnim paradigmam in podajanjem na neznana področja. Izbirni postopek od spodaj navzgor, ki je odprt za vse raziskovalne zamisli, bo sestavil raznolik portfelj ciljno usmerjenih projektov. Ključnega pomena bo zgodnje odkrivanje obetavnih novih področij, razvojev in trendov ter privabljanje novih akterjev z velikim potencialom na področju raziskav in inovacij;

(b) s spodbujanjem novih tem in skupnosti („proaktivne prihodnje in nastajajoče tehnologije“) prihodnje in nastajajoče tehnologije obravnavajo številne obetavne predhodne raziskovalne teme, pri katerih obstaja možnost ustvarjanja kritične mase medsebojno povezanih projektov, ki skupaj tvorijo obširno in večstransko raziskovanje tem ter oblikujejo evropski sklad znanja;

(b) s spodbujanjem novih tem in skupnosti („proaktivne prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije“) prihodnje in nastajajoče znanosti in tehnologije v tesni povezavi z družbenimi izzivi in industrijskimi tehnološkimi temami obravnavajo številne obetavne predhodne raziskovalne teme, pri katerih obstaja možnost ustvarjanja kritične mase medsebojno povezanih projektov, ki skupaj tvorijo obširno in večstransko raziskovanje tem ter oblikujejo evropski sklad znanja;

(c) s prizadevanji za spoprijemanje z velikimi interdisciplinarnimi izzivi na področju znanosti in tehnologije („vodilne pobude prihodnjih in nastajajočih tehnologij“) prihodnje in nastajajoče tehnologije podpirajo ambiciozne, znanstveno podprte raziskave velikega obsega, ki so namenjene doseganju znanstvenega prodora. Takšne dejavnosti bodo imele korist od usklajenosti evropskih in nacionalnih programov. Znanstveni napredek bi moral zagotoviti močno in obsežno podlago za prihodnje tehnološke inovacije in gospodarsko uporabo na številnih področjih kot tudi nove koristi za družbo.

(c) s prizadevanji za spoprijemanje z velikimi interdisciplinarnimi izzivi na področju znanosti in tehnologije („vodilne pobude prihodnjih in nastajajočih znanosti in tehnologij“) prihodnje in nastajajoče tehnologije podpirajo ambiciozne, znanstveno podprte raziskave velikega obsega, ki so namenjene doseganju znanstvenega in tehnološkega prodora. Takšne dejavnosti bodo imele korist od usklajenosti evropskih, nacionalnih in regionalnih programov. Znanstveni napredek bi moral zagotoviti močno in obsežno podlago za prihodnje tehnološke inovacije in gospodarsko uporabo na številnih področjih kot tudi nove koristi za družbo.

Da bi lahko kar najbolje obravnavali načrtovane cilje, je za vsako dejavnost opredeljena prava mešanica odprtosti in različna stopnja oblikovanja tem, skupnosti in financiranja.

Več kot polovica sredstev prihodnjih in nastajajočih znanosti in tehnologij bo namenjena sodelovalnim pionirskim raziskavam od spodaj navzgor na vseh področjih.

Pri oceni vseh projektov prihodnjih in nastajajočih znanosti in tehnologij bo treba upoštevati izredno stroga merila znanstvene in tehnološke odličnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ukrepi Marie Curie

3. Ukrepi Marie Skłodowske-Curie

3.1. Posebni cilj

3.1. Posebni cilj

Posebni cilj je zagotoviti najboljši možni razvoj in dinamično uporabo intelektualnega kapitala EU, da bi ustvarili nove spretnosti in znanja ter inovacije ter tako v celoti uresničili njegov potencial v vseh sektorjih in regijah.

Posebni cilj je zagotoviti najboljši možni razvoj in dinamično uporabo človeških virov EU v raziskavah in inovacijah, da bi razvili in prenesli nove veščine ter ustvarili novo znanje in inovacije ter tako v celoti uresničili njegov potencial v vseh sektorjih in regijah.

Dobro usposobljeni, dinamični in ustvarjalni raziskovalci so ključna sestavina za najboljšo znanost in najbolj produktivne inovacije, ki temeljijo na raziskavah.

Dobro usposobljeni, dinamični in ustvarjalni raziskovalci so ključna sestavina za najboljšo znanost in najbolj produktivne inovacije, ki temeljijo na raziskavah.

Čeprav ima Evropa na področju raziskav in inovacij velik in raznolik nabor usposobljenih človeških virov, ga je treba nenehno dopolnjevati, izboljševati in prilagajati hitro rastočim potrebam trga dela. Danes samo 46 % teh človeških virov dela v poslovnem sektorju, kar je v primerjavi z glavnimi gospodarskimi konkurenti Evrope, npr. Kitajsko (69 %), Japonsko (73 %) in ZDA (80 %), precej nizek odstotek. Poleg tega demografski dejavniki kažejo, da bo v naslednjih nekaj letih nesorazmerno število raziskovalcev doseglo starost za upokojitev. To bo skupaj s potrebo po precej večjem številu visokokakovostnih delovnih mest za raziskovalce zaradi vedno večje raziskovalne intenzivnosti evropskega gospodarstva eden glavnih izzivov, s katerimi se bodo evropski izobraževalni, raziskovalni in inovacijski sistemi soočili v prihodnjih letih.

Čeprav ima Evropa na področju raziskav in inovacij velik in raznolik nabor usposobljenih človeških virov, ga je treba nenehno dopolnjevati, izboljševati in prilagajati hitro rastočim potrebam trga dela. Danes samo 46 % teh človeških virov dela v poslovnem sektorju, kar je v primerjavi z glavnimi gospodarskimi konkurenti Evrope, npr. Kitajsko (69 %), Japonsko (73 %) in ZDA (80 %), precej nizek odstotek. Poleg tega demografski dejavniki kažejo, da bo v naslednjih nekaj letih nesorazmerno število raziskovalcev doseglo starost za upokojitev. To bo skupaj s potrebo po precej večjem številu visokokakovostnih delovnih mest za raziskovalce zaradi vedno večje raziskovalne intenzivnosti evropskega gospodarstva eden glavnih izzivov, s katerimi se bodo evropski izobraževalni, raziskovalni in inovacijski sistemi soočili v prihodnjih letih.

Potrebna reforma se mora pričeti na prvih stopnjah poklicne poti raziskovalcev, med njihovim doktorskim študijem ali primerjalnim podiplomskim usposabljanjem. Evropa mora razviti najnovejše, inovativne sheme usposabljanja, ki bodo skladne z visoko konkurenčnimi in vedno večjimi interdisciplinarnimi zahtevami na področju raziskav in razvoja. Da bi raziskovalce opremili z inovacijskimi spretnostmi, ki jih bodo zahtevala delovna mesta v prihodnosti, je potrebno odločno sodelovanje podjetij, tudi MSP in drugih družbeno-ekonomskih akterjev. Treba bo tudi povečati mobilnost teh raziskovalcev, saj je v tem času preskromna: v letu 2008 se je samo 7 % absolventov doktorskega študija usposabljalo v drugi državi članici, cilj do leta 2030 pa je to število povečati na 20 %.

Potrebna reforma se mora pričeti na prvih stopnjah poklicne poti raziskovalcev, med njihovim doktorskim študijem ali primerjalnim podiplomskim usposabljanjem. Posebno pozornost je treba nameniti mentorskim shemam, ki spodbujajo prenos znanja, izkušenj in omrežij. Evropa mora razviti najnovejše, inovativne sheme usposabljanja, ki bodo skladne z visoko konkurenčnimi in vedno večjimi interdisciplinarnimi zahtevami na področju raziskav in razvoja. Da bi raziskovalce opremili s presečnimi inovacijskimi in podjetniškimi spretnostmi, ki jih bodo zahtevala delovna mesta v prihodnosti, ter jih spodbujali, da bodo razmišljali o poklicni poti v industriji ali v najbolj inovativnih podjetjih, je potrebno odločno sodelovanje podjetij, tudi MSP, in drugih družbeno-ekonomskih akterjev. Treba bo tudi povečati mobilnost teh raziskovalcev, saj je v tem času preskromna: v letu 2008 se je samo 7 % absolventov doktorskega študija usposabljalo v drugi državi članici, cilj do leta 2030 pa je to število povečati na 20 %.

Povečanje mobilnosti raziskovalcev in sredstev institucij, ki privabljajo raziskovalce iz drugih držav članic, bo spodbudilo centre odličnosti v Evropski uniji.

Ta reforma se mora izvajati na vsaki stopnji poklicne poti raziskovalcev. Ključnega pomena je, da se mobilnost raziskovalcev poveča na vseh ravneh, vključno z menjavo poklicne poti, in sicer ne samo med državami, ampak tudi med javnim in zasebnim sektorjem. To je velika spodbuda za učenje in razvoj novih znanj in spretnosti. Je tudi ključni dejavnik za sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi središči in industrijo po državah. Človeški dejavnik je temelj trajnostnega sodelovanja, ki je ključna gonilna sila za inovativno in ustvarjalno Evropo, sposobno, da se sooča z izzivi za družbo, in ključen za premagovanje razdrobljenosti nacionalnih politik. Sodelovanje in izmenjava znanja z mobilnostjo na vseh stopnjah poklicne poti in z izmenjavo visoko usposobljenega osebja na področju raziskav in inovacij sta bistvenega pomena za ponovno pot Evrope proti trajnostni rasti in za obravnavanje družbenih izzivov.

Ta reforma se mora izvajati na vsaki stopnji poklicne poti raziskovalcev. Ključnega pomena je, da se mobilnost raziskovalcev poveča na vseh ravneh, vključno z menjavo poklicne poti, in sicer ne samo med državami, ampak tudi med javnim in zasebnim sektorjem. To je velika spodbuda za učenje in razvoj novih znanj in spretnosti. Je tudi ključni dejavnik za sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi središči in industrijo po državah. Človeški dejavnik je temelj trajnostnega sodelovanja, ki je ključna gonilna sila za inovativno in ustvarjalno Evropo, sposobno, da se sooča z izzivi za družbo, in ključen za premagovanje razdrobljenosti nacionalnih politik. Dostop do rezultatov raziskav ter sodelovanje in izmenjava znanja z mobilnostjo na vseh stopnjah poklicne poti in z izmenjavo visoko usposobljenega osebja na področju raziskav in inovacij so bistvenega pomena za zgladitev notranje razlike v raziskovalnih in inovacijskih zmogljivostih ter za ponovno pot Evrope proti trajnostni rasti in za obravnavanje družbenih izzivov.

V tem okviru bi moral program Obzorje 2020 spodbujati tudi sodelovanje med evropskimi raziskovalci, tako da bi uvedli sistem raziskovalnih bonov s sredstvi za raziskave, vezanimi na raziskovalce, ki odidejo na univerze v vseh državah članicah, s čimer bi prispevali k centrom odličnosti, neodvisnim univerzam in večji mobilnosti med raziskovalci.

Programi mobilnosti bodo zagotovili resnično enake možnosti za moške in ženske ter vključevali posebne ukrepe za odpravo ovir za mobilnost raziskovalk.

Če naj bi Evropa dohitela svoje konkurente na področju raziskav in razvoja, mora privabiti več mladih žensk in moških, da bodo izbrali poklicno pot raziskovalca, in zagotoviti zelo privlačne priložnosti in okolje za raziskave in razvoj. Najbolj nadarjeni posamezniki iz Evrope in od drugod bi morali Evropo videti kot prostor, ki je za njihovo delo najpomembnejši. Enakost spolov, visoko kakovostni in zanesljivi pogoji zaposlovanja in delovni pogoji ter priznanje so ključni vidiki, ki jih je treba na dosleden način zagotoviti po vsej Evropi.

Če naj bi Evropa dohitela svoje konkurente na področju raziskav in razvoja, mora privabiti več mladih žensk in moških, da bodo izbrali poklicno pot raziskovalca, in zagotoviti zelo privlačne priložnosti in okolje za raziskave in razvoj. Najbolj nadarjeni posamezniki iz Evrope in od drugod bi morali Evropo videti kot prostor, ki je za njihovo delo najpomembnejši. Enakost spolov, visoko kakovostni in zanesljivi pogoji zaposlovanja in delovni pogoji ter priznanje so ključni vidiki, ki jih je treba na dosleden način zagotoviti po vsej Evropi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.2 Utemeljitev in dodana vrednost Unije

3.2 Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Tega izziva ne bo moglo samo obravnavati niti financiranje Unije niti posamezne države članice. Čeprav so države članice uvedle reforme za izboljšanje svojih institucij za terciarno izobraževanje in posodobitev svojih sistemov usposabljanja, je napredek po Evropi še vedno neenak, med državami pa obstajajo velike razlike. Na splošno je znanstveno in tehnološko sodelovanje med javnimi in zasebnimi sektorji v Evropi še vedno šibko. To velja tudi za enakost spolov in prizadevanja, da privabijo študente in raziskovalce izven evropskega raziskovalnega prostora. V tem času je približno 20 % absolventov doktorskega študija v Uniji državljanov tretjih držav, v ZDA pa jih iz tujine prihaja približno 35 %. Da bi pospešili to spremembo, je na ravni Unije potreben strateški pristop, ki presega nacionalne meje. Financiranje Unije je ključnega pomena za spodbujanje nujnih strukturnih reform.

Tega izziva ne bo moglo samo obravnavati niti financiranje Unije niti posamezne države članice. Čeprav so države članice uvedle reforme za izboljšanje svojih institucij za terciarno izobraževanje in posodobitev svojih sistemov usposabljanja, je napredek po Evropi še vedno neenak, med državami pa obstajajo velike razlike. Na splošno je znanstveno in tehnološko sodelovanje med javnimi in zasebnimi sektorji v Evropi še vedno šibko. To velja tudi za enakost spolov in prizadevanja, da privabijo študente in raziskovalce izven evropskega raziskovalnega prostora. V tem času je približno 20 % absolventov doktorskega študija v Uniji državljanov tretjih držav, v ZDA pa jih iz tujine prihaja približno 35 %. Da bi pospešili to spremembo, je na ravni Unije potreben strateški pristop, ki presega nacionalne meje. Financiranje Unije je ključnega pomena za spodbujanje nujnih strukturnih reform.

Evropski ukrepi Marie Curie so dosegli izreden napredek pri spodbujanju mobilnosti, tako nadnacionalne kot medsektorske, in odpiranju poklicne poti raziskovalca na evropski in mednarodni ravni z odličnimi pogoji za zaposlovanje in delovnimi pogoji, ki upoštevajo Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks. Kar se tiče njihovega obsega in dosega, financiranja, mednarodnega karakterja ter ustvarjanja in prenašanja znanja, v državah članicah ni enakovrednih ukrepov. Okrepili so sredstva institucij, ki so lahko privabile raziskovalce iz drugih držav, in s tem spodbujali širjenje centrov odličnosti v Uniji. S širjenjem svojih najboljših praks na nacionalni ravni služijo za vzor s poudarjenim strukturnim učinkom. Pristop od spodaj navzgor, na podlagi katerega so se izvajali ukrepi Marie Curie, je veliki večini teh institucij omogočil, da usposabljajo in nadgrajujejo znanje in spretnosti nove generacije raziskovalcev, ki so se zmožni spoprijeti z družbenimi izzivi.

Evropski ukrepi Marie Skłodowske-Curie so dosegli izreden napredek pri spodbujanju mobilnosti, tako nadnacionalne kot medsektorske, in odpiranju poklicne poti raziskovalca na evropski in mednarodni ravni z odličnimi pogoji za zaposlovanje in delovnimi pogoji, ki upoštevajo Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks. Kar se tiče njihovega obsega in dosega, financiranja, mednarodnega karakterja ter ustvarjanja in prenašanja znanja, v državah članicah ni enakovrednih ukrepov. Okrepili so sredstva institucij, ki so lahko privabile raziskovalce iz drugih držav, in s tem spodbujali širjenje centrov odličnosti v Uniji. S širjenjem svojih najboljših praks na nacionalni ravni služijo za vzor s poudarjenim strukturnim učinkom. Pristop od spodaj navzgor, na podlagi katerega so se izvajali ukrepi Marie Skłodowske-Curie, je veliki večini teh institucij omogočil, da usposabljajo in nadgrajujejo znanje in spretnosti nove generacije raziskovalcev, ki so se zmožni spoprijeti z družbenimi izzivi.

Nadaljnji razvoj ukrepov Marie Curie bo precej prispeval k razvoju evropskega raziskovalnega prostora. S svojo konkurenčno evropsko finančno strukturo bodo ukrepi Marie Curie spodbudili nove, ustvarjalne in inovativne načine usposabljanja, kot so doktorati na področju industrije, kjer bodo prisotni akterji na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, ki bodo morali za sloves odličnosti tekmovati v svetovnem merilu. Z zagotavljanjem sredstev Unije za najboljše raziskovalne programe in programe usposabljanja v skladu z načeli za inovativno doktorsko usposabljanje v Evropi bodo spodbujali tudi večjo razširjenost in uporabo, ki bosta vodili k bolj strukturiranemu doktorskemu usposabljanju.

Nadaljnji razvoj ukrepov Marie Skłodowske-Curie bo znatno prispeval k razvoju evropskega raziskovalnega prostora. S svojo konkurenčno evropsko finančno strukturo bodo ukrepi Marie Skłodowske-Curie spodbudili nove, ustvarjalne in inovativne načine usposabljanja, kot so skupni ali večkratni doktorati in doktorati na področju industrije, kjer bodo prisotni akterji na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, ki bodo morali za sloves odličnosti tekmovati v svetovnem merilu. Z zagotavljanjem sredstev Unije za najboljše raziskovalne programe in programe usposabljanja v skladu z načeli za inovativno doktorsko usposabljanje v Evropi bodo spodbujali tudi večjo razširjenost in uporabo, ki bosta vodili k bolj strukturiranemu doktorskemu usposabljanju.

Štipendije Marie Curie bodo razširjene tudi na začasno mobilnost izkušenih raziskovalcev in inženirjev iz javnih institucij v zasebni sektor in obratno; s tem bodo univerze, raziskovalna središča in podjetja spodbujali k sodelovanju na evropski in mednarodni ravni ter jih pri tem podpirali. S pomočjo svojega uveljavljenega, preglednega in poštenega sistema ocenjevanja bodo ukrepi Marie Curie z mednarodnimi natečaji, ki raziskovalcem dajejo prestiž in jih tako spodbujajo, da svoje poklicne poti nadaljujejo v Evropi, opredelili odlične nadarjene ljudi na področju raziskav in inovacij.

Štipendije Marie Skłodowske-Curie bodo razširjene tudi na začasno mobilnost raziskovalcev na začetku poklicne poti in izkušenih raziskovalcev ter inženirjev iz javnih institucij v zasebni sektor in obratno; s tem bodo univerze, raziskovalna središča in podjetja spodbujali k sodelovanju na evropski in mednarodni ravni ter jih pri tem podpirali. S pomočjo svojega uveljavljenega, preglednega in poštenega sistema ocenjevanja bodo ukrepi Marie Skłodowske-Curie z mednarodnimi natečaji, ki raziskovalcem dajejo prestiž in jih tako spodbujajo, da svoje poklicne poti nadaljujejo v Evropi, opredelili odlične nadarjene ljudi na področju raziskav in inovacij.

Družbeni izzivi, s katerimi se mora spoprijeti visoko usposobljeno osebje na področju raziskav in inovacij, niso samo težava Evrope. To so mednarodni izzivi, ki so izredno zapleteni in obsežni. Najboljši evropski in svetovni raziskovalci morajo sodelovati med državami, sektorji in področji. Ukrepi Marie Curie bodo imeli glede tega ključno vlogo, saj bodo podpirali izmenjavo osebja, kar bo z izmenjavo znanja na mednarodni in medsektorski ravni, ki je zelo pomembna za odprte inovacije, spodbujalo skupno razmišljanje.

Družbeni izzivi, s katerimi se mora spoprijeti visoko usposobljeno osebje na področju raziskav in inovacij, niso samo težava Evrope. To so mednarodni izzivi, ki so izredno zapleteni in obsežni. Najboljši evropski in svetovni raziskovalci morajo sodelovati med državami, sektorji in področji. Ukrepi Marie Skłodowske-Curie bodo imeli glede tega ključno vlogo, saj bodo podpirali izmenjavo osebja, kar bo z izmenjavo znanja na mednarodni in medsektorski ravni, ki je zelo pomembna za odprte inovacije, spodbujalo skupno razmišljanje.

Razširitev mehanizmov sofinanciranja ukrepov Marie Curie bo bistvenega pomena za povečanje števila strokovnjakov v Evropi. Številčni in strukturni učinek ukrepa Unije se bo povečal s krepitvijo regionalnega, nacionalnega, mednarodnega in zasebnega financiranja za oblikovanje novih in odpiranje že obstoječih programov za mednarodno in medsektorsko usposabljanje, mobilnost in razvoj poklicne poti. Takšen mehanizem bo močno povezal prizadevanja na področju raziskav in izobraževanja na nacionalni ravni in ravni Unije.

Razširitev mehanizmov sofinanciranja ukrepov Marie Skłodowske-Curie bo bistvenega pomena za povečanje števila strokovnjakov v Evropi. Številčni in strukturni učinek ukrepa Unije se bo povečal s krepitvijo regionalnega, nacionalnega, mednarodnega, javnega in zasebnega financiranja za oblikovanje novih programov s podobnimi in združljivimi cilji, in odpiranje že obstoječih programov za mednarodno in medsektorsko usposabljanje, mobilnost in razvoj poklicne poti. Takšen mehanizem bo močno povezal prizadevanja na področju raziskav in izobraževanja na nacionalni ravni in ravni Unije.

Vse dejavnosti v okviru tega izziva bodo pripomogle k ustvarjanju popolnoma nove miselnosti v Evropi, ki je ključnega pomena za ustvarjalnost in inovacije. Ukrepi financiranja Marie Curie bodo okrepili združevanje virov v Evropi in s tem pripomogli k boljšemu usklajevanju in upravljanju usposabljanja, mobilnosti in razvoja poklicne poti raziskovalca. Prispevali bodo k ciljem politike, opredeljene v Uniji inovacij, pobudi Mladi in mobilnost ter Programu za nova znanja in spretnosti in delovna mesta, poleg tega pa bodo ključnega pomena za uresničitev evropskega raziskovalnega prostora.

Vse dejavnosti v okviru tega izziva bodo pripomogle k ustvarjanju popolnoma nove miselnosti v Evropi, ki je ključnega pomena za ustvarjalnost in inovacije. Ukrepi financiranja Marie Skłodowske-Curie bodo okrepili združevanje virov v Evropi in s tem pripomogli k boljšemu usklajevanju in upravljanju usposabljanja, mobilnosti in razvoja poklicne poti raziskovalca. Prispevali bodo k ciljem politike, opredeljene v Uniji inovacij, pobudi Mladi in mobilnost ter Programu za nova znanja in spretnosti in delovna mesta, poleg tega pa bodo ključnega pomena za uresničitev evropskega raziskovalnega prostora.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.3. Splošne smernice dejavnosti

3.3. Splošne smernice dejavnosti

(a) Spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega začetnega usposabljanja raziskovalcev

(a) Spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega začetnega usposabljanja raziskovalcev

Cilj je usposobiti novo generacijo ustvarjalnih in inovativnih raziskovalcev, ki so sposobni pretvoriti znanje in zamisli v proizvode in storitve za gospodarsko in družbeno korist v Uniji.

Cilj je usposobiti novo generacijo ustvarjalnih in inovativnih raziskovalcev, ki so sposobni pretvoriti znanje in zamisli v proizvode in storitve za gospodarsko in družbeno korist v Uniji.

Ključne dejavnosti bodo zagotovile odlično in inovativno usposabljanje raziskovalcev na začetku poklicne poti z interdisciplinarnimi projekti ali doktorskimi programi, pri katerih sodelujejo univerze, raziskovalne institucije, podjetja, MSP in druge družbeno-ekonomske skupine iz različnih držav. To bo izboljšalo poklicne možnosti mladih podiplomskih raziskovalcev v javnem in zasebnem sektorju.

Ključne dejavnosti bodo zagotovile odlično in inovativno usposabljanje raziskovalcev na začetku poklicne poti z interdisciplinarnimi projekti, mentorskimi shemami za prenos znanja in izkušenj med raziskovalci ali doktorskimi programi, ki omogočajo raziskovalcem razvijanje znanja na področju raziskav in pri katerih sodelujejo univerze, raziskovalne institucije, podjetja, MSP in druge družbeno-ekonomske skupine iz različnih držav. To bo ustvarilo in izboljšalo poklicne možnosti mladih podiplomskih raziskovalcev v javnem in zasebnem sektorju.

(b) Spodbujanje odličnosti s pomočjo čezmejne in medsektorske mobilnosti

(b) Spodbujanje odličnosti s pomočjo čezmejne in medsektorske mobilnosti

Cilj je povečati ustvarjalni in inovativni potencial izkušenih raziskovalcev na vseh stopnjah poklicne poti z ustvarjanjem priložnosti za čezmejno in medsektorsko mobilnost.

Cilj je povečati ustvarjalni in inovativni potencial izkušenih raziskovalcev na vseh stopnjah poklicne poti z ustvarjanjem priložnosti za čezmejno in medsektorsko mobilnost.

Ključne dejavnosti so spodbujanje izkušenih raziskovalcev, da z mobilnostjo razširijo ali poglobijo svoje sposobnosti, in sicer z odpiranjem privlačnih poklicnih možnosti na univerzah, raziskovalnih institucijah, v podjetjih, MSP in drugih družbeno-ekonomskih skupinah v vsej Evropi in zunaj nje. Podprte so tudi priložnosti za ponovno vključitev raziskovalcev v raziskovalno dejavnost.

Ključne dejavnosti so spodbujanje izkušenih raziskovalcev, da z mobilnostjo razširijo ali poglobijo svoje sposobnosti, in sicer z odpiranjem privlačnih poklicnih možnosti na univerzah, raziskovalnih institucijah, v podjetjih, MSP in drugih družbeno-ekonomskih skupinah v vsej Evropi in zunaj nje, tako da bi raziskovalci dobili možnost usposabljanja in pridobivanja novih znanj v vrhunskih raziskovalnih ustanovah tretjih držav, pri čemer bi jim bila omogočena vrnitev v Evropo, če bi se zanjo odločili. Podprte so tudi priložnosti za ponovno vključitev raziskovalcev v raziskovalno dejavnost. Da bi se okrepila inovativnost v zasebnem sektorju, se v zvezi s tem nameni posebna pozornost medsektorski mobilnosti.

(c) Spodbujanje inovacij s pomočjo sinergij znanja

(c) Spodbujanje inovacij s pomočjo sinergij znanja

Cilj je okrepiti mednarodno čezmejno in medsektorsko sodelovanje na področju raziskav in inovacij s pomočjo izmenjave osebja na področju raziskav in inovacij, da bi se lahko bolje spoprijeli s svetovnimi izzivi.

Cilj je okrepiti mednarodno čezmejno in medsektorsko sodelovanje na področju raziskav in inovacij s pomočjo izmenjave osebja na področju raziskav in inovacij, da bi se lahko bolje spoprijeli s svetovnimi izzivi.

Ključne dejavnosti so podpiranje kratkoročnih izmenjav osebja na področju raziskav in inovacij s partnerstvi univerz, raziskovalnimi institucijami, podjetji, MSP in drugimi družbeno-ekonomskimi skupinami znotraj Evrope in po vsem svetu. To bo obsegalo tudi spodbujanje sodelovanja s tretjimi državami.

Ključne dejavnosti so podpiranje izmenjav osebja na področju raziskav in inovacij s partnerstvi univerz, raziskovalnimi institucijami, podjetji, MSP in drugimi družbeno-ekonomskimi skupinami znotraj Evrope in po vsem svetu. To bo obsegalo tudi spodbujanje sodelovanja s tretjimi državami.

(d) Povečanje strukturnega učinka s sofinanciranjem dejavnosti

(d) Povečanje strukturnega učinka s sofinanciranjem dejavnosti

Cilj je povečati številčni in strukturni učinek ukrepov Marie Curie s povečanjem dodatnih sredstev ter spodbujanje odličnosti usposabljanja, mobilnosti in razvoja poklicne poti raziskovalcev na nacionalni ravni.

Cilj je povečati številčni in strukturni učinek ukrepov Marie Skłodowske-Curie s povečanjem dodatnih sredstev ter spodbujanje odličnosti usposabljanja, mobilnosti in razvoja poklicne poti raziskovalcev na nacionalni ravni.

Ključne dejavnosti so spodbujanje regionalnih, nacionalnih in mednarodnih organizacij, da oblikujejo nove programe, obstoječe pa odprejo za mednarodno in medsektorsko usposabljanje, mobilnost in razvoj poklicne poti, in sicer s pomočjo mehanizma sofinanciranja. S tem se bo povečala kakovost usposabljanja raziskovalcev v Evropi na vseh stopnjah poklicne poti, tudi na ravni doktorata; spodbujalo se bo prosto kroženje raziskovalcev in znanosti v Evropi; zaradi odprtih postopkov zaposlovanja in privlačnih delovnih pogojev se bo povečala privlačnost poklicne poti raziskovalca; podprlo se bo sodelovanje univerz, raziskovalnih institucij in podjetij na področju raziskav in inovacij ter sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Ključne dejavnosti so spodbujanje regionalnih, nacionalnih in mednarodnih organizacij, da oblikujejo nove programe, obstoječe pa prilagodijo za mednarodno in medsektorsko usposabljanje, mobilnost in razvoj poklicne poti, in sicer s pomočjo mehanizma sofinanciranja. S tem se bo povečala kakovost usposabljanja raziskovalcev v Evropi na vseh stopnjah poklicne poti, tudi na ravni doktorata; spodbujalo se bo prosto kroženje raziskovalcev in znanosti v Evropi; zaradi odprtih postopkov zaposlovanja in privlačnih delovnih pogojev se bo povečala privlačnost poklicne poti raziskovalca; podprlo se bo sodelovanje univerz, raziskovalnih institucij in podjetij na področju raziskav in inovacij ter sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Pozornost bi bilo treba nameniti odličnosti in enakosti.

(e) Posebna podpora in ukrepanje na ravni politike

(e) Posebna podpora in ukrepanje na ravni politike

Cilji so spremljanje napredka, opredelitev vrzeli v ukrepih Marie Curie in povečanje njihovega učinka. S tem v zvezi bodo razviti kazalniki in analizirani podatki glede mobilnosti, spretnosti in znanj ter poklicnih poti raziskovalcev s prizadevanjem za sinergije in tesno sodelovanje s podpornimi ukrepi politike za raziskovalce, njihove delodajalce in financerje, ki se bodo izvajali v okviru posebnega cilja „Vključujoče, inovativne in varne družbe“. Dejavnost bo nadalje namenjena osveščanju o pomenu in privlačnosti poklicne poti raziskovalca in razširjanju rezultatov s področja raziskav in inovacij, ki so bili ustvarjeni s pomočjo dela, ki ga podpirajo ukrepi Marie Curie.

Cilji so spremljanje napredka, opredeljevanje vrzeli in ovir v ukrepih Marie Skłodowske-Curie in povečanje njihovega učinka. S tem v zvezi bodo razviti kazalniki in analizirani podatki glede mobilnosti, spretnosti in znanj, poklicnih poti in enakosti spolov raziskovalcev s prizadevanjem za sinergije in tesno sodelovanje s podpornimi ukrepi politike za raziskovalce, njihove delodajalce in financerje, ki se bodo izvajali v okviru medsektorskega izziva „Znanost za družbo in z njo“. Dejavnost bo poleg tega namenjena osveščanju o pomenu in privlačnosti poklicne poti raziskovalca in razširjanju rezultatov s področja raziskav in inovacij, ki so bili ustvarjeni s pomočjo dela, ki ga podpirajo ukrepi Marie Skłodowske-Curie. Vključevala bo tudi posebne ukrepe, namenjene odpravi ovir za razvoj poklicne poti, tudi za tiste, ki so prekinili delo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Raziskovalne infrastrukture

4. Raziskovalne infrastrukture

4.1 Posebni cilj

4.1 Posebni cilj

Posebni cilj je Evropi priskrbeti raziskovalne infrastrukture na svetovni ravni, ki so dostopne vsem raziskovalcem v Evropi in zunaj nje, ter v celoti izkoristiti njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije.

Posebni cilj je Evropi priskrbeti raziskovalne infrastrukture na svetovni ravni, ki so dostopne vsem raziskovalcem v Evropi in zunaj nje, ter v celoti izkoristiti njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije.

Raziskovalne infrastrukture so ključen dejavnik konkurenčnosti Evrope v celotni širini znanstvenih področij in bistvenega pomena za znanstveno podprte inovacije. Raziskave na številnih področjih niso mogoče brez dostopa do superračunalnikov, sevanj za nove materiale, čistih prostorov za nanotehnologijo, podatkovnih zbirk za genomiko in družbene vede, opazovalnih postaj za vede o Zemlji, širokopasovnih omrežij za prenos podatkov itd. Raziskovalne infrastrukture so nujne za izvajanje raziskav, potrebnih za reševanje velikih družbenih izzivov na področju energije, podnebnih sprememb in zdravstvenega varstva za vse. So gonilna sila čezmejnega sodelovanja in sodelovanja med področji ter ustvarjajo celovit in odprt evropski prostor za spletno raziskovanje. Spodbujajo mobilnost ljudi in zamisli, združujejo najboljše znanstvenike iz vse Evrope in vsega sveta ter izboljšujejo znanstveno izobraževanje. So gonilo odličnosti v evropskih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti in so lahko izreden zgled znanosti za širšo družbo.

Raziskovalne infrastrukture so ključen dejavnik konkurenčnosti Evrope v celotni širini znanstvenih področij in bistvenega pomena za znanstveno podprte inovacije. Raziskave na številnih področjih niso mogoče brez dostopa do superračunalnikov, analitičnih zmogljivosti, sevanj za nove materiale, čistih prostorov in napredne metrologije za nanotehnologijo, posebej opremljenih laboratorijev za biološke in medicinske raziskave, podatkovnih zbirk za genomiko in družbene vede, opazovalnih postaj in senzorjev za vede o Zemlji in okolju, visokohitrostnih širokopasovnih omrežij za prenos podatkov itd. Raziskovalne infrastrukture so nujne za izvajanje raziskav, potrebnih za reševanje velikih družbenih izzivov med drugim na področju energije, podnebnih sprememb, biogospodarstva, vseživljenjskega zdravja in zdravstvenega varstva za vse. So gonilna sila čezmejnega sodelovanja in sodelovanja med področji ter ustvarjajo celovit in odprt evropski prostor za spletno raziskovanje. Spodbujajo mobilnost ljudi in zamisli, združujejo najboljše znanstvenike iz vse Evrope in vsega sveta ter izboljšujejo znanstveno izobraževanje. Izgradnja teh infrastruktur spodbuja raziskovalce in inovativna podjetja k razvoju vrhunske tehnologije. Na ta način krepijo visokotehnološko inovativno industrijo Evrope. So gonilo odličnosti v evropskih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti in so lahko izreden zgled znanosti za širšo družbo.

Če naj bi raziskovanje v Evropi ostalo na svetovni ravni, mora Evropa vzpostaviti zadostno in stabilno osnovo za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje raziskovalnih infrastruktur. Za to je potrebno znatno in učinkovito sodelovanje med evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi financerji, pri katerem se bodo izvajala prizadevanja za trdno povezavo s kohezijsko politiko, kar bo zagotovilo sinergije in skladen pristop.

Če naj bi raziskovanje v Evropi ostalo na svetovni ravni, mora Evropa vzpostaviti zadostno in stabilno osnovo za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje odličnih raziskovalnih infrastruktur ter njihovo izbiro in prednostno obravnavanje na podlagi meril kakovosti in ustreznosti na ravni EU. Za to je potrebno znatno in učinkovito sodelovanje med evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi financerji, pri katerem se bodo izvajala prizadevanja za trdno povezavo s kohezijsko politiko, kar bo zagotovilo sinergije in skladen pristop.

Ta posebni cilj obravnava temeljno zavezo vodilne pobude Unija inovacij, ki poudarja ključno vlogo raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni pri omogočanju prelomnih raziskav in inovacij. Pobuda poudarja potrebo po združevanju virov v vsej Evropi in, v nekaterih primerih na svetovni ravni, da bi lahko zgradili in upravljali raziskovalne infrastrukture. Tudi vodilna pobuda Evropska digitalna agenda poudarja potrebo po krepitvi elektronskih infrastruktur Evrope in pomen razvoja inovacijskih grozdov, ki bodo ustvarili inovativno prednost Evrope.

Ta posebni cilj obravnava temeljno zavezo vodilne pobude Unija inovacij, ki poudarja ključno vlogo raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni pri omogočanju prelomnih raziskav in inovacij. Pobuda poudarja potrebo po združevanju virov v vsej Evropi in, v nekaterih primerih na svetovni ravni, da bi lahko zgradili in upravljali te raziskovalne infrastrukture. Tudi vodilna pobuda Evropska digitalna agenda poudarja potrebo po krepitvi elektronskih infrastruktur Evrope in pomen razvoja inovacijskih grozdov, ki bodo ustvarili inovativno prednost Evrope.

4.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

4.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture so vedno bolj zapletene in drage in pogosto zahtevajo integracijo različne opreme, storitev in podatkovnih virov ter obširno nadnacionalno sodelovanje. Nobena država nima sama dovolj sredstev za podporo vseh raziskovalnih infrastruktur, ki jih potrebuje. Evropski pristop k raziskovalnim infrastrukturam je v preteklih letih izredno napredoval zaradi izvajanja načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), vključevanja in odpiranja nacionalnih raziskovalnih objektov in razvoja elektronskih infrastruktur, ki podpirajo digitalni evropski raziskovalni prostor. Mreže raziskovalnih struktur po Evropi krepijo njeno bazo človeškega kapitala, saj zagotavljajo usposabljanje za novo generacijo raziskovalcev in inženirjev na svetovni ravni in spodbujajo interdisciplinarno sodelovanje.

Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture so vedno bolj zapletene in drage in pogosto zahtevajo integracijo različne opreme, storitev in podatkovnih virov ter obširno nadnacionalno sodelovanje. Nobena država nima sama dovolj sredstev za podporo vseh raziskovalnih infrastruktur, ki jih potrebuje. Evropski pristop k raziskovalnim infrastrukturam je v preteklih letih izredno napredoval zaradi izvajanja načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), vključevanja in odpiranja nacionalnih raziskovalnih objektov in razvoja elektronskih infrastruktur, ki podpirajo odprt in digitalno povezan evropski raziskovalni prostor. Mreže raziskovalnih struktur po Evropi krepijo njeno bazo človeškega kapitala, saj zagotavljajo usposabljanje za novo generacijo raziskovalcev in inženirjev na svetovni ravni in spodbujajo interdisciplinarno sodelovanje.

Nadaljnji razvoj in obširnejša uporaba razvojnih infrastruktur na ravni Unije bosta precej prispevala k razvoju evropskega raziskovalnega prostora. Medtem ko vloga držav članic pri razvoju in financiranju raziskovalnih infrastruktur ostaja v središču, ima Unija pomembno vlogo pri podpiranju infrastruktur na ravni Unije, spodbujanju nastanka novih objektov, omogočanju širokega dostopa do nacionalnih infrastruktur in zagotavljanju, da so regionalne, nacionalne, evropske in mednarodne politike dosledne in učinkovite. Združevanje sredstev ni potrebno samo za to, da se izognemo podvajanju prizadevanj ter za usklajevanje in racionalizacijo uporabe objektov, ampak tudi za pridobivanje in upravljanje raziskovalnih struktur za Unijo na svetovni ravni.

Nadaljnji razvoj in obširnejša uporaba najboljših razvojnih infrastruktur na evropski ravni bosta precej prispevala k razvoju Evropskega raziskovalnega prostora. Medtem ko vloga držav članic pri razvoju in financiranju raziskovalnih infrastruktur ostaja v središču, ima Unija pomembno vlogo pri podpiranju infrastruktur na evropski ravni, na primer pri spodbujanju usklajevanja porazdeljenih raziskovalnih infrastruktur, spodbujanju nastanka novih in integriranih objektov, omogočanju in podpiranju širokega dostopa do nacionalnih in evropskih infrastruktur in zagotavljanju, da so regionalne, nacionalne, evropske in mednarodne politike dosledne in učinkovite. Izogibati se je treba podvajanju in drobitvi prizadevanj, spodbujati usklajeno in učinkovito uporabo objektov ter po potrebi združevanje sredstev, da bo tudi Unija na svetovni ravni lahko pridobivala in upravljala raziskovalne infrastrukture.

Informacijske in komunikacijske tehnologije so preoblikovale znanost, tako da so omogočile sodelovanje na daljavo, masovno obdelavo podatkov, preskuse in silico in dostop do oddaljenih virov. Raziskave so zato vedno bolj nadnacionalne in interdisciplinarne ter zahtevajo uporabo infrastruktur za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki so nadnacionalne tako kot sama znanost. Zato je ustrezno, da se pomemben delež proračuna v okviru tega posebnega cilja nameni raziskavam in inovacijam na področju elektronskih infrastruktur.

Učinkovitost obsega in dosega, dosežena z evropskim pristopom k izgradnji, uporabi in upravljanju raziskovalnih infrastruktur, tudi elektronskih, bo precej prispevala k povečanju evropskega potenciala na področju raziskav in inovacij.

Učinkovitost obsega in dosega, dosežena z evropskim pristopom k izgradnji, uporabi in upravljanju raziskovalnih infrastruktur, tudi elektronskih, bo precej prispevala k povečanju evropskega potenciala na področju raziskav in inovacij ter h krepitvi konkurenčnosti Unije na mednarodni ravni.

4.3. Splošne smernice dejavnosti

4.3. Splošne smernice dejavnosti

Dejavnosti so namenjene razvoju evropskih raziskovalnih infrastruktur za leto 2020 in naprej, spodbujanju njihovega inovacijskega potenciala in človeškega kapitala ter krepitvi evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur.

Dejavnosti so namenjene razvoju evropskih raziskovalnih infrastruktur za leto 2020 in naprej, spodbujanju njihovega inovacijskega potenciala in človeških virov ter krepitvi evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur.

(a ) Razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur za leto 2020 in naprej

(a) Razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur za leto 2020 in naprej

Namen je zagotoviti izvajanje in delovanje Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture in drugih raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni, vključno z razvojem regionalnih partnerskih objektov; in razvoj, uporabo in delovanje elektronskih infrastruktur.

Namen je zagotoviti izvajanje in delovanje Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture in drugih raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni ter nadnacionalni dostop do njih, vključno z razvojem regionalnih partnerskih objektov evropskega interesa, ter nadnacionalni dostop do evropskih raziskovalnih infrastruktur svetovnega ugleda; vključevanje v nacionalne raziskovalne infrastrukture in nadnacionalni dostop do njih ter razvoj, uporabo in delovanje elektronskih infrastruktur, da bi zagotovili njihovo vodilno zmogljivost na področju mrežnega delovanja, računalništva in znanstvenih podatkov na svetovni ravni.

(b) Spodbujanje inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur in njihovega človeškega kapitala

(b) Spodbujanje inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur in njihovega človeškega kapitala

Namen je spodbuditi raziskovalne infrastrukture, da med prvimi sprejmejo tehnologijo, spodbujanje partnerstva na področju raziskav in razvoja z industrijo, pospeševanje njihove uporabe raziskovalnih infrastruktur v industrijske namene in spodbujanje oblikovanja inovacijskih grozdov. Ta dejavnost podpira tudi usposabljanje in/ali izmenjavo osebja, ki upravlja z raziskovalnimi infrastrukturami.

Namen je spodbuditi raziskovalne infrastrukture, da med prvimi sprejmejo ali razvijejo najbolj napredno tehnologijo, spodbujanje partnerstva na področju raziskav in razvoja z industrijo, pospeševanje njihove uporabe raziskovalnih infrastruktur v industrijske namene in spodbujanje oblikovanja inovacijskih grozdov. Ta dejavnost podpira tudi izobraževanje in usposabljanje in/ali izmenjavo osebja, ki uporablja in upravlja raziskovalne infrastrukture, vključno s sistemom dodeljevanja vodilnega osebja in projektnih vodij.

(c) Krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

(c) Krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

Namen je podpreti partnerstva med zadevnimi oblikovalci politike in organi za financiranje, načrtovanje in spremljanje orodij za dejavnosti odločanja ter izvajanje dejavnosti mednarodnega sodelovanja.

Namen je podpreti partnerstva med zadevnimi oblikovalci politike in organi za financiranje, načrtovanje in spremljanje orodij za dejavnosti odločanja ter izvajanje dejavnosti mednarodnega sodelovanja. Evropske raziskovalne infrastrukture prejemajo podporo za dejavnosti na področju mednarodnih odnosov, prav tako pa se je treba z njimi posvetovati v procesu oblikovanja evropske strategije za mednarodno sodelovanje na področju raziskav.

Druga in tretja dejavnost se bosta izvajali z lastnim posebnim ukrepom, po potrebi pa tudi v okviru prve dejavnosti.

Druga in tretja dejavnost se bosta izvajali z lastnim posebnim ukrepom, po potrebi pa tudi v okviru prve dejavnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. SPODBUJANJE ODLIČNOSTI IN POVEČEVANJE UDELEŽBE

4a.1. Posebni cilj

Posebni cilj je v celoti izkoristiti evropski potencial talentov ter povečati in pravično porazdeliti koristi gospodarstva, ki temelji na inovacijah, po vsej Uniji in skladno z načelom odličnosti.

Pri sklicevanju na cilje politike Unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja člen 179(2) PDEU jasno navaja, da „Unija na vsem svojem območju spodbuja podjetja, tudi mala in srednja, raziskovalne centre in univerze pri njihovih visokokakovostnih raziskovalnih in tehnološkorazvojnih dejavnostih“.

Dejansko je zagotavljanje razširjenosti raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti po vseh državah članicah že dolgo pomemben cilj politike Unije. Vendar kljub sedanji težnji k približevanju inovacijskih dosežkov posameznih držav članic še vedno obstajajo velike razlike med državami EU 27, kot navaja Statistični pregled pobude Unija inovacij 2011. Poleg tega obstaja možnost, da bo sedanja finančna kriza z omejevanjem nacionalnih proračunov še bolj povečala vrzel med „vodilnimi na področju inovacij“ in „zmernimi inovatorji“.

4a.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

Evropa mora za dosego trajnostne, vključujoče in pametne družbe kar najbolj izkoristiti znanje, ki je na voljo v Uniji, in sprostiti neizkoriščene možnosti na področju raziskav in inovacij. To je pravi evropski izziv, ki je odločilen za našo mednarodno konkurenčnost in ki ga države članice same ne morejo premagati.

S podpiranjem in povezovanjem centrov odličnosti bodo predlagane dejavnosti prispevale h krepitvi evropskega raziskovalnega prostora.

4a.3. Splošne smernice dejavnosti

Da bi zagotovil učinkovitost financiranja raziskav in inovacij, mora biti program Obzorje 2020 odprt za širok krog udeležencev, tudi za nove, in mora ohraniti odličnost, kjer obstaja, kar bi raziskovalcem in inovatorjem po vsej Evropi omogočilo izkoriščanje instrumentov, omrežij in financiranja v okviru programa Obzorje 2020, vključno z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo ter njegovimi skupnostmi znanja in inovacij.

V tem okviru bo cilj ukrepov polno izkoriščanje potenciala vseh talentov v Evropi in s tem povečanje gospodarskega in socialnega učinka raziskav in inovacij, ukrepi pa bodo ločeni od politik in ukrepov, ki se financirajo s skladi kohezijske politike, obenem pa bodo te politike in ukrepe dopolnjevali.

Ti ukrepi vključujejo:

Povezovanje in mreženje

(a) povezovanje nastajajočih centrov odličnosti v inovacijsko manj uspešnih državah članicah in regijah z vodilnimi mednarodnimi partnerji drugod po Evropi;

(b) objavljanje razpisov za ustanavljanje mednarodno konkurenčnih raziskovalnih središč v regijah, ki so manj uspešne na področju inovativnosti, in sicer na podlagi prednostnih nalog, določenih v njihovih regionalnih strategijah pametne specializacije: na razpisih bi morale sodelovati skupine, ki bi vključevale po eno inovativno, vendar z vidika inovativnosti manj uspešno regijo, in mednarodno priznan center odličnosti drugod v Evropi;

(c) ustanovitev mest predsednikov v evropskem raziskovalnem prostoru, kar bi v institucije z jasnim potencialom za raziskovalno odličnost privabilo izjemne akademike in tako tem institucijam pomagalo, da v celoti izkoristijo omenjeni potencial in se s tem ustvarijo enaki pogoji za raziskave in inovacije v evropskem raziskovalnem prostoru.

(d) dodeljevanje „povratnih štipendij“ v okviru Evropskega raziskovalnega sveta raziskovalcem, ki trenutno delajo zunaj Evrope in v prihodnje želijo delati v Evropi, ali raziskovalcem, ki že delajo v Evropi in se želijo preseliti v manj razvito regijo;

(e) podporo dopolnilnim sporazumom med organizacijami upravičenkami sodelovalnih raziskovalnih projektov in drugimi subjekti in organizacijami, ustanovljenimi predvsem v državah, ki niso neposredno vključene v projekt, s posebnim ciljem omogočanja možnosti za usposabljanje (namreč doktorska in podoktorska mesta).

(f) krepitev uspešnih omrežij, namenjenih zagotavljanju visokokakovostnega mrežnega delovanja institucij na področju raziskav in inovacij. Posebna pozornost bo namenjena okviru COST, da bi spodbudili dejavnosti opredeljevanja in povezovanja „območij odličnosti“(visokokakovostne znanstvene skupnosti in raziskovalci na začetku poklicne poti) po vsej Evropi;

(g) razvijanje posebnih mehanizmov usposabljanja v zvezi s tem, kako sodelovati v programu Obzorje 2020, pri čemer je treba v celoti izkoristiti obstoječa omrežja, kot so nacionalne kontaktne točke;

(h) vzpostavitev spletnega trga, na katerem je mogoče oglaševati intelektualno lastnino, da bi združili nosilce in uporabnike pravic intelektualne lastnine.

Ustvarjanje sinergij s strukturnimi skladi:

(a) podelitev „pečata odličnosti“ pozitivno ocenjenim predlogom projektov Evropskega raziskovalnega sveta, programa Marie Sklodowska-Curie ali predlogom projektov sodelovanja, ki zaradi proračunskih omejitev niso mogli prejeti sredstev, pa tudi zaključenim projektom, da bi omogočili financiranje spremljanja iz nacionalnih, regionalnih ali zasebnih virov;

(b) podpiranje razvoja in spremljanja strategij pametne specializacije. Oblikovan bo mehanizem za podporo politikam in poenostavljeno bo učenje politike na regionalni ravni, na podlagi mednarodnih strokovnih ocen in izmenjave najboljših praks.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij

1. Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij

Posebni cilj je ohranjanje in krepitev globalnega vodilnega položaja na področju omogočitvenih tehnologij in raziskovanja vesolja ter inovacij, ki podpirajo industrijsko konkurenčnost v najrazličnejših obstoječih in nastajajočih industrijah in sektorjih.

Posebni cilj je ohranjanje in krepitev globalnega vodilnega položaja prek raziskav in inovacij na področju omogočitvenih tehnologij, ki podpirajo industrijsko konkurenčnost v najrazličnejših obstoječih in nastajajočih industrijah in sektorjih.

Globalno poslovno okolje se hitro spreminja in cilji strategije Evropa 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti predstavljajo izziv in priložnosti za evropsko industrijo. Evropa mora pospešiti inovacije, preoblikovati zbrano znanje za podporo in izboljšanje obstoječih proizvodov, storitev in trgov ter ustvariti nove. Inovacije je treba izkoristiti v najširšem smislu, pri čemer je treba preseči tehnologijo in vključiti poslovne, organizacijske in družbene vidike.

Globalno poslovno okolje se hitro spreminja in cilji strategije Evropa 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti predstavljajo izziv in priložnosti za evropsko industrijo. Evropa mora pospešiti inovacije, preoblikovati zbrano znanje za podporo in izboljšanje kakovosti in trajnosti obstoječih proizvodov, storitev in trgov ter za oblikovanje novih. Inovacije je treba izkoristiti v najširšem smislu, pri čemer je treba preseči tehnologijo in vključiti poslovne, organizacijske, družbene in varnostne vidike.

Da bi ostali v ospredju svetovne konkurence z močno tehnološko bazo in industrijskimi zmogljivostmi, so na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), nanotehnologij, naprednih materialov, biotehnologije, sodobne proizvodnje in predelave ter vesolja.

Da bi ostali v ospredju svetovne konkurence z močno tehnološko bazo in industrijskimi zmogljivostmi, so na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), nanotehnologij, naprednih materialov, biotehnologije,sodobne proizvodnje in predelave ter vesolja.

Uspešno obvladovanje in uporaba omogočitvenih tehnologij s strani evropske industrije sta ključna dejavnika za krepitev produktivnosti in inovacijske zmogljivosti v Evropi ter zagotavljanje, da ima Evropa napredno, trajnostno in konkurenčno gospodarstvo, globalni vodilni položaj v sektorjih visokotehnoloških aplikacij in zmogljivosti za razvoj učinkovitih rešitev za družbene izzive. Prodorna narava takih dejavnosti lahko s pomočjo dopolnilnih iznajdb in aplikacij nadalje spodbudi napredek, zaradi česar je donosnost naložb v te tehnologije večja kot na katerem koli drugem področju.

Uspešno obvladovanje in uporaba omogočitvenih tehnologij s strani evropske industrije sta ključna dejavnika za krepitev produktivnosti in inovacijske zmogljivosti v Evropi ter zagotavljanje, da ima Evropa napredno, trajnostno in konkurenčno gospodarstvo, globalni vodilni položaj v sektorjih visokotehnoloških aplikacij in zmogljivosti za razvoj učinkovitih in trajnostnih rešitev za družbene izzive. Prodorna narava takih dejavnosti lahko s pomočjo dopolnilnih iznajdb in aplikacij nadalje spodbudi napredek, zaradi česar je donosnost naložb v te tehnologije večja kot na katerem koli drugem področju. Razvoj odcepljenih raziskovalnih projektov se podpira s prožnimi instrumenti, kot so javni razpisi.

Te dejavnosti bodo prispevale k ciljem vodilnih pobud strategije Evropa 2020, tj. Unija inovacij, Evropa, gospodarna z viri, Industrijska politika za dobo globalizacije, Evropska digitalna agenda in ciljem politike Unije na področju vesolja.

Te dejavnosti bodo prispevale k ciljem vodilnih pobud strategije Evropa 2020, tj. Unija inovacij, Evropa, gospodarna z viri, Industrijska politika za dobo globalizacije, Evropska digitalna agenda ter evropska notranja varnostna strategija, in ciljem politike Unije na področju vesolja.

Dopolnjevanje z drugimi dejavnostmi Obzorja 2020

Dopolnjevanje z drugimi dejavnostmi Obzorja 2020

Dejavnosti v okviru cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ bodo v osnovi temeljile na načrtih za raziskave in inovacije, ki jih bodo industrija in podjetja opredelila skupaj z raziskovalno skupnostjo in pri katerih je močan poudarek na povečanju naložb zasebnega sektorja.

Dejavnosti v okviru cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ bodo v osnovi temeljile na načrtih za raziskave in inovacije, ki jih bodo industrija, podjetja ter mala in srednja podjetja opredelila skupaj z raziskovalno skupnostjo. Cilj dejavnosti ne bo le obravnava skupnih potreb in pomislekov v posameznem sektorju, temveč tudi podpora izvajanju ciljev politike v teh posameznih sektorjih. Dejavnosti bodo imele močan poudarek na povečanju naložb zasebnega sektorja in inovacij v njem.

Vključitev omogočitvenih tehnologij v rešitve za družbene izzive je podprta skupaj z zadevnimi izzivi. Uporaba omogočitvenih tehnologij, ki ne sodijo v okvir enega od družbenih izzivov, ampak so pomembne za krepitev konkurenčnosti evropske industrije, je podprta v okviru cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“.

Vključitev omogočitvenih tehnologij v rešitve za družbene izzive je podprta skupaj z zadevnimi izzivi. Uporaba omogočitvenih tehnologij, ki ne sodijo v okvir enega od družbenih izzivov, ampak so pomembne za krepitev konkurenčnosti evropske industrije, je podprta v okviru cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“.

Skupni pristop

Skupni pristop

Ta pristop vključuje že načrtovane dejavnosti kot tudi bolj odprta področja za spodbujanje inovativnih projektov in naprednih rešitev. Poudarek je na raziskavah in razvoju, pilotnih projektih velikih razsežnosti, preskusnih napravah in živih laboratorijih, prototipih in potrjevanju proizvodov na pilotskih linijah. Dejavnosti so oblikovane tako, da povečujejo industrijsko konkurenčnost s spodbujanjem industrije in zlasti MSP k večjim naložbam v raziskave in inovacije.

Ta pristop vključuje že načrtovane dejavnosti kot tudi bolj odprta področja za spodbujanje inovativnih projektov in naprednih rešitev. Poudarek je na raziskavah in razvoju ter inovacijskih dejavnostih na predkomercialni in predkonkurenčni stopnji, med drugim na preskusnih napravah in živih laboratorijih, prototipih in potrjevanju proizvodov na pilotskih linijah. Dejavnosti so oblikovane tako, da povečujejo industrijsko konkurenčnost s spodbujanjem industrije, naj poveča naložbe v raziskave in inovacije. Dejavnosti zlasti podpirajo MSP, da bi imela večji dostop do raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Precejšnja pozornost bo namenjena malim in srednje velikim projektom. Neposredne nadaljevalne dejavnosti za projekte, kot so poskusno izvajanje, predstavitev in tržno uveljavljanje, se podpirajo s prožnimi instrumenti, kot so javni razpisi.

Velik sestavni del cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ so ključne omogočitvene tehnologije, opredeljene kot mikro- in nanoelektronika, fotonika, nanotehnologija, biotehnologija, napredni materiali in sodobni proizvodni sistemi. Te multidisciplinarne tehnologije, ki zahtevajo veliko znanja in so kapitalno intenzivne, segajo v številne različne sektorje in zagotavljajo osnovo za precejšnjo konkurenčno prednost evropske industrije. Celosten pristop, ki spodbuja združevanje, konvergenco in sinergijske učinke ključnih omogočitvenih tehnologij v različnih inovacijskih ciklusih in vrednostnih verigah lahko prinese obetavne rezultate raziskav in odpre pot novim industrijskim tehnologijam, proizvodom, storitvam in uporabam (npr. na področju vesolja, prometa, okolja, zdravja itd.). Številna sodelovanja ključnih omogočitvenih tehnologij in omogočitvenih tehnologij bodo zato raziskana na prožen način kot pomemben vir inovacij. To bo dopolnjevalo podporo raziskav in inovacij v ključnih omogočitvenih tehnologijah, ki jih lahko nacionalni ali regionalni organi zagotavljajo na podlagi skladov kohezijske politike v okviru strategij pametne specializacije.

Pomemben del posebnega dela „Vodilna vloga pri omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“ so ključne omogočitvene tehnologije (KET), opredeljene kot mikro- in nanoelektronika, fotonika, nanotehnologija, biotehnologija, napredni materiali in napredni proizvodni sistemi. Te multidisciplinarne tehnologije, ki zahtevajo veliko znanja in so kapitalno intenzivne, segajo v številne različne sektorje in zagotavljajo osnovo za precejšnjo konkurenčno prednost evropske industrije in ustvarjanje novih delovnih mest. Celosten pristop, ki spodbuja združevanje, konvergenco in sinergijske učinke ključnih omogočitvenih tehnologij v različnih inovacijskih ciklusih in vrednostnih verigah lahko prinese obetavne rezultate raziskav in odpre pot novim industrijskim tehnologijam, proizvodom, storitvam ter novim uporabam in trajnostnim pristopom (npr. na področju vesolja, prometa, okolja, zdravja, kmetijstva itd.). Številna sodelovanja ključnih omogočitvenih tehnologij in omogočitvenih tehnologij bodo zato raziskana na prožen način kot pomemben vir inovacij. To bo dopolnjevalo podporo raziskav in inovacij v ključnih omogočitvenih tehnologijah, ki jih lahko nacionalni ali regionalni organi zagotavljajo na podlagi skladov kohezijske politike v okviru strategij pametne specializacije.

Velik cilj vseh omogočitvenih in industrijskih tehnologij, tudi ključnih omogočitvenih industrij, bo pospeševanje sodelovanja med tehnologijami in z uporabami v okviru družbenih izzivov. To je v celoti upoštevano pri razvoju in izvajanju načrtov in prednostnih nalog. Zainteresirane strani, ki predstavljajo različne vidike, bodo morale biti v celoti vključene v določanje prednostnih nalog in njihovo izvajanje. V določenih primerih bodo potrebni tudi ukrepi, ki jih skupaj financirajo omogočitvene in industrijske tehnologije ter zadevni družbeni izzivi. Sem bo sodilo skupno financiranje javno-zasebnih partnerstev, ki nameravajo razviti tehnologije in jih uporabiti za obravnavanje družbenih izzivov.

Velik cilj vseh omogočitvenih in industrijskih tehnologij, tudi ključnih omogočitvenih industrij, bo pospeševanje sodelovanja med tehnologijami in z uporabami v okviru družbenih izzivov. To je v celoti upoštevano pri razvoju in izvajanju načrtov in prednostnih nalog. Vse zainteresirane strani, ki predstavljajo različne vidike, bodo morale biti v celoti vključene v določanje prednostnih nalog in njihovo izvajanje. V določenih primerih bodo potrebni tudi ukrepi, ki jih skupaj financirajo omogočitvene in industrijske tehnologije ter zadevni družbeni izzivi. Sem bo sodilo skupno financiranje javno-zasebnih partnerstev, ki nameravajo razviti tehnologije in inovacije ter jih uporabiti za obravnavanje družbenih izzivov.

IKT ima pomembno vlogo, saj podpira nekatere ključne omogočitvene tehnologije in zagotavlja ključne osnovne infrastrukture, tehnologije in sisteme za pomembne gospodarske in družbene procese ter nove zasebne in javne proizvode in storitve. Evropska industrija mora ostati v samem vrhu tehnološkega razvoja na področju IKT, kjer številne tehnologije prehajajo v novo fazo razvoja, kar odpira nove priložnosti.

IKT ima pomembno vlogo, saj podpira nekatere ključne omogočitvene tehnologije in zagotavlja ključne osnovne infrastrukture, tehnologije in sisteme za pomembne gospodarske in družbene procese ter nove zasebne in javne proizvode in storitve. Evropska industrija mora ostati v samem vrhu tehnološkega razvoja na področju IKT, kjer številne tehnologije prehajajo v novo fazo razvoja, kar odpira nove priložnosti.

Vesolje je hitro rastoč sektor, ki prinaša informacije, pomembne za številna področja moderne družbe, izpolnjuje njene temeljne zahteve, obravnava znanstvena vprašanja in ščiti položaj Unije kot pomembnega akterja v mednarodnem obsegu. Raziskovanje vesolja podpira vse dejavnosti, ki se izvajajo v vesolju, vendar je trenutno razdrobljeno v nacionalnih programih, ki jih izvaja manjše število držav članic Unije. Da bi ohranili konkurenčnost Unije, zavarovali vesoljsko infrastrukturo Unije, kot je Galileo, in ohranili prihodnjo vlogo Unije v vesolju, je potrebno usklajevanje na ravni Unije na področju raziskovanja vesolja (prim. člen 189 PDEU). Poleg tega inovativne storitve in aplikacije za uporabnike, pri katerih se uporabljajo informacije, pridobljene v vesolju, predstavljajo pomemben vir rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Vesolje je hitro rastoč sektor, ki prinaša informacije, pomembne za številna področja moderne družbe, izpolnjuje njene temeljne zahteve, obravnava znanstvena vprašanja in ščiti položaj Unije kot pomembnega akterja v mednarodnem obsegu. Raziskovanje vesolja podpira vse dejavnosti, ki se izvajajo v vesolju. Da bi ohranili konkurenčnost Unije, zavarovali vesoljsko infrastrukturo Unije, kot je Galileo, in ohranili prihodnjo vlogo Unije v vesolju, je potrebno usklajevanje na ravni Unije na področju raziskovanja vesolja (prim. člen 189 PDEU). To se doseže s tesnim sodelovanjem med Evropsko vesoljsko agencijo in nacionalnimi vesoljskimi agencijami. Poleg tega inovativne storitve in aplikacije za uporabnike, pri katerih se uporabljajo informacije, pridobljene v vesolju, predstavljajo pomemben vir rasti in ustvarjanja delovnih mest, njihov razvoj pa je pomembna priložnost za Unijo.

Evropa lahko kritično maso doseže s partnerstvi, grozdi in mrežami, standardizacijo, spodbujanjem sodelovanja med različnimi znanstvenimi in tehnološkimi področji in sektorji s podobnimi raziskovalnimi in razvojnimi potrebami, ki prinašajo preboje, nove tehnologije in inovativne rešitve.

Evropa lahko kritično maso doseže s partnerstvi, grozdi in mrežami, standardizacijo, spodbujanjem sodelovanja med različnimi znanstvenimi in tehnološkimi področji in sektorji s podobnimi raziskovalnimi in razvojnimi potrebami, ki prinašajo preboje, nove tehnologije in inovativne rešitve.

Razvoj in izvajanje načrtov za raziskave in inovacije s pomočjo javno-zasebnih partnerstev, vzpostavljanje učinkovitih povezav med industrijo in akademskim svetom, povečanje dodatnih naložb, dostop do tveganega kapitala, standardizacija in podpora javnih predkomercialnih naročil ter javna naročila inovativnih proizvodov in storitev so vidiki, ki so bistvenega pomena pri obravnavanju konkurenčnosti.

Razvoj in izvajanje načrtov za raziskave in inovacije s pomočjo evropskih tehnoloških platform ali javno-zasebnih partnerstev, vzpostavljanje učinkovitih povezav med industrijo in akademskim svetom, povečanje dodatnih naložb, dostop do tveganega kapitala, standardizacija in podpora javnih predkomercialnih naročil ter javna naročila inovativnih proizvodov in storitev so vidiki, ki so bistvenega pomena pri obravnavanju konkurenčnosti.

Potrebne so tudi močne povezave z EIT, ki bodo ustvarjale vrhunske strokovnjake na področju podjetništva in pospešile inovacije z združevanjem ljudi iz različnih držav, področij in organizacij.

Potrebne so tudi močne povezave z EIT, ki bodo ustvarjale vrhunske strokovnjake na področju podjetništva in pospešile inovacije z združevanjem ljudi iz različnih držav, področij in organizacij.

Sodelovanje na ravni Unije lahko podpira tudi trgovinske priložnosti z razvojem evropskih ali mednarodnih standardov za nove nastajajoče proizvode, storitve in tehnologije. Spodbujale se bodo dejavnosti, ki podpirajo standardizacijo in povezljivost, varnost in predregulatorne dejavnosti.

Sodelovanje na ravni Unije podpira tudi trgovinske priložnosti z razvojem evropskih ali mednarodnih standardov za nove nastajajoče proizvode, storitve in tehnologije. Razvoj teh standardov po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi s področja znanosti in industrije bi lahko imel pozitiven učinek. Spodbujale se bodo dejavnosti, ki podpirajo standardizacijo in povezljivost, varnost in predregulatorne dejavnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.1. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

1.1. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

1.1.1. Posebni cilj za IKT

1.1.1. Posebni cilj za IKT

V skladu s pobudo Evropska digitalna agenda je posebni cilj raziskav in inovacij IKT omogočiti Evropi, da razvije in izkoristi priložnosti, ki jih je prinesel razvoj IKT, v korist svojih državljanov, podjetij in znanstvenih skupnosti.

V skladu s pobudo Evropska digitalna agenda je posebni cilj raziskav in inovacij IKT omogočiti Evropi, da razvije in izkoristi priložnosti, ki jih je prinesel razvoj IKT, v korist svojih državljanov, podjetij in znanstvenih skupnosti. „IKT“ zajema vsa področja IKT, med drugim vključno s fiksnimi, brezžičnimi in optičnimi omrežji in satelitskimi omrežji, mrežno povezanimi elektronskimi mediji, računalniškimi pametnimi sistemi, vgrajeno programsko opremo, pa tudi s širokimi področji fotonike, organske elektronike, magnetoelektronike, robotike, nanoelektronike in bioelektronike.

Kot največje svetovno gospodarstvo z največjim deležem svetovnega trga IKT, ki danes znaša več kot 2 600 milijard EUR, lahko Evropa od svojih podjetij, vlad, središč za raziskave in razvoj ter univerz upravičeno pričakuje, da bodo imela vodilno vlogo pri razvoju IKT, da bodo ustvarjala nova podjetja ter več vlagala v inovacije na področju IKT.

Kot največje svetovno gospodarstvo z največjim deležem svetovnega trga IKT, ki danes znaša več kot 2 600 milijard EUR, lahko Evropa od svojih podjetij, vlad, središč za raziskave in razvoj ter univerz upravičeno pričakuje, da bodo imela vodilno vlogo pri razvoju IKT, da bodo ustvarjala nova podjetja ter več vlagala v inovacije na področju IKT.

Do leta 2020 naj bi evropski sektor IKT oskrboval vsaj enak delež svetovnega trga kot znaša njegov delež na svetovnem trgu IKT, danes je to približno ena tretjina. Evropa mora na področju IKT ustanavljati inovativna podjetja, tako da eno tretjino vseh odhodkov za raziskave in razvoj na področju IKT, kar danes znaša več kot 35 milijard EUR na leto, vlagajo podjetja, ustanovljena v zadnjih dveh desetletjih. Da bi lahko to izvedli, je treba povečati javne naložbe v raziskave in razvoj na področju IKT na način, ki bi povečal zasebno porabo, cilj je podvojiti naložbe v naslednjem desetletju, in precej povečati število evropskih centrov odličnosti na področju IKT na svetovni ravni.

Do leta 2020 naj bi evropski sektor IKT oskrboval vsaj enak delež svetovnega trga kot znaša njegov delež na svetovnem trgu IKT, danes je to približno ena tretjina. Evropa mora na področju IKT ustanavljati inovativna podjetja, tako da eno tretjino vseh odhodkov za raziskave in razvoj na področju IKT, kar danes znaša več kot 35 milijard EUR na leto, vlagajo podjetja, ustanovljena v zadnjih dveh desetletjih. Da bi lahko to izvedli, je treba povečati javne naložbe v raziskave in razvoj na področju IKT na način, ki bi povečal zasebno porabo, cilj je podvojiti naložbe v naslednjem desetletju, in precej povečati število evropskih centrov odličnosti na področju IKT na svetovni ravni.

Za obvladovanje vedno bolj zahtevnih in multidisciplinarnih tehnoloških in poslovnih verig na področju IKT so potrebna partnerstva, porazdelitev tveganja in mobilizacija kritične mase po vsej Uniji. Ukrep na ravni Unije industriji pomaga pri obravnavanju vidika enotnega trga in pri doseganju ekonomij obsega in dosega. Sodelovanje na skupnih, odprtih tehnoloških platformah s posrednimi učinki in učinki vzvoda omogočajo številnim zainteresiranim stranem, da imajo korist od novih dognanj in uporabijo nadaljnje inovacije. Združevanje in partnerstvo na ravni Unije omogoča tudi doseganje soglasja, vzpostavlja vidno osrednjo točko za mednarodne partnerje in vodi v razvoj standardov po celotni Uniji in vsem svetu ter interoperabilnih rešitev.

Za obvladovanje vedno bolj zahtevnih in multidisciplinarnih tehnoloških in poslovnih verig na področju IKT so potrebna partnerstva, porazdelitev tveganja in mobilizacija kritične mase po vsej Uniji. Ukrep na ravni Unije industriji pomaga pri obravnavanju vidika enotnega trga in pri doseganju ekonomij obsega in dosega. Sodelovanje na skupnih, odprtih tehnoloških platformah s posrednimi učinki in učinki vzvoda omogočajo številnim zainteresiranim stranem, da imajo korist od novih dognanj in uporabijo nadaljnje inovacije. Združevanje in partnerstvo na ravni Unije omogoča tudi doseganje soglasja, vzpostavlja vidno osrednjo točko za mednarodne partnerje in vodi v razvoj standardov po celotni Uniji in vsem svetu ter interoperabilnih rešitev.

1.1.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

1.1.2. Utemeljitev in dodana vrednost Unije

IKT podpira inovacije in konkurenčnost na številnih zasebnih in javnih trgih in sektorjih ter omogoča znanstveni napredek na vseh področjih. V naslednjem desetletju bo transformativni učinek digitalnih tehnologij, sestavnih delov IKT, infrastruktur in storitev vedno bolj viden na vseh področjih življenja. Neomejeni računalniški in komunikacijski viri ter viri za shranjevanje podatkov bodo na voljo vsakemu državljanu na svetu. Senzorji, naprave in proizvodi, izboljšani na podlagi informacij, bodo ustvarjali ogromne količine informacij in podatkov, zaradi česar bo ukrepanje na daljavo popolnoma običajno, omogočali bodo globalno uporabo poslovnih procesov in trajnostnih proizvodnih obratov ter prinesli številne storitve in aplikacije. Številne izredno pomembne tržne in javne storitve in vsi ključni procesi proizvodnje znanja v znanstvenem, izobraževalnem, poslovnem in javnem sektorju se bodo zagotavljali preko IKT. IKT bo zagotovila ključno infrastrukturo za proizvodne in poslovne procese, komunikacije in transakcije. IKT bo nepogrešljiva tudi zaradi prispevanja h ključnim družbenim izzivom in družbenim procesom, kot je oblikovanje skupnosti, obnašanje potrošnikov in javno upravljanje, na primer s pomočjo družbenih medijev.

IKT podpira inovacije in konkurenčnost na številnih zasebnih in javnih trgih in sektorjih ter omogoča znanstveni napredek na vseh področjih. V naslednjem desetletju bo transformativni učinek digitalnih tehnologij, sestavnih delov IKT, infrastruktur in storitev vedno bolj viden na vseh področjih življenja. Neomejeni računalniški in komunikacijski viri ter viri za shranjevanje podatkov se bodo v prihodnjih letih še širili. Senzorji, naprave in proizvodi, izboljšani na podlagi informacij, bodo ustvarjali ogromne količine informacij in podatkov v realnem času, zaradi česar bo ukrepanje na daljavo popolnoma običajno, omogočali bodo globalno uporabo poslovnih procesov in trajnostnih proizvodnih obratov ter prinesli številne storitve in aplikacije. Številne izredno pomembne tržne in javne storitve in vsi ključni procesi proizvodnje znanja v znanstvenem, izobraževalnem, poslovnem in javnem sektorju se bodo zagotavljali preko IKT, ki omogoča večjo dostopnost. IKT bo zagotovila ključno infrastrukturo za proizvodne in poslovne procese, komunikacije in transakcije. IKT bo nepogrešljiva tudi zaradi prispevanja h ključnim družbenim izzivom in družbenim procesom, kot je oblikovanje skupnosti, obnašanje potrošnikov, politična udeležba in javno upravljanje, na primer s pomočjo družbenih medijev ter platform in orodij za kolektivno ozaveščanje. Za razvijanje konkurenčnih rešitev je bistvenega pomena podpirati in vključevati raziskave standardov, tehnologij in sistemov, ki izhajajo predvsem iz stališča uporabnika.

Podpora Unije raziskavam in inovacijam na področju IKT je bistvenega pomena za pripravo tehnologij in aplikacij naslednje generacije, saj predstavlja velik del skupnih odhodkov za skupne raziskave in inovacije s srednjim do visokim tveganjem v Evropi. Javne naložbe v raziskave in inovacije na področju IKT na ravni Unije so in ostajajo ključne za mobilizacijo kritične mase, kar prinaša preboje ter širšo in boljšo uporabo inovativnih rešitev, proizvodov in storitev. Še vedno ima osrednjo vlogo pri razvoju odprtih platform in tehnologij, ki se uporabljajo po vsej Uniji, pri preskušanju in preskusnem izvajanju inovacij v dejanskem vseevropskem okolju in pri optimizaciji sredstev pri obravnavanju konkurenčnosti Unije in spoprijemanju s skupnimi družbenimi izzivi. Podpora Unije raziskavam in inovacijam na področju IKT omogoča tudi visokotehnološkim MSP, da se širijo in izkoristijo velikost trgov v Uniji. Krepi sodelovanje in odličnost znanstvenikov in inženirjev v Uniji, krepi sinergije z nacionalnimi proračuni in med njimi ter je osrednja točka za sodelovanje s partnerji izven Evrope.

Podpora Unije raziskavam in inovacijam na področju IKT je bistvenega pomena za pripravo tehnologij in aplikacij naslednje generacije, saj predstavlja velik del skupnih odhodkov za skupne raziskave in inovacije s srednjim do visokim tveganjem v Evropi. Javne naložbe v raziskave in inovacije na področju IKT na ravni Unije so in ostajajo ključne za mobilizacijo kritične mase, kar prinaša preboje ter širšo in boljšo uporabo inovativnih rešitev, proizvodov in storitev. Še vedno ima osrednjo vlogo pri razvoju odprtih platform in tehnologij, ki se uporabljajo po vsej Uniji, pri preskušanju in preskusnem izvajanju inovacij v dejanskem vseevropskem okolju in pri optimizaciji sredstev pri obravnavanju konkurenčnosti Unije in spoprijemanju s skupnimi družbenimi izzivi. Podpora Unije raziskavam in inovacijam na področju IKT omogoča tudi visokotehnološkim MSP, da se širijo in izkoristijo velikost trgov v Uniji. Krepi sodelovanje in odličnost znanstvenikov in inženirjev v Uniji, krepi sinergije z nacionalnimi proračuni in med njimi ter je osrednja točka za sodelovanje s partnerji izven Evrope.

Naknadne ocene dejavnosti IKT v okviru okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije so pokazale, da so bile osredotočene naložbe v raziskave in inovacije na področju IKT, izvedene na ravni Unije, ključnega pomena za krepitev vodilnega položaja v industriji na področjih, kot so mobilne komunikacije in sistemi IKT, pomembni za varnost, ter za obravnavanje izzivov, kot je energetska učinkovitost ali demografske spremembe. Naložbe Unije v raziskovalne infrastrukture IKT so evropskim raziskovalcem zagotovile najboljše raziskovalne možnosti za mrežno delovanje in računalniške naprave na svetu.

Naknadne ocene dejavnosti IKT v okviru okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije so pokazale, da so bile osredotočene naložbe v raziskave in inovacije na področju IKT, izvedene na ravni Unije, ključnega pomena za krepitev vodilnega položaja v industriji na področjih, kot so mobilne komunikacije in sistemi IKT, pomembni za varnost, ter za obravnavanje izzivov, kot je energetska učinkovitost ali demografske spremembe in boljše izvajanje storitev zdravstvenih sistemov. Naložbe Unije v raziskovalne infrastrukture IKT so evropskim raziskovalcem zagotovile najboljše raziskovalne možnosti za mrežno delovanje in računalniške naprave na svetu.

1.1.3. Splošne smernice dejavnosti

1.1.3. Splošne smernice dejavnosti

Številne dejavnosti so namenjene industrijskim in tehnološkim vodilnim izzivom na področju IKT in obsegajo splošne načrte za raziskave in inovacije na področju IKT, med katere sodijo zlasti:

Številne dejavnosti so namenjene industrijskim in tehnološkim vodilnim izzivom na področju IKT in obsegajo splošne načrte za raziskave in inovacije na področju IKT, med katere sodijo zlasti:

(a) nova generacija sestavnih delov in sistemov: oblikovanje naprednih in pametnih vgrajenih sestavnih delov in sistemov;

(a) nova generacija sestavnih delov in sistemov: oblikovanje naprednih, varnih in pametnih vgrajenih sestavnih delov in sistemskih sestavnih delov;

(b) računalništvo naslednje generacije: napredni računalniški sistemi in tehnologije;

(b) računalništvo naslednje generacije: napredni in varni računalniški sistemi in tehnologije;

(c) internet prihodnosti: infrastrukture, tehnologije in storitve;

(c) internet prihodnosti: programska oprema, strojna oprema, infrastrukture, tehnologije in storitve

(d) tehnologije vsebin in upravljanje informacij: IKT za digitalne vsebine in ustvarjalnost;

(d) tehnologije vsebin in upravljanje informacij: IKT za digitalne vsebine, panoge kulturne industrije in ustvarjalnost

(e) napredni vmesniki in roboti: robotika in „pametni prostori“;

(e) napredni vmesniki in roboti: robotika in „pametni prostori“;

(f) mikro- in nanoelektronika ter fotonika: ključne omogočitvene tehnologije, povezane z mikro- in nanoelektroniko ter fotoniko.

(f) Mikro- in nanoelektronika ter fotonika

(fa) kvantne tehnologije: naslednja generacija IKT naprav s kombinacijo kvantne fizike in informacijske znanosti;

Za teh šest pomembnih dejavnosti se pričakuje, da bodo pokrile celoten razpon potreb. Te vključujejo vodilni položaj v industriji na področju splošnih rešitev, proizvodov in storitev na podlagi IKT, potrebnih za spoprijemanje z velikimi družbenimi izzivi in v uporabo usmerjene načrte za raziskave in inovacije na področju IKT, ki bodo podprti v okviru ustreznega družbenega izziva.

Teh sedem glavnih področij dejavnosti bo predvidoma pokrilo vse potrebe. Te vključujejo vodilni položaj v industriji na področju splošnih rešitev, proizvodov in storitev na podlagi IKT, potrebnih za spoprijemanje z velikimi družbenimi izzivi in v uporabo usmerjene načrte za raziskave in inovacije na področju IKT, ki bodo podprti v okviru ustreznega družbenega izziva. Posebno pozornost je treba nameniti temu, da se za projekte, ki so financirani v okviru prednostne naloge „družbeni izzivi“, zagotavlja najnovejše rešitve IKT. Okrepljena podpora se bo zlasti zagotovila za raziskave in razvoj odprtih in porazdeljenih sistemov. Da bi v celoti izkoristili potencial IKT, se z novimi pravili za udeležbo zagotovi raznolikost raziskovalnih področij in ciklov, ki so značilni za raziskave IKT, kar omogoča tako dolgoročne stroškovno intenzivne in obsežne raziskovalne projekte kot tudi dejavnosti, namenjene hitremu izkoriščanju priložnosti, ki se pojavijo na trgu.

Teh šest pomembnih dejavnosti vključuje tudi raziskovalne infrastrukture, značilne za IKT, kot so živi laboratoriji za preskušanje v velikem obsegu in infrastrukture za temeljne ključne omogočitvene tehnologije ter njihovo vključevanje v napredne proizvode in inovativne pametne sisteme, vključno z opremo, orodji, podpornimi storitvami, čistimi prostori in dostopom do livarn za izdelavo prototipov.

Teh sedem področij dejavnosti vključuje tudi raziskovalne infrastrukture, značilne za IKT, kot so živi laboratoriji za preskušanje v velikem obsegu in infrastrukture za temeljne ključne omogočitvene tehnologije ter njihovo vključevanje v napredne proizvode in inovativne pametne sisteme, vključno z opremo, orodji, podpornimi storitvami, čistimi prostori in dostopom do livarn za izdelavo prototipov. Financiranje Unije bo koristilo skupnim zmogljivostim in infrastrukturi, odprti za več akterjev, med katere zlasti sodijo mala in srednja podjetja.