Dokument zasedanja

 

A7-0021/2013

29.1.2013

***I

POROČILO

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

( COM(2011)0665 /3 – C7‑0374/2011 – 2011/0302(COD) )

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Odbor za promet in turizem

Poročevalci: Adina-Ioana Vălean, Dominique Riquet, Inés Ayala Sender

(Skupne seje odborov – člen 51 Poslovnika)

 

 

Oznake postopkov

  *  Postopek posvetovanja

  ***  Postopek odobritve

  ***I  Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

  ***II  Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III  Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA  5

OBRAZLOŽITEV  111

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI  116

MNENJE Odbora za proračun  122

MNENJE Odbora za regionalni razvoj  138

POSTOPEK  170

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

( COM(2011)0665 – C7‑0374/2011 – 2011/0302(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0665 /3),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0374/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj ( A7-0021/2013 ),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.   poudarja, da so finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, za zakonodajni organ le okvirna in ne morejo biti določena, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

3.   opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[1]; ponovno poudarja, da je v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebnih dovolj dodatnih sredstev, da bo lahko Unija uresničevala sedanje prednostne naloge politike in nove naloge, ki jih ima po Lizbonski pogodbi, ter se odzivala na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za uresničevanje dogovorjenih ciljev in obveznosti Unije ter načela solidarnosti Unije nameni le omejen finančni prispevek kljub povečanju ravni sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 172, 174 in 349 Pogodbe,

 

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodne izjave od 1 do 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Ustanovitev instrumenta za povezovanje Evrope mora zagotoviti čim večje možnosti za rast prek vzpostavitve sinergij med politikami na področju prometa, energetike in telekomunikacij ter njihovega izvajanja, s čimer se bo povečala učinkovitost posredovanja Unije.

(1) Unija za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti in spodbujanje ustvarjanja delovnih mest v skladu s cilji strategije Evropa 20201 potrebuje sodobno in zelo učinkovito infrastrukturo, ki bo prispevala k vzpostavitvi povezav in povezovanju Unije ter vseh njenih regij, zlasti na področju prometa, energetike in telekomunikacij. Te povezave bi morale z lažjim vzpostavljanjem čezmejnih povezav omogočati izboljšanje prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in zamisli ter obenem spodbujati večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter s tem prispevati k konkurenčnejšemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

 

(1a) Finančna poenostavitev je nujno potrebna, da bi izkoristili prednosti morebitnih sinergij pri uporabi, razvoju in vzdrževanju vseh telekomunikacijskih in energetskih omrežij.

(2) Dobro delovanje enotnega trga je odvisno od sodobne, visoko učinkovite infrastrukture, ki povezuje Evropo zlasti na področjih prometa, energetike in telekomunikacij. Te povezave, ki zagotavljajo večjo rast, bodo zagotovile boljši dostop do notranjega trga in zato v skladu s cilji strategije Evropa 2020 prispevale h konkurenčnejšemu tržnemu gospodarstvu.

(2) Vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope je namenjena spodbujanju naložb na področju vseevropskih omrežij in zagotavljanju financiranja s finančnimi vzvodi javnega in zasebnega sektorja, pri čemer se poveča pravna varnost in se spoštuje načelo tehnološke nevtralnosti. Zato bi moral ta instrument omogočiti popolno izrabo sinergij med sektorji prometa, energetike in telekomunikacij, kar bi okrepilo učinkovitost posredovanja Unije in omogočilo optimizacijo stroškov izvajanja.

 

(2a) Instrument za povezovanje Evrope odraža potrebe prednostnih industrijskih sektorjev za Evropo. Postal bo nepogrešljiv instrument za oblikovanje evropske industrijske politike, ki je vir trajnostne rasti.

(3) Cilj ustanovitve instrumenta za povezovanje Evrope je, da se spodbudijo hitrejše naložbe javnega in zasebnega sektorja na področju vseevropskih omrežij ter njuno zagotavljanje financiranja s finančnimi vzvodi.

(3) Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 bi moral znašati 50 000 000 000 EUR, kar bi moral biti prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/XX/2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunskem sodelovanju in dobrem finančnem poslovodenju.

 

__________________

 

1 Sporočilo Komisije z dne 3. marca 2010 – Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast ( COM(2010)2020 ).

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Komisija se je zavezala, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, oblikovanju ter izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje in upravljanje tveganja. Infrastrukturne naložbe iz te uredbe morajo prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki sta nizkoogljična ter odporna na podnebne spremembe in naravne nesreče.

(5) Komisija se je zavezala, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, oblikovanju ter izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje in upravljanje tveganja. Infrastrukturne naložbe iz te uredbe morajo prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki sta nizkoogljična ter odporna na podnebne spremembe in naravne nesreče, ob upoštevanju posebnosti regij, prikrajšanih z vidika naravnih in demografskih danosti, zlasti najbolj oddaljenih in otoških regij. Instrument za povezovanje Evrope bi moral zlasti v energetskem in prometnem sektorju prispevati k doseganju srednje- in dolgoročnih ciljev Unije na področju dekarbonizacije.

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Komisija bi morala zagotoviti, da se mednarodni sporazumi in standardi, ki veljajo na notranjem trgu, pravično uporabljajo za države članice brez izkrivljanja konkurence, da bi tako zagotovili uspeh evropskih podjetij ob soočanju z globalno konkurenco.

 

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Za financiranje infrastrukture v čezmejnih regijah v okviru celovitega razvoja omrežja bi bilo treba vzpostaviti močne sinergije med finančnimi instrumenti v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in Evropskim skladom za regionalni razvoj.

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Komisija je 28. marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“. Cilj bele knjige je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) prometnega sektorja za vsaj 60 % do leta 2050 glede na leto 1990. Kar zadeva infrastrukturo, je cilj bele knjige do leta 2030 na ravni Unije vzpostaviti popolnoma funkcionalno večmodalno osrednje omrežje TEN-T. Njen cilj je tudi čim boljše delovanje večmodalnih logističnih verig, vključno s pogostejšo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza. Zato določa naslednje pomembne cilje za politiko TEN-T: do leta 2030 mora 30 % cestnega tovornega prevoza nad 300 km preiti na druge načine prevoza, do leta 2050 pa več kot 50 % prevoza; dolžina obstoječega železniškega omrežja za visoke hitrosti se mora do leta 2030 potrojiti, večina potniškega prometa na srednje razdalje mora do leta 2050 potekati po železnici, vsa letališča iz osrednjega omrežja morajo biti povezana z železniškim omrežjem; vsa pristanišča z železniškim tovornim omrežjem in po možnosti s sistemom celinskih plovnih poti.

(7) Komisija je 28. marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“. Cilj bele knjige je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) prometnega sektorja za vsaj 60 % do leta 2050 glede na leto 1990. Kar zadeva infrastrukturo, je cilj bele knjige do leta 2030 na ravni Unije vzpostaviti popolnoma funkcionalno in interoperabilno večmodalno osrednje omrežje TEN-T. Interoperabilnost bi bilo mogoče povečati z inovativnimi rešitvami za boljšo združljivost med vključenimi sistemi. Njen cilj je tudi čim boljše delovanje večmodalnih logističnih verig, vključno s pogostejšo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza. Zato določa naslednje pomembne cilje za politiko TEN-T: do leta 2030 mora 30 % cestnega tovornega prevoza nad 300 km preiti na druge načine prevoza, do leta 2050 pa več kot 50 % prevoza; dolžina obstoječega železniškega omrežja za visoke hitrosti se mora do leta 2030 potrojiti, večina potniškega prometa na srednje razdalje mora do leta 2050 potekati po železnici, vsa letališča iz osrednjega omrežja morajo biti povezana z železniškim omrežjem; vsa pristanišča z železniškim tovornim omrežjem in po možnosti s sistemom celinskih plovnih poti.

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa poudaril, da je za učinkovito prometno politiko potreben finančni okvir, skladen z izzivi, s katerimi se mora spopadati, in da je treba zato povečati sedanje vire za promet in mobilnost; poleg tega meni, da je vzpostaviti instrument za usklajevanje uporabe različnih virov za financiranje projektov na področju prometa, sredstev, ki so na voljo v okviru kohezijske politike, javno-zasebnih partnerstev ali drugih finančnih instrumentov, kot so jamstva.

(8) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa poudaril, da je za učinkovito prometno politiko potreben finančni okvir, skladen z izzivi, s katerimi se mora spopadati, in da je treba zato povečati sedanje vire za promet in mobilnost v različnih zadevnih proračunskih vrsticah; poleg tega meni, da je treba oblikovati instrument za usklajevanje in optimizacijo uporabe različnih virov za financiranje projektov na področju prometa ter vseh finančnih sredstev in mehanizmov, ki so na voljo na ravni Unije.

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Večletni finančni okvir (2007–2013) je pokazal, da omejena proračunska sredstva za TEN-T onemogočajo napredek pri največjih projektih, zlasti pri čezmejnih. S primernim evropskim proračunskim okvirom za TEN-T bi ta postala privlačnejša za zasebne naložbe, zagotovili pa bi tudi več nacionalne politične volje v zvezi z evropskimi projekti in s tem boljše sodelovanje med državami članicami, ki so udeležene pri čezmejnih projektih. Unija bi morala biti ambicioznejša pri velikih evropskih infrastrukturnih projektih, pri katerih bi bilo treba zaradi njihove zapletenosti in obsega povečati proračunska sredstva, ki se jim dodelijo, ter prilagoditi proračunska pravila, ki veljajo zanje. Za uresničitev novih smernic TEN-T bi bilo treba nameniti proračunska in regulativna sredstva, ki so za to potrebna.

Obrazložitev

V zvezi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom je pomembno opozoriti na slabe rezultate, ki izvirajo iz omejenega proračuna in včasih slabo prilagojenega regulativnega okvira. Instrument za povezovanje Evrope je bil zasnovan, da bi zagotovil ustrezen regulativni in proračunski okvir za uresničitev omrežja TEN-T.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Na podlagi ciljev iz bele knjige opredeljujejo smernice TEN-T iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … infrastrukturo vseevropskega prometnega omrežja, zahteve, ki jih mora izpolnjevati, ter ukrepe za njihovo izvedbo. Smernice predvidevajo zlasti dokončno vzpostavitev osrednjega omrežja do leta 2030.

(10) Na podlagi ciljev iz bele knjige opredeljujejo smernice TEN-T iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … infrastrukturo TEN-T, zahteve, ki jih mora izpolnjevati, ter ukrepe za njihovo izvedbo. Smernice predvidevajo zlasti dokončno vzpostavitev osrednjega omrežja do leta 2030, in sicer z izoblikovanjem nove infrastrukture ter precejšnjo posodobitvijo obstoječe.

 

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Na podlagi analize načrtov za prometno infrastrukturo držav članic Komisija ocenjuje, da je treba za naložbe v promet v obdobju 2014–2020 za celotno omrežje TEN-T nameniti 500 milijard EUR, od česar bo treba po ocenah 250 milijard EUR vložiti v osrednje omrežje TEN-T. Glede na sredstva, ki so na voljo na ravni Unije, je treba ob upoštevanju osredotočenosti na projekte z najvišjo evropsko dodano vrednostjo nujno zagotoviti, da se doseže želeni učinek. Podpora se mora zato usmeriti na osrednje omrežje (zlasti koridorje osrednjega omrežja) in projekte skupnega interesa na področju sistemov upravljanja prometa (predvsem sisteme za upravljanje zračnega prometa, ki izhajajo iz sistema SESAR, za katere so potrebna proračunska sredstva Unije v znesku okrog 3 milijarde EUR).

(11) Na podlagi analize načrtov za prometno infrastrukturo držav članic Komisija ocenjuje, da je treba za naložbe v promet v obdobju 2014–2020 za celotno omrežje TEN-T nameniti 500 milijard EUR, od česar bo treba po ocenah 250 milijard EUR vložiti v osrednje omrežje TEN-T.

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Komisija bi morala za ocenjevanje učinkovitosti podpore, ki jo Unija namenja za prometno infrastrukturo, in prispevka k doseganju ciljev iz te uredbe razviti skupno metodologijo, s katero se bodo jasno prikazale ekonomske in okoljske koristi financiranih projektov.

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da se veliko držav članic, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, sooča z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z visoko dodano vrednostjo Unije. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe projektov na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, zlasti čezmejnih projektov, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem prometnem omrežju v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Komisija mora podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, da vzpostavijo primerno strukturo projektov, tako da se največja prednost nameni nacionalnim dodelitvam v okviru Kohezijskega sklada.

(13) Po dosedanjih izkušnjah s sedanjim finančnim okvirom se nekatere države članice, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, soočajo z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z visoko dodano vrednostjo Unije, pa tudi pri omogočanju učinkovite rabe evropskih sredstev. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe projektov na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, zlasti čezmejnih projektov, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem prometnem omrežju (in zlasti koridorjev osrednjega omrežja) ali projektov na področju prometa, povezanih s horizontalnimi prednostnimi nalogami, v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. V začetni fazi bi bilo treba pri izbiri projektov, ki so upravičeni do financiranja, upoštevati nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada. Komisija bi morala podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, da vzpostavijo primerno strukturo projektov, zlasti s krepitvijo institucionalne zmogljivosti zadevne javne uprave in z organizacijo dodatnih razpisov za zbiranje predlogov, ob zagotavljanju preglednega postopka za izbiro projektov.

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Za dejansko uresničitev ciljev instrumenta za povezovanje Evrope so bistvene institucionalne in upravne zmogljivosti. Komisija bi morala vedno zagotavljati zadostno raven teh zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje projektov ter zadevni državi članici po potrebi ponuditi ustrezna sredstva.

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Za stroškovno učinkovito posodobitev in razširitev evropske energetske infrastrukture ter čezmejno povezovanje omrežij za doseganje ciljev Unije v zvezi z energetsko in podnebno politiko glede konkurenčnosti, trajnosti in zanesljivosti oskrbe bodo potrebne velike naložbe. Po ocenah bi bilo treba v energetsko infrastrukturo do leta 2020 vložiti 1 bilijon EUR, od česar se bo približno 200 milijard EUR namenilo za infrastrukturo evropskega pomena za prenos in skladiščenje električne energije in plina. Med projekti evropskega pomena obstaja za naložbe v znesku približno 100 milijard EUR tveganje, da sredstva ne bodo dodeljena zaradi ovir, povezanih z izdajo dovoljenj, predpisi in financiranjem.

(15) Za stroškovno učinkovito posodobitev in razširitev evropske energetske infrastrukture ter čezmejno povezovanje omrežij, kar pomeni prenehanje obstoja energetskih otokov, da bi tako dosegli cilje Unije v zvezi z energetsko in podnebno politiko glede konkurenčnosti, trajnosti in zanesljivosti oskrbe, bodo potrebne velike naložbe. Elektroenergetske avtoceste na dolge razdalje bodo znatno pripomogle k preseganju spremenljivosti obnovljivih virov električne energije z izmenjavo in distribucijo teh virov po vsej Uniji. Po ocenah bi bilo treba v energetsko infrastrukturo do leta 2020 vložiti 1 bilijon EUR, med drugim približno 200 milijard EUR v infrastrukturo evropskega pomena za prenos in skladiščenje električne energije in plina. Med projekti evropskega pomena obstaja za naložbe v znesku približno 100 milijard EUR tveganje, da sredstva ne bodo dodeljena zaradi ovir, povezanih z izdajo dovoljenj, predpisi in financiranjem, kot je navedeno v delovnem dokumentu služb Komisije za Svet za promet, telekomunikacije in energijo z dne 10. junija 2011 „Naložbene potrebe in zahteve financiranja za energetsko infrastrukturo“.

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Evropski svet je 4. februarja 2011 pozval Komisijo, da poenostavi in izboljša postopke za pridobitev dovoljenj ter spodbuja regulativni okvir, ki pritegne naložbe. Evropski svet je poudaril, da mora večino naložb zagotoviti trg s sredstvi, ki jih pridobi prek dajatev. Evropski svet je priznal, da je bilo za projekte, ki so potrebni s stališča zanesljivosti oskrbe in solidarnosti ter ki niso mogli pritegniti financiranja udeležencev na trgu, javno financiranje nujno.

(17) Evropski svet je 4. februarja 2011 pozval Komisijo, da racionalizira, poenostavi, pospeši in izboljša postopke za pridobitev dovoljenj ter spodbuja regulativni okvir, ki pritegne naložbe. Evropski svet je poudaril, da mora večino naložb zagotoviti trg s sredstvi, ki jih pridobi prek dajatev. Evropski svet je priznal, da je bilo za projekte, ki so potrebni s stališča zanesljivosti oskrbe in solidarnosti ter ki niso mogli pritegniti financiranja udeležencev na trgu, javno financiranje nujno. Poudaril je tudi potrebo po posodobitvi in razširitvi evropske energetske infrastrukture ter čezmejnih povezavah omrežij, s čimer bi se vzpostavila solidarnost med državami članicami, zagotovile nadomestne oskrbovalne in prometne poti ter viri energije in razvili obnovljivi viri energije, ki bi konkurirali tradicionalnim virom.

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Telekomunikacije vse bolj postajajo internetne infrastrukture, pri katerih so širokopasovna omrežja in digitalne storitve tesno povezane med seboj. Internet postaja vodila platforma za komunikacijo, zagotavljanje storitev in opravljanje poslov. Zato je vseevropska dosegljivost internetnega dostopa in digitalnih storitev bistvena za gospodarsko rast in enotni trg.

(19) Telekomunikacije vse bolj postajajo internetne infrastrukture, pri katerih infrastruktura širokopasovnih omrežij spodbuja uporabo digitalnih storitev pri celi vrsti dejavnosti v družbi. Internet postaja vodilna platforma za komunikacijo, sklepanje poslov, opravljanje javnih in zasebnih storitev ter socialno in kulturno kohezijo. Poleg tega računalništvo v oblaku in programska oprema kot storitev postajata novi paradigmi v računalništvu. Zato je vseevropska dosegljivost vseprisotnega hitrega internetnega dostopa in inovativnih digitalnih storitev bistvena za gospodarsko rast in enotni trg.

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Sodobna optična omrežja so bistvena infrastruktura za prihodnost v smislu povezljivosti evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki želijo z računalništvom v oblaku izboljšati svojo stroškovno učinkovitost.

(20) Sodobna hitra internetna omrežja so bistvena infrastruktura za prihodnost v smislu povezljivosti evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki želijo z računalništvom v oblaku izboljšati svojo stroškovno učinkovitost. Na področju telekomunikacij bo poseben poudarek na ukrepih, ki podpirajo cilje uvajanja oblakov in ultrahitrih brezžičnih omrežij. Da bi se izognili podvajanju infrastrukture, preprečili selitev zasebnih naložb in okrepili zmogljivosti za ustvarjanje novih naložbenih možnosti in spodbujanje izvajanja ukrepov za zmanjšanje stroškov, bi bilo treba ukrepati v smeri boljšega usklajevanja podpore Unije za širokopasovne povezave iz instrumenta za povezovanje Evrope in vseh drugih razpoložljivih virov, vključno z nacionalnimi širokopasovnimi načrti.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Strategija Evropa 2020 poziva k izvajanju evropske digitalne agende, ki določa stabilen pravni okvir za spodbujanje naložb v odprto in konkurenčno internetno infrastrukturo velikih hitrosti in podobne storitve. Evropski svet je junija 2010 potrdil evropsko digitalno agendo in vse institucije pozval, naj jo začnejo v polnosti izvajati.

(21) Strategija Evropa 2020 poziva k izvajanju evropske digitalne agende, ki določa stabilen pravni okvir za spodbujanje naložb v odprto in konkurenčno internetno infrastrukturo velikih hitrosti in podobne storitve. Cilj bi moral biti, da bi imela Evropa najhitrejšo širokopasovno povezavo na svetu tako, da bi poskušali zagotoviti, da bi imeli vsi Evropejci do leta 2020 dostop do hitrosti 100 Mb/s, 50 % evropskih gospodinjstev pa po možnosti do hitrosti 1 Gb/s ali več.

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Svet je 31. maja 2010 sklenil, da mora Evropa zagotoviti potrebne vire za razvoj enotnega digitalnega trga, ki temelji na hitri in ultrahitri povezavi ter interoperabilnih aplikacijah, in priznal, da bodo učinkovite in konkurenčne naložbe v širokopasovna omrežja naslednje generacije pomembne za inovacije, izbiro potrošnikov in konkurenčnost Evropske unije, pri čemer lahko hkrati zagotovijo večjo kakovost življenja prek boljšega zdravstvenega varstva, varnejšega prometa, novih medijskih priložnosti ter lažjega dostopa do blaga in storitev, zlasti prek meja.

(22) Svet je 31. maja 2010 sklenil, da mora Evropa zagotoviti potrebne vire za razvoj enotnega digitalnega trga, ki temelji na hitri in ultrahitri povezavi ter interoperabilnih aplikacijah, in priznal, da bodo učinkovite in konkurenčne naložbe v širokopasovna omrežja naslednje generacije, nujne za inovacije, izbiro potrošnikov in konkurenčnost Evropske unije, pri čemer lahko hkrati zagotovijo večjo kakovost življenja prek boljšega zdravstvenega varstva, varnejšega prometa, novih medijskih priložnosti ter lažjega dostopa do blaga, storitev in znanja, zlasti prek meja.

 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a) Posledično je bistveno spodbujati vseevropsko postavitev hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti in omogočiti razvoj in vzpostavitev vseevropskih digitalnih storitev. Javne naložbe v hitra in ultrahitra širokopasovna omrežja ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence ali odvračati od naložb. Uporabljati bi jih bilo treba za privabljanje zasebnih naložb, in sicer samo v primerih pomanjkanja tržnega interesa za naložbe.

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Na ravni EU je treba vzpostaviti močna in usklajena omrežja za digitalno zagotavljanje ukrepov za javno dobro z vključitvijo javnih akterjev in akterjev civilne družbe na nacionalni in regionalni ravni, zato je nujno, da se za stroške sistema, oblikovanja programske opreme in vzdrževanja odpornega vozlišča za taka omrežja zagotovi strukturirano financiranje EU, proračunom nacionalnih operaterjev pa se prepustijo le stroški znotraj države.

(24) Na ravni Unije je treba vzpostaviti močna in usklajena omrežja za digitalno zagotavljanje ukrepov za javno dobro z vključitvijo javnih akterjev in akterjev civilne družbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zato je nujno, da se za stroške sistema, oblikovanja programske opreme ter kibernetske varnosti in vzdrževanja odpornega vozlišča za taka omrežja zagotovi strukturirano financiranje Unije, proračunom nacionalnih operaterjev pa se prepustijo le stroški znotraj države. Da bi dopolnili digitalni enotni trg, bi bilo treba zagotoviti tesno sodelovanje in usklajevanje dejavnosti v okviru instrumenta za povezovanje Evrope z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi na področju širokopasovnih povezav.

 

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Omogočiti je treba več načinov izvajanja in različne stopnje financiranja, da se zagotovita večja učinkovitost in učinek finančne pomoči Unije, spodbudijo zasebne naložbe ter obravnavajo posebne zahteve posameznih projektov.

(25) Omogočiti je treba več načinov izvajanja ter različne stopnje financiranja in finančnih instrumentov, da se zagotovita večja učinkovitost in učinek finančne pomoči Unije, spodbudijo zasebne naložbe ter obravnavajo posebne zahteve posameznih projektov.

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Na splošne storitve na področjih javnega interesa (kot osrednje storitve) pogosto vpliva velik obseg težav na trgu. Področja, za katera je treba zagotoviti financiranje, so dejansko povezana z izvajanjem javnih storitev (e-zdravje, e-identiteta, razvoj in interoperabilnost velikega obsega na področju e-javnih naročil), zato na začetni ravni po definiciji niso komercialna. Poleg tega bi bil izziv, če bi se financirale le osrednje storitve, pravilno spodbujanje dejanskega izvajanja storitev javnega interesa na regionalni ravni in ravni držav članic: razlog za to je zlasti pomanjkanje spodbud na nacionalni ravni za povezavo nacionalnih sistemov z osrednjimi sistemi (zato je treba vzpostaviti pogoje za interoperabilnost in čezmejne storitve) in dejstvo, da zasebni vlagatelji sami ne zagotavljajo izvajanja storitev v okvirih interoperabilnosti.

(28) Na splošne storitve na področjih javnega interesa (kot osrednje storitve) pogosto vpliva velik obseg težav na trgu. Področja, za katera je treba zagotoviti financiranje, so dejansko povezana z izvajanjem javnih storitev (e-uprava, e-zdravje, e-identiteta, e-učenje, e-javna naročila in digitalizacija evropske kulturne dediščin), razvojem in interoperabilnostjo velikega obsega in zato na začetni ravni po definiciji niso komercialna. Poleg tega bi bil izziv, če bi se financirale le osrednje storitve, pravilno spodbujanje dejanskega izvajanja storitev javnega interesa na regionalni ravni in ravni držav članic: razlog za to je zlasti pomanjkanje spodbud na nacionalni ravni za povezavo nacionalnih sistemov z osrednjimi sistemi (zato je treba vzpostaviti pogoje za interoperabilnost in čezmejne storitve) in dejstvo, da zasebni vlagatelji sami ne zagotavljajo izvajanja storitev v okvirih interoperabilnosti. Pri projektih skupnega interesa v zvezi s čezmejnim izvajanjem storitev e-uprave bi bilo treba upoštevati 25 priporočil evropskega okvira interoperabilnosti za evropske javne storitve (EIF), ki obravnavajo posebne zahteve glede interoperabilnosti, pa tudi možnost uporabe odprtokdonih rešitev, ki se že izvajajo v javnem sektorju v vsej Evropi.

 

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(29a) Vzpostavitev čezmejnih storitev z oblikovanjem elektronskih postopkov za gibanje iz ene evropske države v drugo bo omogočila elektronsko izvajanje vseh potrebnih upravnih postopkov in tako omogočila in pocenila mobilnost Evropejcev. Zato lahko te storitve omogočijo enostavnejše postopke za delo, študij in prebivanje Evropejcev v kateri koli državi članici, in sicer prek enotnih kontaktnih točk za prijavo ali spremembo naslova pri vseh javnih organih v ciljni državi (lokalni organi, šole, zdravstvo, policija itd.) s pomočjo elektronske identitete države izvora.

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 se bo med drugim osredotočil na spoprijemanje z družbenimi izzivi (npr. pameten, zelen in integriran promet, varna, čista in učinkovita energija ter informacijska in komunikacijska tehnologija za zdravje, upravo in trajnostni razvoj), da se bo s podpornimi dejavnostmi, ki zajemajo celoten spekter od raziskav do trga, neposredno odzval na izzive iz strategije Evropa 2020. Program Obzorje 2020 bo podpiral vse ravni v inovacijski verigi, zlasti dejavnosti, ki so bolj povezane s trgom, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti. Instrument za povezovanje Evrope bo vzpostavil tesne sinergije s programom Obzorje 2020, da se doseže večji učinek financiranja Unije in zagotovi usklajenost.

(30) Prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 se bo med drugim osredotočil na spoprijemanje z družbenimi izzivi (npr. pameten, zelen, dostopen in integriran promet, varna, čista in učinkovita energija ter informacijska in komunikacijska tehnologija za zdravje, upravo in trajnostni razvoj), da se bo s podpornimi dejavnostmi, ki zajemajo celoten spekter od raziskav do trga, neposredno odzval na izzive iz strategije Evropa 2020. Program Obzorje 2020 bo podpiral vse ravni v inovacijski verigi, zlasti dejavnosti, ki so bolj povezane s trgom, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti. Poleg tega Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) pri spopadanju s temi družbenimi izzivi sledi enakim ciljem, pri čemer se osredotoča na uporabo rezultatov raziskav in razvoj inovativnih proizvodov in storitev. Instrument za povezovanje Evrope bo vzpostavil tesne sinergije s programom Obzorje 2020 in z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, da se zagotovi večji učinek financiranja Unije in usklajenost.

Obrazložitev

Ker je v Evropi 80 milijonov invalidov, ker se populacija stara in se soočamo z okoljskimi problemi, je postala dostopnost prevoza bistven družbeni izziv.

 

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a) Komisija je v sporočilu Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020 določila okvir za ukrepe politike v korist varne infrastrukture kot poglavitnega dejavnika za zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem prometu za 50 % do leta 2020. Zato bi bilo treba v okviru instrumenta za povezovanje Evrope zagotoviti, da so prošnje za finančna sredstva Unije skladne z varnostnimi zahtevami, priporočili in cilji, določenimi v vseh ustreznih zakonodajah Unije o varnosti v cestnem prometu. Pri vrednotenju uspešnosti instrumenta za povezovanje Evrope bi bilo treba upoštevati zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem omrežju v 27 državah članicah EU.

 

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodne izjave od 32 do 39 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Finančni instrumenti, ki se bodo izvajali v skladu s to uredbo, izražajo pravila iz naslova VIII Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba] in delegiranega akta ter so usklajeni s pravili najboljše prakse, ki se uporabljajo za finančne instrumente.

črtano

(33) Fiskalni ukrepi v številnih državah članicah bodo ali so že spodbudili javne organe, da ponovno ocenijo svoje programe za naložbe v infrastrukturo. V tem okviru se javno-zasebna partnerstva obravnavajo kot učinkovito sredstvo za izvedbo infrastrukturnih projektov, ki zagotavljajo uresničitev ciljev politike, kot so boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje alternativnih virov energije ter učinkovita raba energije in virov, podpiranje trajnostnega prometa ter vzpostavitev širokopasovnih omrežij. Komisija se je v sporočilu o javno-zasebnih partnerstvih z dne 19. novembra 2009 zavezala, da bo izboljšala dostop javno-zasebnih partnerstev do financiranja z razširitvijo področja uporabe obstoječih finančnih instrumentov.

 

(34) Čeprav se lahko večina naložb v okviru strategije Evropa 2020 izvede s tržnimi in regulativnimi ukrepi, so za soočanje z izzivom na področju financiranja potrebna javna posredovanja in podpora Unije prek nepovratnih sredstev in inovativnih finančnih instrumentov. Finančne instrumente je treba uporabljati za uresničevanje posebnih potreb trga v skladu s cilji instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), pri čemer ne smejo v celoti nadomestiti zasebnega financiranja. Pred odločitvijo o uporabi finančnih instrumentov mora Komisija izvesti predhodne ocene teh instrumentov.

(34) Čeprav se lahko velik del naložb v okviru strategije Evropa 2020 izvede s tržnimi in regulativnimi ukrepi, so za soočanje z izzivi na področju financiranja potrebna javna posredovanja in podpora Unije prek nepovratnih sredstev in inovativnih finančnih instrumentov.

 

(34a) Za izboljšanje uporabe proračuna v obliki nepovratnih sredstev bi bilo treba slednje podeljevati le projektom, ki ustvarjajo malo prihodkov oziroma jih sploh ne ustvarjajo.

 

(34b) Da bi zagotovili enakost med projekti na področju prometa, ki že uporabljajo načelo „uporabnik plača“ kot obvezno, in tistimi, ki od uporabnikov ne zahtevajo plačila, bi morala Unija zagotoviti financiranje z nepovratnimi sredstvi tudi za projekte na področju prometa, ki ustvarjajo prihodke.

 

(34c) Fiskalni ukrepi v državah članicah bi morali spodbuditi javne organe k zavzemanju za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije in virov.

 

(34d) Fiskalni ukrepi v številnih državah članicah ali regijah s prenesenimi pooblastili bodo ali so že spodbudili javne organe, da ponovno ocenijo svoje programe za naložbe v infrastrukturo. V tem okviru bi morala javno-zasebna partnerstva delovati kot učinkovito sredstvo za izvedbo infrastrukturnih projektov, ki zagotavljajo uresničitev ciljev politike, kot so boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje obnovljivih virov energije ter učinkovita raba energije in virov, podpiranje trajnostnega prometa ter vzpostavitev širokopasovnih omrežij. Komisija se je v sporočilu o javno-zasebnih partnerstvih z dne 19. novembra 2009 zavezala, da bo izboljšala dostop javno-zasebnih partnerstev do financiranja z razširitvijo področja uporabe obstoječih finančnih instrumentov.

(35) V pregledu proračuna EU je poudarjeno, da mora biti merilo za projekte z dolgoročnim komercialnim potencialom uporaba skladov Unije v partnerstvu s finančnim in bančnim sektorjem, zlasti z Evropsko investicijsko banko (EIB) in javnimi finančnimi institucijami držav članic, ter tudi z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in zasebnim finančnim sektorjem.

(35) V pregledu proračuna EU je poudarjeno, da mora biti merilo za projekte z dolgoročnim komercialnim potencialom uporaba skladov Unije v partnerstvu s finančnim in bančnim sektorjem, zlasti z Evropsko investicijsko banko (EIB) in javnimi finančnimi institucijami držav članic, ter tudi z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in zasebnim finančnim sektorjem, tudi na nacionalni in regionalni ravni. Pri partnerskih dogovorih je treba poudariti lokalno znanje in razmerje med projekti in finančnimi posredniki.

 

(35a) Finančne instrumente bi bilo treba uporabljati za uresničevanje posebnih potreb trga in za ukrepe z očitno evropsko dodano vrednostjo, ki so v skladu s cilji instrumenta za povezovanje Evrope, pri čemer ne bi smeli v celoti nadomestiti zasebnega financiranja. S temi instrumenti bi bilo treba izboljšati učinek finančnega vzvoda porabe iz proračuna Unije in doseči večji multiplikacijski učinek pri privabljanju finančnih sredstev iz zasebnega sektorja. To je še posebej pomembno glede na težave pri dostopu do kreditov, omejitve javnih financ in glede na dejstvo, da je treba podpreti okrevanje evropskega gospodarstva. Komisija bi morala pred sprejetjem odločitve o uporabi finančnih instrumentov opraviti predhodno oceno teh instrumentov in pri tem preveriti, da obstajajo neoptimalne naložbene razmere in da instrument ne bo ustvaril izkrivljanja trga. Poleg tega bi morali imeti projekti, ki se financirajo z uporabo inovativnih finančnih instrumentov, evropsko dodano vrednost in bi morali biti skladni s cilji strategije Evropa 2020.

(36) V strategiji Evropa 2020 se je Komisija zavezala k uporabi finančnih instrumentov Unije v okviru strategije stalnega financiranja, ki združuje financiranje Unije ter nacionalno javno in zasebno financiranje na področju infrastrukture. To temelji na utemeljitvi, da se lahko neoptimalne naložbene okoliščine in tržne nepopolnosti pogosto učinkoviteje obravnavajo s finančnimi instrumenti kot z nepovratnimi sredstvi.

 

(37) Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, jih je treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer je treba upoštevati neko stopnjo prožnosti, da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Te instrumente je treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013, kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja ter sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite).

(37) Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, bi jih bilo treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja upravnih obremenitev, obenem pa bi bilo treba upoštevati ustrezno stopnjo prožnosti, da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Pristojni upravni organi bi morali ustvariti potrebne spodbude, s katerimi bi pritegnili zasebne vlagatelje. Te instrumente bi bilo treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013, kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite) ter pobuda za projektne obveznice Evropa 2020.

 

(37a) Inovativni finančni instrumenti, kot so projektne obveznice, lahko spodbudijo financiranje prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo. Zato bi bilo treba odločno spodbujati njihovo uporabo, da bi čim učinkoviteje uporabili proračunska sredstva Unije.

(38) Večina finančnih instrumentov mora biti namenjena vsem sektorjem, nekateri pa so lahko namenjeni le za posamezne sektorje. Službe Komisije ocenjujejo, da bo finančna podpora za širokopasovna omrežja temeljila zlasti na finančnih instrumentih, medtem ko proračunska sredstva Unije za promet in energetiko, potrebna za finančne instrumente, ne smejo presegati 2 milijard EUR in 1 milijarde EUR za posamezno področje.

(38) Pri izbiri najučinkovitejše oblike finančne pomoči bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti sektorjev in posameznih upravičenih projektov.

(39) Za zagotavljanje sektorske razpršenosti upravičencev do finančnih instrumentov in spodbujanje postopne geografske razpršenosti po državah članicah mora Komisija v partnerstvu z EIB s skupnimi pobudami, kot sta Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva in Jaspers, zagotavljati podporo državam članicam pri oblikovanju primernega sklopa projektov, ki bi lahko bili primerni za projektno financiranje.

(39) Za zagotavljanje sektorske razpršenosti upravičencev do finančnih instrumentov in spodbujanje postopne geografske razpršenosti po državah članicah, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, bi morala Komisija v partnerstvu z EIB s skupnimi pobudami, kot sta Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva in Jaspers, zagotavljati podporo državam članicam pri oblikovanju primernega sklopa projektov, ki bi lahko bili primerni za projektno financiranje.

 

(39a) Finančni instrumenti, ki se bodo izvajali v skladu s to uredbo, bi morali odražati pravila iz naslova VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra  2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije1 in delegiranega akta, ter biti usklajeni s pravili najboljše prakse, ki se uporabljajo za finančne instrumente2.

 

__________________

 

1 UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

 

2 COM(2011)xxx, Okvir za naslednjo generacijo finančnih instrumentov.

 

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Večletno načrtovanje za podporo, ki bi se dodelila iz instrumenta za povezovanje Evrope, mora biti usmerjeno k podpiranju prednostnih nalog EU z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih virov ter usklajenosti in stalnemu sprejemanju skupnih ukrepov Unije in držav članic. Za predloge, vložene po izvedbi prvega večletnega delovnega programa v prometnem sektorju, je treba za začetek obdobja upravičenosti stroškov obravnavati 1. januar 2014, da se zagotovi neprekinjenost projektov, ki jih že zajema Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij.

(41) Večletno načrtovanje za podporo, ki bi se dodelila iz instrumenta za povezovanje Evrope, mora biti usmerjeno k podpiranju prednostnih nalog EU z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih virov ter usklajenosti, pravičnosti, preglednosti in stalnemu sprejemanju skupnih ukrepov Unije in držav članic. Za predloge, vložene po izvedbi prvega večletnega delovnega programa v prometnem sektorju, je treba za začetek obdobja upravičenosti stroškov obravnavati 1. januar 2014, da se zagotovi neprekinjenost projektov, ki jih že zajema Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij.

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42a) Glede na omejena sredstva, ki so na voljo na ravni Unije, se je treba osredotočiti na projekte z najvišjo evropsko dodano vrednostjo, da bi dosegli želeni učinek. V prometnem sektorju bi morala biti podpora Unije namenjena osrednjemu omrežju (še zlasti koridorjem osrednjega omrežja) in projektom skupnega interesa na področju sistemov za upravljanje prometa. V energetskem sektorju bi se morala finančna pomoč osredotočiti na dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga, zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, prenosa električne energije iz obnovljivih virov z mesta proizvodnje v središča povpraševanja in skladišča ter na privabljanje zasebnih naložb. V telekomunikacijskem sektorju bi morala biti finančna pomoč usmerjena predvsem v projekte, ki bodo ustvarili povpraševanje po širokopasovnem omrežju, vključno z izgradnjo evropske infrastrukture za digitalne storitve, ki bi morala nato spodbuditi naložbe v postavitev širokopasovnih omrežij.

 

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42b) V energetskem sektorju bi bilo treba znaten del predvidenih proračunskih sredstev dodeliti v obliki finančnih instrumentov. V telekomunikacijskem sektorju bi morali biti projekti v skupnem interesu upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za splošne storitve in horizontalne prednostne naloge, vključno z dejavnostmi za podporo programa, ter v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil za osrednje storitvene platforme. Dejavnosti na področju uvajanja širokopasovnih omrežij, vključno z dejavnostmi za ustvarjanje povpraševanja po teh omrežjih, bi morale biti upravičene do finančne podpore Unije v obliki finančnih instrumentov.

Obrazložitev

Glede na posebnosti energetskega in telekomunikacijskega sektorja ter zato, da bi preprečili izkrivljanje trga in dosegli čim bolj učinkovito rabo s čim močnejšim finančnim vzvodom sredstev EU, bi morala finančna podpora temeljiti predvsem na finančnih instrumentih.

 

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Komisija mora izvajati vmesne in naknadne ocene, da se oceni uspešnost in učinkovitost financiranja ter njegov učinek na splošne cilje instrumenta za povezovanje Evrope in prednostne naloge strategije Evropa 2020.

(43) Komisija mora izvajati vmesne in naknadne ocene in o njih poročati Parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, da se ocenijo uspešnost in učinkovitost financiranja ter njegov učinek na splošne cilje instrumenta za povezovanje Evrope in prednostne naloge strategije Evropa 2020. Komisija bi morala objaviti informacije o posebnih projektih v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in jih najmanj enkrat na leto posodabljati.

 

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Na podlagi sektorskih smernic, določenih v ločenih uredbah, je bil pripravljen seznam prednostnih področij, na katerih se uporablja ta uredba, pri čemer je treba ta seznam vključiti v Prilogo. Da se upoštevajo morebitne spremembe pri političnih prednostnih nalogah, tehnoloških zmogljivostih in prometnih tokovih, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami Priloge. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno predloži ustrezne dokumente.

(44) Na podlagi sektorskih smernic, določenih v ločenih uredbah, je bil pripravljen seznam prednostnih področij, na katerih se uporablja ta uredba, pri čemer je treba ta seznam vključiti v Prilogo. Da se upoštevajo morebitne spremembe pri političnih prednostnih nalogah, tehnoloških zmogljivostih in prometnih tokovih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge. Komisija bi morala pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumentu predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

 

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47) Finančni interesi Evropske unije morajo biti v celotnem ciklu izdatkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi globe.

(47) Finančni interesi Unije morajo biti v celotnem ciklu izdatkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi izrekanje kazni. Parlament bi bilo treba v vseh fazah in povsem pregledno obveščati o vseh teh ukrepih.

 

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47a) Oblika pogodbe, ki jo skleneta stranki, bi morala ustrezati podlagi in okoliščinam projekta ter zagotavljati široko in pošteno konkurenco pri projektih, ki se sofinancirajo z instrumentom za povezovanje Evrope in so predmet postopkov javnih naročil.

 

Da bi zagotovili najugodnejšo ceno in čim bolj učinkovito izvajanje projektov, morajo biti osnovni pogodbeni pogoji pravični in morajo odražati tveganja, povezana s projektom, ne glede na nacionalne ali mednarodne standarde.

 

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47b) Za zagotavljanje obsežne in poštene konkurence za projekte, ki se financirajo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, bi morala pogodbena oblika ustrezati ciljem in okoliščinam projekta. Pogodbene pogoje bi bilo treba oblikovati tako, da se tveganja, povezana z naročilom, pošteno porazdelijo, da se doseže najbolj gospodarna cena in zagotovi najbolj učinkovita izpolnitev naročila. To načelo bi bilo treba uporabljati neodvisno od tega, ali se uporabi nacionalni ali mednarodni vzorec pogodbe.

Obrazložitev

Med javnimi organi naročniki v nekaterih državah članicah je se vse pogosteje namesto splošnih določb in pogojev postavljajo posebne določbe in pogoji ter se tako spreminja ureditev razporejanja tveganj v okviru javnih projektov. Takšne spremembe negativno vplivajo na pogodbeni položaj podjetja ali organa, ki izvaja projekt, pa tudi na splošno konkurenčno okolje v zadevnih državah in pri samem projektu.

 

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(47c) Da bi zagotovili široko in pošteno konkurenco pri projektih, ki črpajo sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope, morajo razpisi temeljiti na poštenih in preglednih pogodbenih pogojih, oblika pogodbe, ki se uporablja, pa mora ustrezati ciljem in okoliščinam projekta.

 

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48) Nekateri infrastrukturni projekti, ki so v interesu Unije, se bodo morali morda povezati s sosednjimi državami, državami predpristopnicami in drugimi tretjimi državami, pri čemer bo morala infrastruktura zadevnih projektov potekati preko ozemlja teh držav. Instrument za povezovanje Evrope mora zagotoviti poenostavljene načine za povezovanje in financiranje te infrastrukture, da se zagotovi skladnost med notranjimi in zunanjimi instrumenti proračuna Unije.

(48) Nekateri infrastrukturni projekti, ki so v interesu Unije, se bodo morali morda povezati s sosednjimi državami, državami predpristopnicami in drugimi tretjimi državami, kot so države južnega in vzhodnega Sredozemlja z veliko sončne energije, ki bi jo lahko uvažali v Unijo po prenosnih električnih daljnovodih. Instrument za povezovanje Evrope mora zagotoviti poenostavljene načine za povezovanje in financiranje te infrastrukture, da se zagotovi skladnost med notranjimi in zunanjimi instrumenti proračuna Unije. Sodelujoči generalni direktorati Komisije morajo biti ustrezno usklajeni, da se zagotovi, da projekti, zlasti projekti pomorskih avtocest, ne bodo naleteli na ovire.

 

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(48a) Udeležba podjetij s sedežem v tretjih državah je zaradi izkušenj in tehničnega znanja, ki ga lahko doprinesejo k projektom, predpogoj za doseganje ciljev instrumenta za povezovanje Evrope. Vendar je treba posebno pozornost nameniti temu, da morajo taka podjetja spoštovati delovno, socialno in okoljsko zakonodajo. Gre za naraščajoče zahteve evropske družbe. Komisija bi morala zato dobiti sredstva za izvedbo te naloge z namenom spodbuditi pravično konkurenco med evropskimi podjetji in tretjimi državami.

 

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(48b) Sodelovanje podjetij s sedežem v tretjih državah pri projektih, ki jih financira Unija, mora biti povezano z zahtevo po vzajemnosti na področju trgovinskih odnosov. Zato morajo imeti podjetja iz Unije dostop do podobnih priložnosti v zadevnih tretjih državah.

 

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsebina

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba vzpostavlja instrument za povezovanje Evrope ter določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Ta uredba vzpostavlja instrument za povezovanje Evrope ter določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja, pa tudi sredstva, ki so na voljo v sklopu večletnega finančnega okvira 2014–2020 ter instrumente za njihovo upravljanje, da se podprejo projekti skupnega interesa na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter izkoristijo sinergije med temi sektorji.

 

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) „čezmejni odsek“ pomeni odsek, ki zagotavlja neprekinjenost projekta skupnega interesa med vsaj dvema državama članicama ali med državo članico in sosednjo državo;

(2) „čezmejni odsek“ pomeni odsek, ki zagotavlja neprekinjenost projekta skupnega interesa med najbližjima urbanima vozliščema iz člena 3(o) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T] na obeh straneh meje med dvema državama članicama ali med državo članico in sosednjo državo;

 

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) „sosednja država“ pomeni državo, ki sodi v okvir evropske sosedske politike, vključno s strateškim partnerstvom, politiko širitve, Evropskim gospodarskim prostorom in Evropskim združenjem za prosto trgovino;

 

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) "tretja država" pomeni vsako sosednjo državo in vse druge države, s katerimi lahko Unija sodeluje zaradi doseganja ciljev te uredbe;

 

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in vrednotenjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanjem o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

(4) „študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, kartiranje, študije izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in vrednotenjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanjem o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

Obrazložitev

Kartiranje, še zlasti kartiranje širokopasovnih omrežij, je treba vključiti v to opredelitev študij, ki se financirajo iz nepovratnih sredstev.

 

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) „dejavnosti za podporo programa“ pomenijo spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope in posameznih smernic, povezanih z določenim sektorjem, kot so storitve (zlasti tehnična pomoč), ter zlasti pripravljalne dejavnosti, dejavnosti izvedljivosti, usklajevanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje tega instrumenta ter uresničitev njegovih ciljev, ter zlasti študije, sestanke, informacije, kartiranje infrastrukture, medinstitucionalno sodelovanje, diseminacijo, ozaveščanje in komunikacijo, stroške v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki so lahko potrebni za upravljanje tega instrumenta ali izvajanje smernic, določenih za posamezni sektor;

(5) „dejavnosti za podporo programa“ pomenijo vse spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope in posameznih smernic, povezanih z določenim sektorjem, kot so storitve (zlasti pomoč v zvezi s tehničnim in finančnim inženiringom), ter zlasti pripravljalne dejavnosti, dejavnosti izvedljivosti, usklajevanja, spremljanja, svetovanja zainteresiranih strani, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne, da bi se predvsem v državah upravičenkah do kohezijskih sredstev lažje pripravili projekti skupnega interesa in tako pridobila sredstva v okviru te uredbe ali na finančnem trgu, ali pa neposredno za upravljanje vzpostavljenega instrumenta ter uresničitev njegovih ciljev. To vključuje zlasti študije, sestanke, informacije, kartiranje infrastrukture, diseminacijo, ozaveščanje, komunikacijo in usklajeno delovanje, stroške v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z izmenjavo informacij o tem instrumentu, skupaj z vsemi drugimi stroški Komisije za tehnično in upravno pomoč, ki so lahko potrebni za upravljanje tega instrumenta ali izvajanje smernic, določenih za posamezni sektor;

 

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „ukrep“ pomeni vsako dejavnost, ki je potrebna za izvedbo projekta skupnega interesa in je finančno, tehnično ali časovno neodvisna;

(6) „ukrep“ pomeni vsako dejavnost, ki je potrebna za izvedbo projekta skupnega interesa ter je finančno in tehnično prepoznavna ter časovno omejena;

 

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) „izvajalski organ“ pomeni javno ali zasebno podjetje ali organ, ki ga za izvajanje ukrepa imenuje upravičenec, kadar je upravičenec država članica ali mednarodna organizacija. O tem imenovanju odloča upravičenec na svojo lastno odgovornost in, če zahteva oddajo javnih naročil, v skladu z veljavnimi pravili o javnih naročilih;

(9) "izvajalski organ" pomeni javno ali zasebno podjetje ali organ, ki ga za izvajanje ukrepa imenuje upravičenec, kadar je upravičenec država članica ali mednarodna organizacija. O tem imenovanju odloča upravičenec na svojo lastno odgovornost in, če zahteva oddajo javnih naročil, v skladu z veljavnimi pravili Unije o javnih naročilih;

 

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) „globalno omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem II Uredbe št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

 

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) „ozko grlo“ pomeni fizično oviro, ki povzroči prenehanje delovanja sistema, kar vpliva na neprekinjenost tokov na dolge razdalje. Takšno ozko grlo je mogoče odpraviti z novo infrastrukturo, kot so mostovi ali predori, ki odpravljajo težave, kot so na primer nakloni, polmeri loka zavoja, širine tirov. Potreba po nadgradnji obstoječe infrastrukture se ne upošteva kot ozko grlo;

(12) „ozko grlo“ pomeni fizično in/ali funkcionalno oviro na področju prometa, ki povzroči prenehanje delovanja sistema, kar vpliva na neprekinjenost tokov na dolge razdalje, in jo je mogoče odpraviti z vzpostavitvijo nove infrastrukture ali bistveno nadgradnjo obstoječe infrastrukture, s čimer bi se utegnilo stanje znatno izboljšati in bi se odpravile omejitve ozkega grla;

 

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 20 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) „sinergija med sektorji“ pomeni obstoj podobnih ali dodatnih interesov in ciljev med vzpostavljenimi ukrepi v vsaj dveh od treh sektorjev iz te uredbe (promet, energetika in telekomunikacije), kar omogoča zmanjšanje stroškov in/ali izboljšanje rezultatov na podlagi vzpostavitve skupnih finančnih, tehničnih in/ali kadrovskih virov;

 

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 20 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20b) „izolirano omrežje“ je železniško omrežje države članice ali njegov sestavni del, kot je opredeljen v členu 3 (qq) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

 

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 3 – uvodno besedilo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Instrument za povezovanje Evrope omogoča pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike vseevropskih omrežij za energetski, prometni in telekomunikacijski sektor. Instrument za povezovanje Evrope podpira zlasti izvajanje projektov, katerih cilj je razvoj in izgradnja nove ali posodobitev obstoječe infrastrukture na področju prometa, energetike in telekomunikacij. Zato instrument za povezovanje Evrope upošteva naslednje cilje:

Instrument za povezovanje Evrope omogoča pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike vseevropskih omrežij za energetski, prometni in telekomunikacijski sektor. Instrument za povezovanje Evrope podpira zlasti izvajanje projektov, katerih cilj je razvoj in izgradnja nove ali posodobitev obstoječe infrastrukture na področju prometa, energetike in telekomunikacij ter ki dajejo prednost manjkajoči infrastrukturi. Zato instrument za povezovanje Evrope upošteva naslednje cilje:

 

 

 

 

 

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 3 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki bodo koristila celotni Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji. Izpolnitev tega cilja se bo merilo z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe;

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti v skladu s strategijo Evropa 2020 z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki upoštevajo prihodnje prometne tokove in bodo koristila celotni Evropski Uniji v smislu večje konkurenčnosti na svetovnem trgu ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije, pri čemer bi mešanica instrumentov koristila projektom. Izpolnitev tega cilja se bo merilo z obsegom zasebnih, javnih in javno-zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in med drugim v tiste, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe

 

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 3 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) omogočiti Uniji doseganje ciljev 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljive energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter hkrati zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.

(b) omogočiti Uniji doseganje trajnostnih razvojnih ciljev, vključno z 20-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov glede na raven iz leta 1990 in 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov na 20 odstotkov do leta 2020, ter tako prispevati k doseganju srednje- in dolgoročnih ciljev, ki se nanašajo na dekarbonizacijo, hkrati pa zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.

 

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 3 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) izboljšati učinkovitost razpoložljivih virov v okviru te uredbe. Uresničevanje tega cilja se meri z ocenjevanjem obsežnejših prihrankov Komisije na finančni, tehnični in kadrovski ravni pri upravljanju instrumenta za povezovanje Evrope, po potrebi pa tudi ob upoštevanju skupnega števila projektov, izvedenih na podlagi medsektorske sinergije.

 

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 3 – točka b b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bb) prispevati k podpiranju projektov z evropsko dodano vrednostjo in velikimi družbenimi koristmi, ki na trgu ne morejo pridobiti ustreznih finančnih sredstev.

 

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodno besedilo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Poleg splošnih ciljev iz člena 3 mora instrument za povezovanje Evrope prispevati tudi k doseganju naslednjih sektorskih ciljev:

1. Brez poseganja v splošne cilje iz člena 3 instrument za povezovanje Evrope prispeva tudi k doseganju naslednjih sektorskih ciljev:

 

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) odpravljanje ozkih grl in vzpostavitev manjkajočih povezav, kar se meri s številom novih in izboljšanih čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh, za katere se je zagotovilo financiranje IPE;

(i) odpravljanje ozkih grl in vzpostavitev manjkajočih povezav, zlasti na čezmejnih odsekih, kar se meri s številom novih in izboljšanih čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh v vseh vrstah prometa, za katere se je zagotovilo financiranje IPE;

 

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) zagotavljanje dolgoročno trajnostnega in učinkovitega prometa, kar se meri z dolžino konvencionalnega železniškega omrežja v EU-27 in dolžino železniškega omrežja za velike hitrosti v EU-27;

(ii) zagotavljanje dolgoročno trajnostnega in učinkovitega prometa, kar se meri z dolžino železniškega omrežja in omrežja celinskih plovnih poti, ki sta vzpostavljeni ali nadgrajeni skladno z zahtevami osrednjega omrežja iz člena 45(2) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T] in s številom točk oskrbe pri alternativnih virih energije za vozila, ki uporabljajo osrednje cestno omrežje v EU-27;

 

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka iii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) optimizacija vključevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter spodbujanje interoperabilnosti prometnih storitev. Doseganje tega cilja se meri s številom pristanišč in letališč, povezanih z železniškim omrežjem.

(iii) optimizacija vključevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter spodbujanje večmodalnosti in dostopnosti prometnih storitev. Doseganje tega cilja se meri s številom celinskih in morskih pristanišč in letališč, povezanih z železniškim omrežjem, ter s številom ustvarjenih večmodalnih logističnih platform in pomorskih avtocest;

 

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka iii a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiia) optimizacija interoperabilnosti in varnosti načinov prevoza. Izpolnjevanje tega cilja se bo merilo na podlagi števila kilometrov, opremljenih s pametnimi prometnimi sistemi (ERTMS in RIS), števila kilometrov linij, prilagojenih evropskemu standardu nominalne tirne širine ter stopnje vzpostavitve sistema ITS v cestnem prometu ter sistemov SESAR in VTMIS;

 

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka iii b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiib) priprava na prihodnje prometne tokove;

 

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka iii c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiic) omogočanje razogljičenja vseh načinov prevoza s prehodom na inovativne nizkoogljične in energetsko učinkovite prometne tehnologije ter z vpeljavo alternativnih pogonskih sistemov in zagotavljanjem ustrezne infrastrukture, ki je potrebna za podporo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo in prometni sistem.

 

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) spodbujanje dodatnega čezmejnega povezovanja notranjega energetskega trga ter interoperabilnosti električnih in plinskih omrežij, vključno z zagotavljanjem, da ni nobena država članica izločena iz evropskega omrežja, kar se meri s številom projektov, ki učinkovito povezujejo omrežja držav članic in odpravljajo notranja ozka grla;

(i) izboljšanje konkurenčnosti s spodbujanjem dodatnega čezmejnega povezovanja notranjega energetskega trga ter interoperabilnosti električnih in plinskih omrežij, vključno z zagotavljanjem, da ni nobena država članica izločena iz evropskega omrežja ali odvisna od enega vira, kar se meri s številom projektov, ki učinkovito prispevajo h konkurenci med viri in zbliževanju cen na trgu s plinom, tako da povezujejo omrežja držav članic in odpravljajo notranja ozka grla;

 

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) povečanje varnosti oskrbe Unije, kar se meri z razvojem odpornosti sistema in varnosti sistemskih operacij ter številom projektov, ki omogočajo raznolikost virov oskrbe, subjektov, ki sodelujejo pri oskrbi, in poti;

(ii) povečanje varnosti oskrbe Unije v sektorju električne energije in zemeljskega plina, kar se meri z razvojem odpornosti sistema, učinkovitosti in varnosti sistemskih operacij ter vzpostavitvijo pametnih omrežij, optimalno uporabo energetskih infrastrukturnih zmogljivosti in vključevanjem energije iz obnovljivih virov ter številom projektov, ki omogočajo raznolikost virov oskrbe, subjektov, ki sodelujejo pri oskrbi, in poti;

 

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka iii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje za prenos ter razvojem omrežij ogljikovega dioksida, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo v velike centre porabe in skladišča ter količino emisij CO2, ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE.

(iii) prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje za prenos in distribucijo, večjo energetsko učinkovitostjo ter razvojem inteligentnih energetskih omrežij in omrežij ogljikovega dioksida, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo v velike centre porabe in skladišča, deležem ustreznega odziva na povpraševanje, številom pametnih elektroenergetskih omrežij ter količino emisij CO2, ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE, ter s celotno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, vključenih v evropski energetski sistem.

 

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-i) spodbujanje in ustvarjanje povpraševanja po širokopasovnih storitvah s spodbujanjem medomrežnega povezovanja in interoperabilnosti nacionalnih javnih storitev v spletu ter dostopa do teh omrežij, kar se meri z odstotkom državljanov in podjetij, ki uporabljajo javne storitve v spletu, ter čezmejno dostopnostjo teh storitev;

(i) zagotavljanje hitrejšega uvajanja hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij in njihove uporabe, tudi s strani malih in srednje velikih podjetij, kar se meri z ravnijo širokopasovne in ultrahitre širokopasovne pokritosti in številom gospodinjstev, ki so naročena na širokopasovne povezave hitrosti nad 100 Mb/s;

(i) zagotavljanje hitrejšega uvajanja hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij in njihove uporabe, da bi tako odgovorili na obstoječe in vedno večje povpraševanje, odpravili digitialni razkorak in spodbujali konkurenčnost, delovna mesta in rast, tudi s povezovanjem malih in srednje velikih podjetij, kar se meri z ravnjo širokopasovne pokritosti in številom gospodinjstev, ki so naročena na širokopasovne povezave hitrosti 100 Mb/s, 1 Gb/s in več;

 

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je 50 000 000 000 EUR1. Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3:

1. Potrebe po naložbah v vseevropska omrežja v sektorjih prometa, energetike in telekomunikacij do leta 2020 so ocenjene na 970 000 000 000 EUR. Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je [50 000 000 0001 EUR1]. Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3:

(a) promet: 31 694 000 000 EUR, od česar se 10 000 000 000 EUR v skladu s to uredbo prenese iz Kohezijskega sklada za porabo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(a) promet: [31 694 000 000 EUR], od česar se [10 000 000 000 EUR] prenese iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabijo izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b) energetika: 9 121 000 000 EUR;

(b) energetika: [EUR 9 121 000 000];

(c) telekomunikacije: 9.185.000.000 EUR.

(c) telekomunikacije: [9 185 000 000] EUR.

__________________

__________________

1 Vsi zneski so navedeni v stalnih cenah iz leta 2011. Ustrezni zneski, izraženi v trenutnih cenah, so navedeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

1 Počakati je treba na sklenitev sporazuma o večletnem finančnem okviru 2014–2020.

 

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Finančni okvir instrumenta za povezovanje Evrope lahko krije stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

2. Finančni okvir instrumenta za povezovanje Evrope krije stroške, povezane:

 

(a) z ukrepi za podporo projektov skupnega interesa iz člena 7;

 

(b) z ukrepi za podporo programa iz člena 2(5) te uredbe do 1,5 %;

Finančna dodelitev lahko krije tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne za prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007. Po potrebi se lahko v proračun za obdobje po letu 2020 vnesejo odobrena proračunska sredstva za podobne stroške, da se omogoči upravljanje dejavnosti, ki 31. decembra 2020 še niso končane.

(c) s stroški za tehnično in upravno pomoč, potrebnimi za prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007.

 

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko Komisija med sektorji prerazporeja dodeljena sredstva iz deleža, določenega v odstavku 1, vendar to ne velja za 10 000 000 000 EUR, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

3. Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z zadevnimi odbori med sektorji prerazporedita dodeljena sredstva iz deleža, določenega v odstavku 1, vendar to ne velja za [10 000 000 000 EUR]1, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

 

__________________

 

1 Počakati je treba na sklenitev sporazuma o večletnem finančnem okviru 2014–2020.

 

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Evropski parlament in Svet v okviru večletnega finančnega okvira potrdita letne odobritve.

 

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Delovni programi določajo oblike nepovratnih sredstev, javnih naročil in finančnih instrumentov, ki se lahko uporabijo pri predvidenih prednostnih nalogah.

 

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko del izvajanja instrumenta za povezovanje Evrope prenese na organe iz člena 55(1)(c) Uredbe XXXX/2012 [nova finančna uredba].

2. Komisija lahko po opravljeni oceni učinka del izvajanja instrumenta za povezovanje Evrope prenese na organe iz člena 55(1)(a) in člena 59 Uredbe (EU, Euratom) 966/2012, zlasti na izvajalsko agencijo TEN-T, da bi jo prilagodila potrebam optimalnega in učinkovitega upravljanja instrumenta za povezovanje Evrope v vseh treh sektorjih.

 

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na področju prometa so do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le naslednji ukrepi:

Na področju prometa so do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le naslednji ukrepi:

(a) ukrepi za uporabo osrednjega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], vključno z uporabo novih tehnologij in inovacij v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(a) ukrepi za uporabo osrednjega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], vključno z uporabo novih tehnologij in inovacij v skladu z navedeno uredbo in predhodno opredeljenimi prednostnimi nalogami iz prvega dela priloge k tej uredbi;

(b) študije za projekte skupnega interesa, kot so določene v členu 8(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(b) študije za projekte skupnega interesa, kot so določene v členu 8(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], in tudi za čezmejne prednostne projekte, opredeljene v Prilogi III k Sklepu št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja1;

(c) ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 8(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(c) ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 8(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

 

(ca) ukrepi za podporo urbanih vozlišč osrednjega omrežja;

(d) ukrepi za podporo sistemov upravljanja prometa v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T];

(d) ukrepi za podporo sistemov upravljanja prometa v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T];

(e) ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T];

(e) ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T];

(f) ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka;

(f) ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka med drugim v dogovoru z železniško industrijo;

(g) ukrepi za podporo programov.

(g) ukrepi za podporo programov.

Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejema finančne pomoči Unije, če glede dokončanja čezmejnega odseka obstaja pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami. Navedeni pisni dogovor izjemoma ni potreben, kadar je projekt nujen za povezavo z omrežjem sosednje države članice ali tretje države, vendar dejansko ne prečka meje.

Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejema finančne pomoči Unije, če je bil glede uresničevanja ali dokončanja čezmejnega odseka sprejet pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami.

Financiranje z nepovratnimi sredstvi za projekte z znatnimi uporabniškimi viri dohodkov je na voljo predvsem za pripravo projektov, zlasti ocene javno-zasebnih partnerstev.

 

 

____________

 

1 UL L 204, 5.8.2010, str. 1.

 

Predlog spremembe    75

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Na področju energetike so posebni pogoji, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev iz te uredbe, določeni v členu 15 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo].

3. Na področju energetike so posebni pogoji, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, upravičeni do prejemanja finančne podpore Unije v obliki finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev iz te uredbe, določeni v členu 15 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo].

 

Finančni okvir za energetski sektor iz člena 5(1)(b) prednostno uporablja finančne instrumente za izboljšanje multiplikacijskega učinka finančne podpore Unije v skladu s členoma 14 in 15 te uredbe.

 

Komisija zato zagotovi, da se finančna podpora dodeli predvsem prek finančnih instrumentov, ki se bodo tržno uveljavili v zadostni meri.

 

Nepovratna sredstva se uporabijo za ukrepe, ki glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili potencialni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organi, niso tržno izvedljivi in za katere finančni instrument ne bi bil zadosten za pozitivno naložbeno odločitev.

 

Poleg tega bi morala izbira odražati stopnjo, do katere projekt prispeva k enemu ali več naslednjih pomembnih ciljev:

 

– spodbujanje nadaljnjega povezovanja notranjega energetskega trga ter čezmejne interoperabilnosti elektroenergetskih in plinskih omrežij s poudarkom na prekinitvi energetske osamitve;

 

– krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji ter odpornosti in varnega delovanja njenih sistemov;

 

– prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, med drugim z zagotavljanjem prenosa obnovljive energije od mest proizvodnje do glavnih središč porabe in skladiščenja.

 

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Za prva dva delovna programa se prednostno obravnavajo projekti in ukrepi, katerih cilj je prekinitev energetske osamitve in odpravljanje energetskih ozkih grl, vsaj 75 % od skupne finančne dodelitve, predvidene za energetski sektor v tej uredbi, pa se dodeli za projekte elektroenergetske infrastrukture.

 

Poleg tega instrument za povezovanje Evrope podpira tudi projekte, povezane z obnovljivimi viri energije in pametnimi električnimi omrežji (na ravni prenosa in distribucije), prek instrumentov za delitev tveganja, opisanih v členu 14(3).

 

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na področju telekomunikacij so vsi ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, in ukrepi za podporo programov iz Priloge k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] v skladu s to uredbo upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev, naročil in finančnih instrumentov.

4. Na področju telekomunikacij so ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, in ukrepi za podporo programov iz Priloge k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] upravičeni do prejemanja finančne pomoči, in sicer:

 

– splošne storitve, osrednje storitvene platforme in dejavnosti za podporo programa se financirajo iz nepovratnih sredstev in/ali naročil;

 

– ukrepi na področju širokopasovnih omrežij se po pravilu financirajo iz finančnih instrumentov;

 

– ukrepi na področju širokopasovnih omrežij se tudi lahko financirajo iz nepovratnih sredstev v primeru projektov, ki zmanjšujejo digitalni razkorak, ko povezujejo podeželske, gorske, oddaljene ali redko poseljene regije ali otoke, neobalne in obrobne regije, pod pogojem da odobritev pomoči preko finančnega instrumenta ne bi bila zadostna za pozitivno naložbeno odločitev.

 

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Ukrepi za izvajanje projektov skupnega interesa z možnostjo sinergije med najmanj dvema sektorjema iz instrumenta za povezovanje Evrope, ki so tudi navedeni v oddelku a) dela III Priloge, so v skladu s to uredbo upravičeni do finančne pomoči Unije.

 

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Delovni programi določajo oblike nepovratnih sredstev, ki se lahko uporabijo pri zadevnih ukrepih.

Delovni programi iz člena 17 določajo oblike nepovratnih sredstev, ki se lahko uporabijo pri zadevnih ukrepih.

 

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Izdatki, povezani z okoljskimi študijami o varovanju okolja in skladnosti s pravnim redom Unije, so lahko upravičeni.

5. Izdatki, povezani z okoljskimi študijami o varovanju okolja in skladnosti s pravnim redom Unije, so upravičeni.

Obrazložitev

Okoljska presoja vplivov, kot jo zahtevajo določbe direktiv 85/337 in 2001/42, je neizogiben in obvezen korak, ki ga je treba narediti, ter je ustrezno utemeljena.

 

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Izdatki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičen strošek.

6. Izdatki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičen strošek, razen za projekte, ki se podprejo z zneski, prenesenimi iz Kohezijskega sklada.

 

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Tretje države in subjekti s sedežem v tretjih državah lahko sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, kadar je to potrebno za doseganje ciljev projekta skupnega interesa.

4. Tretje države in subjekti s sedežem v tretjih državah lahko sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, zlasti v zvezi z diverzifikacijo virov oskrbe in zanesljivo oskrbo v energetskem sektorju, kadar je to potrebno za doseganje ciljev projekta skupnega interesa ter ustrezno utemeljeno.

 

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Te države in subjekti ne morejo prejeti financiranja iz te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev projekta skupnega interesa.

Te države in subjekti ne morejo prejeti financiranja v obliki nepovratnih sredstev iz te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev projekta skupnega interesa in je bilo po preučitvi ugotovljeno, da ukrepa ni mogoče podpirati z drugimi oblikami finančne pomoči v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ali drugih programov Unije. Komisija zlasti v projektih za razvoj pomorskih avtocest ustvari pogoje, ki so ugodni za razvoj takih projektov s tretjimi državami v širitvenem območju.

 

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je potrebno za učinkovitejše izvajanje ustreznih ukrepov, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v tretjih državah v skladu z uredbami (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], (EU) št. XXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo] in (EU) XXX/2012 [smernice GD INFSO], se lahko financiranje iz te uredbe združi s financiranjem iz drugih ustreznih uredb Unije. V takem primeru se lahko Komisija z izvedbenim aktom odloči o enotnem naboru pravil, ki veljajo za izvajanje.

črtano

 

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Večletni in letni delovni programi lahko določajo dodatna posebna pravila o predložitvi predlogov.

6. Večletni in letni delovni programi iz člena 17 lahko določajo dodatna posebna pravila o predložitvi predlogov.

 

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(i) železnica in celinske plovne poti: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška; pri ukrepih za odpravljanje ozkih grl se lahko poveča na največ 30 %; pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi odseki, pa na največ 40%;

(i) za železnico in cestna omrežja v primeru držav članic, ki na svojem ozemlju nimajo železniškega omrežja, ali v primeru države članice, ki ima izolirano omrežje, kot je opredeljeno v členu 3(qq) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], brez železniškega tovornega prometa na dolge razdalje: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška; pri ukrepih za odpravljanje ozkih grl se lahko poveča na največ 30 %; pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi odseki, in tistih za izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema pa na največ 40 %;

 

(ia) za celinske plovne poti: znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % upravičenega stroška; pri ukrepih za odpravljanje ozkih grl in tistih, ki so povezani z čezmejnimi odseki, pa se stopnja financiranja lahko dvigne na 40 %;

(ii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka ter razvoj pristanišč in večmodalne platforme: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

(ii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči ter razvoj morskih in celinskih pristanišč ter večmodalne platforme: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška;

 

(iia) ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška do kombinirane zgornje meje 1 % proračunskih sredstev iz člena 5(1)(a);

 

(iib) boljša dostopnost do prevoza (infrastruktura in storitve) za invalidne osebe: znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % upravičenega stroška prilagoditvenih del, ki v nobenem primeru ne presežejo 10 % skupnega upravičenega stroška del.

 

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka c in točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS): znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), rečne informacijske storitve (RIS) in sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS), SESAR in sistemi za upravljanje cestnega prometa (ITS): za celinske komponente znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška; za opremo na vozilu znesek finančne pomoči Unije ne presega 40 % upravičenega stroška za ERTMS in 20 % upravičenega stroška za RIS, VTMIS, SESAR in ITS v cestnem prometu do kombinirane zgornje meje 5 % proračunskih sredstev iz člena 5(1)(a);

(ii) sistemi za upravljanje prometa, storitve tovornega prevoza, zagotavljanje parkirnih mest v osrednjem cestnem omrežju ter podporni ukrepi za razvoj pomorskih avtocest: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

(ii) storitve tovornega in kombiniranega prevoza ter zagotavljanje parkirišč v osrednjem cestnem omrežju: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška;

 

(iia) ukrepi v podporo razvoju pomorskih avtocest: znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % upravičenega stroška;

 

(ca) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za ukrepe v podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse vrste prevoza: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

 

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točki a in b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška študij in/ali del;

(a) znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška študij in 40 % upravičenega stroška del;

(b) stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na podlagi dokazil iz člena 15(2) (a) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo] zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije ali so zanje potrebne inovativne rešitve, povečajo na največ 80 %;

(b) stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na podlagi dokazil iz člena 7 zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije in/ali prispevajo k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, zlasti pametnim omrežjem, povečajo na največ 70 %;

 

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ukrepi na področju širokopasovnih omrežij: znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(a) ukrepi na področju širokopasovnih omrežij: znesek finančne pomoči Unije ne presega 40 % upravičenega stroška;

 

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Navedene stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki zagotavljajo čezsektorske sinergije, dosegajo cilje v zvezi z zmanjševanjem podnebnih sprememb, povečujejo podnebno prilagodljivost ali zagotavljajo manjši izpust toplogrednih plinov, povečajo za 10 odstotnih točk.

5. Navedene stopnje sofinanciranja se lahko pri deležih iz odstavkov 2 do 4 za ukrepe z možnostjo sinergije med najmanj dvema sektorjema iz instrumenta za povezovanje Evrope povečajo za 10 odstotnih točk.

To povečanje se ne uporablja za stopnje sofinanciranja iz člena 11.

To povečanje se ne uporablja za stopnje sofinanciranja iz člena 11.

 

Znesek finančne pomoči Unije za te ukrepe izhaja iz finančnega okvira za razdelitev sredstev med sektorji, predvidenega v členu5(1), in je sorazmeren z vlogo posameznega sektorja v okviru ukrepa.

 

Komisija v letnih in večletnih programih iz člena 17 predlaga merila za določitev stopenj sofinanciranja iz tega člena. Za ta namen pripravi metodologijo za ocenjevanje teh meril.

 

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za izbrane ukrepe, bo temeljil na analizi stroškov in koristi vsakega projekta, razpoložljivosti proračunskih sredstev ter potrebi po čim večjem finančnem vzvodu financiranja EU.

6. Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za izbrane ukrepe, lahko temelji na analizi stroškov in koristi vsakega projekta, razpoložljivosti proračunskih sredstev ter potrebi po čim večjem finančnem vzvodu financiranja EU.

 

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavki 1, 2 in 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX Člen XX], v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se objavijo posebni razpisi, ki zadevajo projekte v zvezi z vzpostavljanjem osrednjega omrežja izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

1. Za porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX, člen XX] izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se objavijo posebni razpisi, ki zadevajo projekte v zvezi z vzpostavljanjem osrednjega omrežja (zlasti njegovih osrednjih koridorjev) ali v zvezi s horizontalnimi prednostnimi nalogami izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

2. Pravila, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za posebne razpise. Pri izvajanju teh razpisov imajo največjo možno prednost projekti, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada.

2. Pravila, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za posebne razpise. Do 31. decembra 2016 se izbira projektov, ki so upravičeni do financiranja, izvaja ob upoštevanju nacionalnih dodelitev v okviru Kohezijskega sklada. Po 1. januarju 2017 se sredstva, ki so bila prenesena v instrument za povezovanje Evrope in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo.

 

2a. Da se zagotovi podpora državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki bi lahko imele težave pri načrtovanju dovolj dodelanih in/ali kakovostnih projektov z zadostno dodano vrednostjo za Unijo, se posebna pozornost nameni podpornim ukrepom za program v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, namenjenim krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb, povezanih z razvojem in izvajanjem projektov iz Priloge 1 k tej uredbi. Da se zagotovi čim boljše črpanje prenesenih sredstev v vseh državah članicah, upravičenih do sredstev Kohezijskega sklada, Komisija lahko pripravi dodatne razpise.

 

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Z odstopanjem od člena 10 in v zvezi s porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX, člen XX] v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za kohezijske sklade iz členov 22 in 110(3) Uredbe (EU) št. XXX/2012 [Uredba o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, vključenih v skupni strateški okvir, ter o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006] za naslednje ukrepe:

3. Z odstopanjem od člena 10 in v zvezi s porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX, člen XX] izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za kohezijske sklade iz členov 22 in 110(3) Uredbe (EU) št. XXX/2012 [Uredba o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, vključenih v skupni strateški okvir, ter o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006] za naslednje ukrepe:

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije;

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije;

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(i) železnica in celinske plovne poti;

(i) železnica in celinske plovne poti;

(ii) ukrepi za podporo čezmejnih cestnih odsekov;

(ii) ukrepi za podporo čezmejnih cestnih odsekov in – v primeru držav članic brez železniških omrežij – cestnega omrežja TEN-T;

(iii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, razvoj večmodalnih platform in pristanišč;

(iii) celinske prometne povezave z morskimi in celinskimi pristanišči in letališči, razvoj večmodalnih platform, vključno z avtomatskimi napravami za spreminjanje tirne širine, in pristanišč, pa tudi povezovalnih točk, pri čemer imajo prednost železniške povezave;

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), rečne informacijske storitve (RIS), sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS), SESAR in ITS v cestnem prometu;

(ii) sistemi za upravljanje prometa.

 

 

(iia) ukrepi v podporo razvoju pomorskih avtocest;

 

(ca) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za ukrepe v podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse vrste prevoza:

 

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Razen v ustrezno utemeljenih primerih Komisija prekliče finančno pomoč, dodeljeno za ukrepe, ki se niso začeli izvajati v enem letu po datumu, določenem za začetek izvajanja ukrepa, kot je bil zasnovan pod pogoji, ki veljajo za dodelitev pomoči.

1. Razen v ustrezno utemeljenih primerih Komisija prekliče finančno pomoč, dodeljeno za študije, ki se niso začele izvajati v enem letu po datumu, določenem za začetek izvajanja, kot je bil zasnovan pod pogoji, ki veljajo za dodelitev pomoči, dve leti po tem roku pa za vse druge ukrepe, upravičene za pridobitev finančne pomoči v skladu s to uredbo.

2. Komisija lahko začasno ukine ali zmanjša finančno pomoč, zahteva njeno vračilo ali ukine njeno prejemanje v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba], predvsem:

2. Komisija lahko začasno ukine ali zmanjša finančno pomoč, zahteva njeno vračilo ali ukine njeno prejemanje v skladu s pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, predvsem:

(a) v primeru nepravilnosti v zvezi z določbami zakonodaje Unije, storjenih pri izvajanju ukrepa;

(a) v primeru nepravilnosti v zvezi z določbami zakonodaje Unije, storjenih pri izvajanju ukrepa;

(b) v primeru neizpolnjevanja pogojev, ki veljajo za dodelitev nepovratnih sredstev, zlasti če se pojavi večja sprememba, ki vpliva na naravo projekta ali ukrepa in je Komisija ni odobrila;

(b) v primeru neizpolnjevanja pogojev, ki veljajo za dodelitev nepovratnih sredstev, zlasti če se pojavi večja sprememba, ki vpliva na naravo projekta ali ukrepa in je Komisija ni odobrila;

(c) po oceni napredka projekta, zlasti v primeru večjih zamud pri izvajanju ukrepa.

(c) po oceni napredka projekta, zlasti v primeru večjih zamud pri izvajanju ukrepa.

3. Komisija lahko zahteva vračilo odobrene finančne pomoči, če izvajanje ukrepa, ki prejema finančno pomoč, v dveh letih po končnem datumu, določenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, ni končano.

3. Komisija lahko zahteva vračilo odobrene finančne pomoči, če izvajanje ukrepa, ki prejema finančno pomoč, v dveh letih po končnem datumu, določenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, ni končano, razen v ustrezno utemeljenih primerih višje sile.

4. Preden sprejme Komisija kakršno koli odločitev iz odstavkov 1, 2 in 3, pregleda obravnavan primer in obvesti zadevne upravičence, tako da lahko v določenem časovnem okviru predložijo svoje pripombe.

4. Preden sprejme Komisija kakršno koli odločitev iz odstavkov 1, 2 in 3, pregleda obravnavan primer in obvesti zadevne upravičence, tako da lahko v določenem časovnem okviru predložijo svoje pripombe. Evropski parlament in Svet obvesti o vseh sklepih, sprejetih ob sprejetju delovnih programov iz člena 17.

 

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) so lahko določeni posebni pogoji, kot je kraj izvedbe naročenih dejavnosti, kadar so ti pogoji ustrezno utemeljeni s cilji ukrepov in ne kršijo načel javnih naročil;

(a) so lahko določeni posebni pogoji, kot je kraj izvedbe naročenih dejavnosti, kadar so ti pogoji ustrezno utemeljeni s cilji ukrepov in ne kršijo načel Unije na področju javnih naročil;

 

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z naslovom VIII Uredbe (ES) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba 2012], se lahko izvajajo, da se omogoči lažji dostop do financiranja za subjekte, ki izvajajo ukrepe, s katerimi prispevajo k projektom skupnega interesa, kot je določeno v uredbah (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], (EU) XXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo] in (EU) XXX/2012 [smernice INFSO], ter doseganju njihovih ciljev. Finančni instrumenti temeljijo na predhodnih ocenah tržnih nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin in potreb po vlaganju.

1. Finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z naslovom VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se lahko izvajajo, da se omogoči lažji dostop do financiranja za subjekte, ki izvajajo ukrepe, s katerimi prispevajo k projektom skupnega interesa, kot je določeno v uredbah (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], (EU) XXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo] in (EU) XXX/2012 [smernice INFSO], ter doseganju njihovih ciljev.

 

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – uvodno besedilo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Uporabljeni so lahko naslednji finančni instrumenti:

3. Uporabljeni so lahko predvsem naslednji finančni instrumenti:

 

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka (b)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) posojila in/ali jamstva, ki jih omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno z mehanizmi povečanja projektnih obveznic, ki jih z lastnimi sredstvi izda finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in dodelitvi kapitala.

(b) posojila in/ali jamstva, ki jih omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno med drugim z mehanizmi povečanja projektnih obveznic, ki so namenjeni podpori za posamezne projekte ali projektne portfelje ter jih z lastnimi sredstvi izda finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in dodelitvi kapitala.

 

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) kateri koli drugi finančni instrumenti.

(c) drugi finančni instrumenti, če se upoštevata naslednja pogoja:

 

– skladnost z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012; ter

 

– skladnost s cilji te uredbe.

 

Na Komisijo se v skladu s členom 25 te uredbe prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s finančnimi instrumenti iz točke (c) tega odstavka;

 

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) finančni instrumenti za pospeševanje zasebnih naložb v uvajanje inovativnih tehnologij z višjimi naložbenimi tveganji.

 

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ukrepi, za katere se pridobi financiranje v okviru finančnih instrumentov, se izbirajo na podlagi načela „kdor prej pride, prej melje“ in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter postopno geografsko diverzifikacijo med državami članicami.

1. Ukrepi, ki so upravičeni do financiranja v okviru finančnih instrumentov, se izbirajo na podlagi zapadlosti v skladu s členom 17 te uredbe, spodbujajo sektorsko in geografsko diverzifikacijo med državami članicami ter izpolnjujejo naslednja merila:

 

– zagotavljajo evropsko dodano vrednost;

 

– so v skladu s cilji strategije Evropa 2020;

 

– zagotavljajo neizkrivljanje konkurence na notranjem trgu;

 

– zagotavljajo učinek finančnega vzvoda pomoči Unije.

2. Unija, katera koli država članica ali drugi vlagatelji lahko poleg prispevkov, prejetih v okviru finančnih instrumentov, zagotovijo dodatno finančno pomoč, če Komisija soglaša s katero koli spremembo meril glede upravičenosti ukrepov in/ali naložbene strategije instrumenta, ki bi lahko bila potrebna zaradi dodatnega prispevka.

2. Unija, katera koli država članica ali drugi vlagatelji lahko poleg prispevkov, prejetih v okviru finančnih instrumentov, zagotovijo dodatno finančno pomoč, če Komisija soglaša s katero koli spremembo meril glede upravičenosti ukrepov in/ali naložbene strategije instrumenta, ki bi lahko bila potrebna zaradi dodatnega prispevka.

3. Cilj finančnih instrumentov je ohranitev vrednosti sredstev iz proračuna Unije. Ustvarijo lahko sprejemljive donose, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali vlagateljev.

3. Cilj finančnih instrumentov je izboljšati multiplikacijski učinek porabe Unije s privabljanjem dodatnih sredstev javnih in zasebnih vlagateljev ob ohranitvi vrednosti sredstev iz proračuna Unije. Ustvarijo lahko sprejemljive donose, ne da bi ogrozili izvedbo ukrepov, ki se podpirajo v skladu s to uredbo.

4. Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije, vključno s sredstvi, dodeljenimi v skladu s to uredbo.

4. Različne vrste finančnih instrumentov se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije, vključno s sredstvi, dodeljenimi v skladu s to uredbo, če so ta nepovratna sredstva nujna za izvedljivost projekta.

5. Delovni programi lahko opredelijo dodatne pogoje glede na posebne potrebe sektorjev.

5. Delovni programi lahko opredelijo dodatne pogoje glede na posebne potrebe sektorjev.

6. V skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020.

6. V skladu s členom 18(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu za obdobje trajanja te uredbe.

 

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavka 1 in 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija sprejme večletne in letne delovne programe za vsak sektor. Komisija lahko sprejme tudi večletne in letne delovne programe, ki pokrivajo več kot en sektor. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 24(2).

1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 25 glede večletnih in letnih delovnih programov za vsak sektor. Komisija lahko sprejme tudi delegirane akte v skladu s členom 25 glede večletnih in letnih delovnih programov, ki pokrivajo več kot en sektor.

2. Večletni delovni programi se pregledajo vsaj v vmesni fazi izvajanja. Komisija po potrebi pregleda večletni program na podlagi izvedbenega akta. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 24(2).

2. Večletni delovni programi se pregledajo vsaj v vmesni fazi izvajanja. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 25 za pregled večletnega programa na podlagi izvedbenega akta.

 

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Na področju prometa se najmanj 4–5 % proračunskih sredstev iz člena 5(1)(a) porabi v obliki inovativnih finančnih instrumentov.

 

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Večletna delovna programa na področju energetike in telekomunikacij omogočata strateško usmeritev na področju projektov skupnega interesa in lahko vključuje posebne projekte skupnega interesa.

črtano

 

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija, ki ukrepa v skladu s postopkom iz odstavka 1, določi pri vzpostavitvi večletnih in sektorskih letnih delovnih programov merila za izbiro in dodelitev v skladu s cilji in prednostnimi nalogami, določenimi:

6. Komisija, ki ukrepa v skladu s postopkom iz odstavka 1, določi pri vzpostavitvi večletnih in sektorskih letnih delovnih programov merila za izbiro in dodelitev v skladu s cilji in prednostnimi nalogami, določenimi v členih 3 in 4 te uredbe ter v Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo] ali Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO]. Upoštevati je treba naslednja merila:

 

(a) že doseženi napredek dejavnosti v razvoju projekta in v pripravljalni fazi ter izvedljivost predloga izvedbe;

 

(b) učinek finančnega vzvoda, s katerim bo podpora Unije delovala na javne in zasebne naložbe ter na enotni trg;

 

(c) potrebo po premostitvi posebnih finančnih ovir in pomanjkljivega financiranja trga, ki je povezana z naravo projekta ali njegovo neodložljivostjo;

 

(d) stroške in koristi, vključno z gospodarskimi in družbenimi učinki, učinki toplogrednih plinov in/ali druge okoljske vplive ter dostopnost;

 

(e) čezmejno razsežnost in zmožnost zmanjšanja ali odprave osamitve držav članic.

(a) za promet, v Uredbi (EU) št XXXX/2012 [smernice TEN-T];

 

(b) za energetiko, v Uredbi (EU) št XXXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo];

 

(c) za telekomunikacije, v Uredbi št. (EU) XXXX/2012 [smernice GD INFSO].

 

 

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Delovni programi se uskladijo, da se izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in telekomunikacijskim sektorjem, zlasti na področjih, kot so pametne energetske mreže, električna mobilnost ter inteligentni in trajnostni prometni sistemi. Sprejmejo se lahko večsektorski razpisi za izbor projektov.

7. Delovni programi se uskladijo, da se izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in telekomunikacijskim sektorjem, zlasti na področjih, kot so pametne energetske mreže, električna mobilnost, inteligentni in trajnostni prometni sistemi ali skupne poti ali združevanje infrastrukture. Sprejmejo se lahko večsektorski razpisi za izbor projektov s finančnimi sredstvi iz člena 5(1), dodeljenimi sorazmerno glede na pomen posameznega sektorja v financiranih ukrepih.

 

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov se sporoči upravičencem do nepovratnih sredstev in, če je to potrebno za finančne instrumente, zadevnim finančnim institucijam.

Okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov se sporoči upravičencem do nepovratnih sredstev, zadevnim državam članicam in Evropskemu parlamentu, in, če je to potrebno za finančne instrumente, zadevnim finančnim institucijam.

 

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odobrena proračunska sredstva, ki ob koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, ostanejo neporabljena, se samodejno prenesejo v naslednje proračunsko leto.

Odobrena proračunska sredstva, ki ob koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, ostanejo neporabljena, se samodejno prenesejo v naslednje proračunsko leto v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

 

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je v skladu s členom 25 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodatki ali spremembami seznamov iz Priloge.]

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 v zvezi z dodatki ali spremembami seznamov iz Priloge in izvedbo večletnega in letnega programa dela za vsak sektor ali za več sektorjev v skladu s členom 17.

 

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri projektih, povezanih s prometnim in energetskim sektorjem, države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali delov projekta. Države članice lahko zahtevajo, da med pregledi na kraju samem sodeluje Komisija.

Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali delov projekta. Države članice lahko zahtevajo, da med pregledi na kraju samem sodeluje Komisija.

 

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zlasti na področju telekomunikacij storijo nacionalni regulativni organi vse potrebno za zagotovitev zahtevane pravne varnosti in investicijskih pogojev za lažje izvajanje projektov, ki prejemajo finančno pomoč Unije v skladu s to uredbo.

črtano

Obrazložitev

Zaradi poenostavitve je treba uskladiti pravila o pristojnosti držav članic za te tri sektorje.

 

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice Komisijo stalno obveščajo po potrebi prek interaktivnih geografskih in tehničnih informacijskih sistemov (v primeru vseevropskih prometnih omrežij je to sistem TENtec) o napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah za ta namen, vključno z zneskom pomoči, porabljenim za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami.

Države članice Komisijo redno in vsaj enkrat letno obveščajo prek interaktivnega geografskega, tehničnega, javnega in zlahka dostopnega informacijskega sistema (v primeru vseevropskih prometnih omrežij je to sistem TENtec) o napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah za ta namen, vključno z zneskom pomoči, porabljenim za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami. Komisija na tej podlagi objavi in vsaj enkrat letno posodobi informacije o posebnih projektih v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, vključno po potrebi oblike in višino sofinanciranja Unije ter napredovanje posameznega projekta. Za ta namen EIB na zahtevo Komisiji posreduje ustrezne informacije, pri tem pa zagotovi varovanje zaupnih poslovnih informacij.

 

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije z zagotavljanjem, da stroški za infrastrukturo iste vrste v različnih državah članicah ob ustreznem upoštevanju lokalnih cen niso nesorazmerni, s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

Obrazložitev

Kolikor je to mogoče, je treba zagotoviti enotnost stroškov za infrastrukturne projekte, ki se financirajo z denarjem EU v različnih državah članicah, in sicer na podlagi stroškov lokalne delovne sile in materiala.

 

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odbor zagotavlja horizontalni pregled delovnih programov iz člena 17 za zagotavljanje skladnosti ter prepoznavanja in izkoriščanja sinergij med sektorji.

3. Odbor zagotavlja horizontalni pregled delovnih programov iz člena 17 za zagotavljanje njihove skladnosti ter prepoznavanja, izkoriščanja in ocenjevanja sinergij med sektorji in si prizadeva zlasti za zagotavljanje primernega prispevka iz letnega finančnega okvira vsakega sektorja v medsektorskih razpisih za predloge in pri določanju stopenj sofinanciranja za dejavnosti, ki temeljijo na sinergiji med sektorji.

 

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20 se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 17 in 20 se Komisiji podeli za obdobje trajanja večletnega finančnega okvira 2014–2020.

 

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje 3 mesece pred koncem vsakega obdobja.

 

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Poleg tega se v poročilu preučijo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevanje ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

1. Komisija najpozneje 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Poleg tega se v poročilu preučijo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevanje ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, vključno z učinkom na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnih učinkov predhodnih ukrepov. Komisija poleg tega v tem poročilu presodi, kakšne ukrepe je treba sprejeti v prihodnje, da bi bila poraba Unije bolj učinkovita, obseg naložb v prednostne projekte pa bi se povečal. V poročilu med drugim preuči, kako bi finančne instrumente še bolj približali širšemu krogu dolgoročnih vlagateljev, vključno z javnimi, in kako bi povečali obseg upravičenih projektov ter morebitno oblikovanje lastniških instrumentov za financiranje infrastrukture Unije.

 

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Pri instrumentu za povezovanje Evrope se upošteva neodvisna celovita ocena pobude za projektne obveznice Evropa 2020, ki bo izvedena leta 2015. Komisija na njeni podlagi oceni primernost te pobude, pa tudi njeno uspešnost pri povečevanju obsega naložb v prednostne projekte in učinkovitosti porabe Unije. Na podlagi te ocene in ob upoštevanju vseh možnosti Komisija presodi, ali je treba predlagati ustrezne regulativne spremembe, med drugim spremembe zakonodaje, še zlasti če predvideni odziv trga ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga.

 

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Upravičenci in po potrebi zadevne države članice zagotovijo ustrezno javno obveščanje o pomoči, dodeljeni na podlagi te uredbe, da bi širšo javnost obvestili o vlogi Unije pri izvedbi projektov.

1. Upravičenci in po potrebi zadevne države članice zagotovijo ustrezno javno obveščanje o pomoči, dodeljeni na podlagi te uredbe, in preglednost v zvezi z njo, da bi širšo javnost obvestili o vlogi Unije pri izvedbi projektov.

 

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija izvaja ukrepe za obveščanje in sporočanje o projektih in rezultatih instrumenta za povezovanje Evrope. Poleg tega zajema proračun, ki je v skladu s to uredbo dodeljen za sporočanje, tudi sporočanje znotraj institucij v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Unije.

2. Komisija izvaja ukrepe za obveščanje in sporočanje o projektih in rezultatih instrumenta za povezovanje Evrope.

 

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka a – Horizontalne prednostne naloge

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Inovativno upravljanje in storitve

Enotno evropsko nebo – SESAR

Inovativno upravljanje in storitve

Sistemi za upravljanje cestnega in železniškega prometa ter prometa na celinskih plovnih poteh (ITS, ERTMS in RIS)

Inovativno upravljanje in storitve

Pristanišča in letališča osrednjega omrežja

Predlog spremembe Parlamenta

Inovativno upravljanje in storitve

Enotno evropsko nebo – SESAR

Inovativno upravljanje in storitve

Sistemi za upravljanje storitev cestnega in železniškega prometa ter prometa na celinskih plovnih poteh in na morju (ITS, ERTMS, RIS, VTMIS in e-pomorske storitve)

Inovativno upravljanje in storitve

Pristanišča, letališča in pomorske avtoceste osrednjega omrežja

Nove tehnologije in inovacije

Nove tehnologije in inovacije v skladu s členom 39(a) do (d) Uredbe (EU) N°XXXX/2012 [smernice TEN-T]

 

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Priloga – del 1 – točka 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Helsinki–Talin–Riga–Kaunas–Varšava–Katovice

Helsinki–Talin–Riga–Kaunas–Varšava–Katovice

 

Klaipeda–Kaunas

Gdynia–Katovice

Gdynia–Katovice

Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj

Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj

 

Szczecin/Świnoujście–Poznan–Vroclav–Ostrava

Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj

Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj

Dunaj–Gradec–Celovec–Beljak–Videm–Benetke–Bologna–Ravena

Dunaj–Gradec–Celovec–Beljak–Videm–Benetke–Bologna–Ravena–Ancona

 

Gradec–Maribor–Ljubljana–Koper/Trst

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predhodno določeni odseki

Način

Opis/datumi

Helsinki–Talin

pristanišča, pomorske avtoceste

medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform in njihovih medsebojnih povezav, pomorske avtoceste (vključno z ledolomilskimi zmogljivostmi)

Talin–Riga–Kaunas–Varšava

železnica

(podrobne) študije za novo popolnoma interoperabilno progo s tirno širino UIC; dela za novo progo se bodo začela pred letom 2020; medsebojne povezave letališč/pristanišč z železniškim omrežjem

Gdynia–Katovice

železnica

posodobitev

Gdynia, Gdansk

pristanišča

medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Varšava–Katovice

železnica

posodobitev

Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj in Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj

železnica

posodobitev, zlasti čezmejni odseki PL–CZ, PL–SK in SK–AT; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Dunaj–Gradec–Celovec–Videm–Benetke–Ravena

železnica

izvajajo se posodobitve in dela; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Trst, Benetke, Ravena

pristanišča

medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Predlog spremembe Parlamenta

Predhodno določeni odseki

Način

Opis/datumi

Helsinki–Talin

pristanišča, pomorske avtoceste

medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform in njihovih medsebojnih povezav, pomorske avtoceste (vključno z ledolomilskimi zmogljivostmi)

Talin–Riga–Kaunas–Varšava

železnica

(podrobne) študije za novo popolnoma interoperabilno progo s tirno širino UIC; dela za novo progo se bodo začela pred letom 2020; medsebojne povezave letališč/pristanišč z železniškim omrežjem

Klaipeda–Kaunas

železnica

posodobitev, medsebojne povezave med pristanišči, pomorske avtoceste

Koridor Via Baltica

cesta

dela za čezmejne odseke (EE, LV, LT, PL)

Gdynia–Katovice

železnica

posodobitev

Gdynia, Gdansk

pristanišča

medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Vroclav –Poznan–Szczecin/Świnoujście

železnica

dela

Świnoujście, Szczecin

pristanišča

medsebojne povezave med pristanišči

Varšava–Katovice

železnica

posodobitev

Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj in Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj

železnica

posodobitev, zlasti čezmejni odseki PL–CZ, CZ-AT, PL–SK in SK–AT, proga Brno–Přerov; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Dunaj–Gradec–Celovec–Videm–Benetke–Ravena

železnica

izvajajo se posodobitve in dela; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Gradec–Maribor–Pragersko

železnica

študije in dela na drugem tiru

Trst, Benetke, Ravena, Koper, Ancona

pristanišča

medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Ravena–Ancona

železnica

posodobitev

 

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Beloruska meja–Varšava–Poznan–nemška meja

železnica

posodobitev obstoječe proge, študije železniškega sistema za visoke hitrosti

Poljska meja–Berlin–Hannover–Amsterdam/Rotterdam

železnica

posodobitve na več odsekih (Amsterdam–Utrecht–Arnhem; Hannover–Berlin)

Zahodnonemški kanali, Mittellandkanal, Hannover–Magdeburg–Berlin

celinske plovne poti

posodobitev

Amsterdamske zapornice

celinske plovne poti

izvajajo se študije

Felixstowe–Midlands

železnica, pristanišča, večmodalne platforme

medsebojne povezave med pristanišči in večmodalnimi platformami

Predlog spremembe Parlamenta

Beloruska meja–Varšava–Poznan–nemška meja

železnica

posodobitev obstoječe proge, študije železniškega sistema za visoke hitrosti

Poljska meja–Berlin–Hannover–Amsterdam/Rotterdam

železnica

posodobitve na več odsekih (Amsterdam–Utrecht–Arnhem; Hannover–Berlin)

Zahodnonemški kanali, Mittellandkanal, Hannover–Magdeburg–Berlin

celinske plovne poti

posodobitev

Ren-Waal-Noordzeekanaal

celinske plovne poti

večmodalne povezave

Amsterdamske zapornice in nove pomorske zapornice Amsterdam Rijnkanaal–IJmuiden

celinske plovne poti

izvajajo se študije, pristanišče, vključno s posodobitvijo zapornic Beatrix

Felixstowe–Midlands

železnica, pristanišča, večmodalne platforme

medsebojne povezave med pristanišči in večmodalnimi platformami

 

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Algeciras –Madrid–Tarragona

Algeciras –Madrid–Zaragoza–Tarragona

Sevilla–Valencia–Tarragona

Sevilla–Valencia–Tarragona

Tarragona–Barcelona–Perpignan–Lyon–Torino–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja

Tarragona–Barcelona–Perpignan–Marseille–Lyon–Torino–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Algeciras–Madrid

železnica

izvajajo se študije, dela se bodo začela pred letom 2015 in končala leta 2020

Sevilla–Antequera–Granada–Almería– Cartagena–Murcia–Alicante–Valencia

železnica

študije in dela

Valencia–Tarragona–Barcelona

železnica

gradnja med letoma 2014–2020

Barcelona

pristanišča

medsebojne železniške povezave s pristanišči in letališči

Barcelona–Perpignan

železnica

čezmejni odsek, izvajajo se dela, nova proga bo dokončana do leta 2015, posodobitev obstoječe proge

Perpignan–Montpellier

železnica

obvoz Nimes–Montpellier bo začel obratovati leta 2017, obvoz Montpellier–Perpignan leta 2020

Lyon–Torino

železnica

čezmejni odsek, dela na baznem predoru se bodo začela pred letom 2020; študije dovoznih poti

Milano–Brescia

železnica

delna posodobitev, delno nova proga za visoke hitrosti

Brescia–Benetke–Trst

železnica

dela na več odsekih se bodo začela pred letom 2014

Milano–Mantova–Benetke–Trst

celinske plovne poti

študije, posodobitev, dela

Trst–Divača

železnica

izvajajo se študije in delna posodobitev; čezmejni odsek bo dokončan po letu 2020

Koper–Divača–Ljubljana–Maribor

železnica

študije in posodobitev/delno nova proga

Vozlišče Ljubljana

železnica

železniško vozlišče Ljubljana skupaj z večmodalno platformo; medsebojna povezava železnica–letališče

Maribor–Zalalövö

železnica

čezmejni odsek: študije, dela se bodo začela pred 2020

Boba–Székesfehérvár

železnica

posodobitev

Budimpešta–Miskolc–ukrajinska meja

železnica

posodobitev

Predlog spremembe Parlamenta

Algeciras–Madrid

železnica

izvajajo se študije, dela se bodo začela pred letom 2015 in končala leta 2020

Sevilla–Antequera–Granada–Almería– Cartagena–Murcia–Alicante–Valencia

železnica

študije in dela

Valencia–Tarragona–Barcelona

železnica

gradnja med letoma 2014–2020

Madrid–Zaragoza–Barcelona

železnica

posodobitev obstoječih prog (širina tirov, tiri, platforme)

Barcelona

pristanišča

medsebojne železniške povezave s pristanišči (izgradnja novih dostopov) in letališči

Barcelona–Valencia–Livorno

Pomorske avtoceste

posodobitev

Barcelona–Perpignan

železnica

čezmejni odsek, izvajajo se dela, nova proga bo dokončana do leta 2015, posodobitev obstoječe proge (širina tirov, tiri, platforme)

Perpignan–Montpellier

železnica

obvoz Nimes–Montpellier bo začel obratovati leta 2017, obvoz Montpellier–Perpignan leta 2020

Lyon–Avignon –Marseille

železnica

posodobitev

Lyon–Torino

železnica

posodobitev obstoječega čezmejnega odseka, dela na baznem predoru se bodo začela pred letom 2020; študije dovoznih poti

Milano–Brescia

železnica

delna posodobitev, delno nova proga za visoke hitrosti

Brescia–Benetke–Trst

železnica

dela na več odsekih se bodo začela pred letom 2014 v sinergiji s posodobitvenimi ukrepi, ki se izvajajo v prekrivajočih se delih 1. koridorja

Milano–Mantova–Benetke–Trst

celinske plovne poti

študije, posodobitev, dela

Trst–Divača

železnica

izvajajo se študije in delna posodobitev; čezmejni odsek bo dokončan po letu 2020

Koper–Divača–Ljubljana–Pragersko

železnica

študije in posodobitev/delno nova proga

Vozlišče Ljubljana

železnica

železniško vozlišče Ljubljana skupaj z večmodalno platformo; medsebojna povezava železnica–letališče

Maribor–Zalalövö

železnica

čezmejni odsek: študije, dela se bodo začela pred 2020

Boba–Székesfehérvár

železnica

posodobitev

Budimpešta–Miskolc–ukrajinska meja

železnica

posodobitev

 

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Hamburg/Rostock–Berlin–Praga–Brno–Bratislava–Budimpešta–Arad–Temišvar–Sofija

Hamburg/Rostock–Berlin–Praga–Brno–Bratislava–Budimpešta–Arad–Temišvar–Sofija

Sofija–Burgas–turška meja

Sofija–Burgas–turška meja

Sofija–Solun–Pirej–Limassol–Nikozija

Sofija–Solun–Pirej–Limassol–Nikozija

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dresden–Praga

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti

Praga

železnica

posodobitve, obvoznica za tovorni promet; železniška povezava do letališča

Hamburg–Dresden–Praga–Pardubice

celinske plovne poti

posodobitve na reki Labi

Zapornice mesta Děčín

celinske plovne poti

študije

Breclav–Bratislava

železnica

čezmejni odsek, posodobitev

Bratislava–Hegyeshalom

železnica

čezmejni odsek, posodobitev

Budimpešta–Arad–Temišvar–Calafat

železnica

posodobitev na Madžarskem je skoraj končana, v Romuniji se še izvaja

Vidin–Sofija–Burgas/turška meja

Sofija–Solun–Atene/Pirej

železnica

študije in dela Vidin–Sofija–Solun; posodobitev Sofija–Burgas/turška meja

Atene/Piraeus–Limassol

pomorske avtoceste

zmogljivost pristanišča in povezave z zaledjem

Limassol–Nikozija

pristanišča, večmodalne platforme

posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

Predlog spremembe Parlamenta

Dresden–Praga

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti

Praga

železnica

posodobitve, obvoznica za tovorni promet; železniška povezava do letališča

Hamburg–Dresden–Praga–Pardubice

celinske plovne poti

posodobitve na reki Labi

Zapornice mesta Děčín

celinske plovne poti

študije

Praga–Brno–Breclav

železnica

posodobitev, vključno z železniškim vozliščem Brno in večmodalno platformo

Breclav–Bratislava

železnica

čezmejni odsek, posodobitev

Bratislava–Hegyeshalom

 

železnica

čezmejni odsek, posodobitev

Budimpešta–Arad–Temišvar–Craiova–Calafat

železnica

posodobitev na Madžarskem je skoraj končana, v Romuniji se še izvaja

Vidin–Sofija–Burgas/turška meja

Sofija–Solun–Atene/Pirej

železnica

študije in dela Vidin–Sofija–Solun; posodobitev Sofija–Burgas/turška meja

Atene/Piraeus–Limassol

pomorske avtoceste

zmogljivost pristanišča in povezave z zaledjem

Limassol–Nikozija

pristanišča, večmodalne platforme

posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

 

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Helsinki–Turku–Stockholm–Malmö–København–Hamburg–Hannover

Helsinki–Turku–Stockholm–Malmö–København– Fehmarn–Lübeck–Hamburg–Hannover

Bremen–Hannover–Nürnberg–München–Brenner–Verona–Bologna–Rim–Neapelj–Bari

Bremen–Hannover–Nürnberg

 

Rostock–Berlin–Nürnberg

 

Nürnberg–München–Brenner–Verona–Bologna–Roma–Neapelj–Bari

Neapelj–Palermo–Valletta

Neapelj–Palermo–Valletta

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Kotka/Hamina–Helsinki

pristanišča, železnica

povezave pristanišča–zaledje, posodobitev železnice

Helsinki,

železnica

povezava letališče–železnica

ruska meja–Helsinki

železnica

dela se izvajajo

Turku–Stockholm

pristanišča, pomorske avtoceste

povezave pristanišča–zaledje, ledolomilske zmogljivosti

Stockholm–Malmö (nordijski trikotnik)

železnica

dela se izvajajo na določenih odsekih

Fehmarn

železnica

izvajajo se študije, gradnja fiksne povezave pas Fehmarn med letoma 2014 in 2020

København–Hamburg prek Fehmarna: dovozne poti

železnica

dovozne poti iz Danske bodo končane do leta 2020, dovozne poti iz Nemčije bodo končane v dveh korakih (2020–2027)

Hamburg/Bremen–Hannover

železnica

dela se bodo začela pred letom 2020

München–Wörgl

železnica

dostop do baznega predora Brenner in čezmejnega odseka: študije

bazni predor Brenner

železnica

študije in dela

Fortezza–Verona

železnica

študije in dela

Neapelj–Bari

železnica

študije in dela

Neapelj–Reggio Calabria

železnica

posodobitev

Messina–Palermo

železnica

posodobitev (preostali odseki)

Palermo–Valletta

pristanišča, pomorske avtoceste

povezave med pristanišči in zaledjem

Valletta–Marsaxlokk

pristanišča, letališča

predvidena uvedba sistemov za upravljanje prometa, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

Predlog spremembe Parlamenta

Kotka/Hamina–Helsinki

pristanišča, železnica

povezave pristanišča–zaledje, posodobitev železnice

Helsinki,

železnica

povezava letališče–železnica

ruska meja–Helsinki

železnica

dela se izvajajo

Turku–Stockholm

pristanišča, pomorske avtoceste

povezave pristanišča–zaledje, ledolomilske zmogljivosti

Stockholm–Malmö (nordijski trikotnik)

železnica

dela se izvajajo na določenih odsekih

Fehmarn

železnica

izvajajo se študije, gradnja fiksne povezave pas Fehmarn med letoma 2014 in 2020

København–Hamburg prek Fehmarna: dovozne poti

železnica

dovozne poti iz Danske bodo končane do leta 2020, dovozne poti iz Nemčije bodo končane v dveh korakih (2020–2027)

Hamburg/Bremen–Hannover

železnica

dela se bodo začela pred letom 2020

Rostock

pristanišča, pomorske avtoceste

medsebojne železniške povezave med pristanišči; trajekti z malo emisijami; zmogljivost lomljenja ledu

Rostock–Berlin– Nürnberg

železnica

študije in posodobitev

München–Wörgl

železnica

dostop do baznega predora Brenner in čezmejnega odseka: študije

bazni predor Brenner

železnica

študije in dela

Fortezza–Verona

železnica

študije in dela

Neapelj–Bari

železnica

študije in dela

Neapelj–Reggio Calabria

železnica

posodobitev

Messina–Palermo

železnica

posodobitev (preostali odseki)

Palermo–Valletta

pristanišča, pomorske avtoceste

povezave med pristanišči in zaledjem

Valletta–Marsaxlokk

pristanišča, letališča

predvidena uvedba sistemov za upravljanje prometa, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

 

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 6 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Genova–Rotterdam

6. Genova–Rotterdam/Amsterdam/Antwerpen

Genova–Milano/Novara–Simplon/Lötschberg/Gotthard–Basel–Mannheim–Köln

Genova–Milano/Novara–Simplon/Lötschberg/Gotthard–Basel–Mannheim–Köln

Köln–Düsseldorf–Rotterdam/Amsterdam

Köln–Düsseldorf–Rotterdam/Amsterdam/Antwerpen

Köln–Liège–Bruselj–Zeebrugge

Köln–Liège–Bruselj–Zeebrugge

 

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sines/Lizbona–Madrid–Valladolid

Sines/Lizbona–Madrid–Valladolid

Lizbona–Aveiro–Porto

Lizbona–Aveiro–Porto

Aveiro–Valladolid–Vitoria–Bordeaux–Pariz–Manheim/Strasbourg

Aveiro–Valladolid–Vitoria–Bordeaux–Pariz–Manheim/Strasbourg

 

Toulouse–Bordeaux–Pariz–Mannheim/Strasbourg

 

Le Havre–Rouen–Pariz

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Železniška povezava visokih hitrosti Sines/Lizbona–Madrid

železnica, pristanišča

izvajajo se študije in dela, posodobitev povezovalnih točk med pristaniščema Sines in Lizbona

Železniška povezava visokih hitrosti Porto–Lizbona

železnica

izvajajo se študije

Železniška povezava Aveiro–Španija

železnica

čezmejni odsek: dela se izvajajo

Železniška povezava Bergara–San Sebastián–Bayonne

železnica

konec del je predviden do leta 2016 na španski strani, na francoski do leta 2020

Bayonne–Bordeaux

železnica

poteka javno posvetovanje

Tours–Bordeaux

železnica

dela se izvajajo

Pariz

železnica

južna obvoznica za visoke hitrosti

Baudrecourt–Mannheim

železnica

posodobitev

Baudrecourt–Strasbourg

železnica

dela se izvajajo, končala naj bi se do leta 2016

Predlog spremembe Parlamenta

Železniška povezava visokih hitrosti Sines/Lizbona–Madrid

železnica, pristanišča

izvajajo se študije in dela, posodobitev povezovalnih točk med pristaniščema Sines in Lizbona

Železniška povezava visokih hitrosti Porto–Lizbona

železnica

izvajajo se študije

Železniška povezava Aveiro–Španija

železnica

čezmejni odsek: dela se izvajajo

Železniška povezava Bergara–San Sebastián–Bayonne

železnica

konec del je predviden do leta 2016 na španski strani, na francoski do leta 2020

Bayonne–Bordeaux

železnica

poteka javno posvetovanje

Toulouse–Bordeaux

železnica

poteka javno posvetovanje

Tours–Bordeaux

železnica

dela se izvajajo

Pariz

železnica

južna obvoznica za visoke hitrosti

Baudrecourt–Mannheim

železnica

posodobitev

Baudrecourt–Strasbourg

železnica

dela se izvajajo, končala naj bi se do leta 2016

Le Havre–Pariz

železnica

posodobitev

 

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Belfast–Dublin–Holyhead–Birmingham

Belfast–Dublin–Holyhead–Birmingham

 

Larne–Belfast

Glasgow/Edinburgh–Birmingham

Glasgow/Edinburgh–Birmingham

Birmingham–London–Lille–Bruselj

Birmingham–London–Lille–Bruselj

Dublin/Cork/Southampton–Le Havre–Pariz

Dublin/Cork/Southampton–Le Havre–Pariz

London–Dover–Calais–Pariz

London–Dover–Calais–Pariz

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dublin–Belfast

železnica

posodobitev; povezave v Dublinu (DART)

Glasgow–Edinburgh

železnica

posodobitev

Povezava High Speed 2

železnica

študije

Cardiff–Bristol–London

železnica

posodobitev

Dublin–Cork– Southampton–Le Havre

pristanišča

povezave z zaledjem

Le Havre–Pariz

celinske plovne poti

posodobitev

Le Havre–Pariz

železnica

študije

Calais–Pariz

železnica

predhodne študije

Predlog spremembe Parlamenta

Dublin–Belfast

železnica

posodobitev; povezave v Dublinu (DART)

Glasgow–Edinburgh

železnica

posodobitev

Povezava High Speed 2

železnica

študije

Cardiff–Bristol–London

železnica

posodobitev

Dublin–Cork–Southampton–Le Havre

pristanišča

povezave z zaledjem

Le Havre–Pariz

celinske plovne poti

posodobitev

Le Havre–Pariz

železnica

študije

Calais–Pariz

železnica

predhodne študije

Larne–Belfast

pristanišče, večmodalne povezave

posodobitev

 

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Bruselj–Luxembourg

Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Bruselj–Luxembourg

Luxembourg–Dijon–Lyon

Luxembourg–Dijon–Lyon

Luxembourg–Strasbourg–Basel

Luxembourg–Strasbourg–Basel

 

Strasbourg–Mulhouse–Dijon

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Meuse

celinske plovne poti

posodobitev

Kanal Albert

celinske plovne poti

posodobitev

Terneuzen

pomorski

zapornice: izvajajo se študije

Terneuzen–Gent

celinske plovne poti

celinske plovne poti

Antwerpen

pomorski, pristanišča

zapornice: študije v teku, pristanišče: povezave z zaledjem

Kanal Sena–Escaut

celinske plovne poti

načrt je dokončan, konkurenčni dialog se je začel, v celoti bo projekt zaključen do leta 2018

posodobitev plovnih poti v Valoniji

celinske plovne poti

celinske plovne poti

študije, posodobitev Bruselj–Luxembourg–Strasbourg

železnica

dela se izvajajo

Strasbourg–Mulhouse–Basel

železnica

posodobitev

Železniške povezave Luxembourg–Dijon–Lyon (TGV Ren–Rona)

železnica

študije in dela

Lyon

železnica

vzhodna obvoznica: študije in dela

Kanal Saône–Mozela/Ren

celinske plovne poti

posodobitev

Rona

celinske plovne poti

posodobitev

Predlog spremembe Parlamenta

Meuse, vključno Maaswerknom

celinske plovne poti

posodobitev, večmodalne povezave

Koridor Ren–Scheldt: zapornice Volkeraklock in Kreekraklock, Krammerlock in Hansweert

zapornice

posodobitev

Kanal Albert

celinske plovne poti

posodobitev

Terneuzen

pomorski

zapornice: izvajajo se študije

Terneuzen–Gent

celinske plovne poti

celinske plovne poti

Rotterdam–Antwerpen

železnica

posodobitev proge za tovorni železniški promet

Antwerpen

pomorski, pristanišča

zapornice: študije v teku, pristanišče: povezave z zaledjem

Kanal Sena–Sever; povezava Sena–Escaut

celinske plovne poti

načrt je dokončan, konkurenčni dialog se je začel, v celoti bo projekt zaključen do leta 2020, posodobitev, vključno s čezmejnimi in večmodalnimi povezavami

posodobitev plovnih poti v Valoniji

celinske plovne poti

celinske plovne poti

študije, posodobitev Bruselj–Luxembourg–Strasbourg

železnica

dela se izvajajo

Strasbourg–Mulhouse–Basel

železnica

posodobitev

Strasbourg–Dijon–Lyon

železnica

študije in dela, posodobitev

Luxembourg–Dijon– Ambérieu

železnica

študije in dela, posodobitev

Lyon

železnica

lyonska mestna obvoznica: študije in dela

Kanal Saône–Mozela/Ren

celinske plovne poti

posodobitev

Rona

celinske plovne poti

posodobitev

Lyon–Avignon–pristanišče Marseille–Fos

železnica

posodobitev

Marseille

pristanišča

povezave z zaledjem in z večmodalnimi terminali

 

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Strasbourg–Stuttgart–München–Wels/Linz

Strasbourg–Stuttgart–München – Wels/Linz

Strasbourg–Mannheim–Frankfurt–Würzburg–Nürnberg–Regensburg–Passau– Wels/Linz

Strasbourg–Mannheim–Frankfurt–Würzburg–Nürnberg–Regensburg–Passau– Wels/Linz

Wels/Linz–Dunaj–Budimpešta–Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca–Sulina

Wels/Linz–Dunaj–Budimpešta–Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca–Sulina

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Železniška povezava Strasbourg–Kehl Appenweier

železnica

dela na povezovalnih točkah Appenweier

Karlsruhe–Stuttgart–München

železnica

izvajajo se študije in dela

München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg

železnica

izvajajo se študije in dela

Salzburg–Wels

železnica

študije

Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels

železnica

študije; dela se delno izvajajo

Železniška povezava Wels–Dunaj

železnica

konec del predviden do leta 2017

Dunaj–Budimpešta

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti na Madžarskem

Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca

železnica

posodobitev določenih odsekov, študije hitrosti

Majna–prekop Majna–Donava–Donava

celinske plovne poti

študije in dela na več odsekih in ozkih grlih; pristanišča celinskih plovnih poti: povezave z zaledjem

Konstanca

pristanišča

povezave z zaledjem

Predlog spremembe Parlamenta

Železniška povezava Strasbourg–Kehl Appenweier

železnica

dela na povezovalnih točkah Appenweier

Karlsruhe–Stuttgart–München

železnica

izvajajo se študije in dela

München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg

železnica

izvajajo se študije in dela

Salzburg–Wels

železnica

študije

Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels

železnica

študije; dela se delno izvajajo

Železniška povezava Wels–Dunaj

železnica

konec del predviden do leta 2017

Dunaj–Budimpešta

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti na Madžarskem

Budimpešta–Arad

železnica

študije za visokohitrostno omrežje med Budimpešto in Aradom

Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca

železnica

posodobitev določenih odsekov, študije hitrosti

Majna–prekop Majna. Donava–Donava (Kehlheim– Konstanca/Midia/Sulina) + prekop Bukarešta–Donava

celinske plovne poti

študije in dela na več odsekih in ozkih grlih; pristanišča celinskih plovnih poti: železniške povezave z zaledjem

Giurgiu–Galați

pristanišča

Nadaljnji razvoj večmodalnih platform in povezav z zaledjem; študije in dela

Konstanca

pristanišča, pomorske avtoceste

povezave z zaledjem, pomorske avtoceste (vključno s storitvami ledolomilcev)

 

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Priloga – del I – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sofija do meje z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

Sofija do srbske meje

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

Temišvar–srbska meja

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

München–Praga

Čezmejni odsek

železnica

študije

Nürnberg–Praga

Čezmejni odsek

železnica

študije

Katowice–Vroclav–Dresden

Čezmejni odsek

železnica

posodobitev

Vroclav–Praga

Čezmejni odsek

železnica

študije

Gradec–Maribor–Pragersko

Čezmejni odsek

železnica

študije

Botnijski koridor: Lulea–Oulu

Čezmejni odsek

železnica

študije in dela

Severozahodna Španija in Portugalska

Ozko grlo

železnica

dela se izvajajo

Frankfurt–Fulda–Erfurt–Berlin

Ozko grlo

železnica

študije

Halle–Leipzig– ürnberg

Ozko grlo

železnica

dela se izvajajo, končana bodo do leta 2017

Proga Egnatia

Ozko grlo

železnica

izvajajo se študije

Celinske plovne poti Dunkerque–Lille

Ozko grlo

celinske plovne poti

izvajajo se študije

 

 

 

 

Sundsvall–Umea–Lulea

Ozko grlo

železnica

študije in dela

Malmö–Göteborg

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

dela

Botnijski zaliv–Kiruna–norveška meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije in dela

Železniška povezava Shannon–Cork–Dublin

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

izvajajo se študije

Železniška povezava med Wilhelmshavnom in Bremerhavnom

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

izvajajo se študije

Žilina–ukrajinska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Ventspils–Riga–ruska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Klaipeda–Kaunas–Vilna–beloruska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev, medsebojna povezava z letališčem

Tallinn–Tartu–Koidula–ruska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Marseille–Toulon–Nica–italijanska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti

Bordeaux–Toulouse

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti

Tempere–Oulu

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Pamplona–Zaragoza–Sagunto

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije in dela

Predlog spremembe Parlamenta

Sofija do meje z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

Sofija do srbske meje

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

Temišvar–srbska meja

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

München–Praga

Čezmejni odsek

železnica

študije

Nürnberg–Praga

Čezmejni odsek

železnica

študije

Vroclav–Dresden

Čezmejni odsek

železnica

posodobitev

Vroclav–Praga

Čezmejni odsek

železnica

študije

Ljubljana– hrvaška meja

Čezmejni odsek

železnica

študije

Botnijski koridor: Lulea–Oulu

Čezmejni odsek

železnica

študije in dela

Iasi–meja z Republiko Moldavijo

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

Suceava-ukrajinska meja

Čezmejni odsek

železnica

študije

Nowa Sól–Hradec Králové

Čezmejni odsek

cesta

dela

A Coruña– Palencia

Ozko grlo

železnica

dela se izvajajo

Gijón–Palencia

Ozko grlo

železnica

dela se izvajajo

A Coruña–Madrid (visokohitrostna potniška storitev)

Ozko grlo

železnica

dela se izvajajo

Prednostni projekti, opredeljeni v Prilogi III Sklepa št. 661/2010 (Praga–Linz, nova železnica visoke zmogljivosti: prečkanje meje v osrednjih Pirenejih, proga „Železni Ren“ (Rheidt–Antwerpen))

Čezmejni odsek

železnica

izvajajo se študije

Frankfurt–Fulda–Erfurt–Berlin

Ozko grlo

železnica

študije

Halle–Leipzig– ürnberg

Ozko grlo

železnica

dela se izvajajo, končana bodo do leta 2017

Proga Egnatia

Ozko grlo

železnica

izvajajo se študije

Celinske plovne poti Dunkerque–Lille

Ozko grlo

celinske plovne poti

izvajajo se študije

Vzporedna železniška povezava visokih hitrosti Pariz–Lyon

Ozko grlo

železnica

izvajajo se predhodne študije

Sundsvall–Umea–Lulea

Ozko grlo

železnica

študije in dela

Alba–Iulia– Turda–Dej– Suceava–Paşcani–Iaşi

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije in dela

Bukarešta–Buzău–Brăila–Galați

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

izboljšanje in popravilo železniške infrastrukture ter povezave z zaledjem: študije za visokohitrostno omrežje

Kybartai–Kaunas

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Porurje–Münster–Osnabrück–Hamburg

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev odseka Münster–Lünen (dvojni tiri)

Nantes–Tours– Lyon

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije in dela

Ploiesti–Suceava

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije

Malmö–Göteborg

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

dela

Botnijski zaliv–Kiruna–norveška meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije in dela

Železniška povezava Shannon–Cork–Dublin

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

izvajajo se študije

Železniška povezava med Wilhelmshavnom in Bremerhavnom

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

izvajajo se študije

Žilina–ukrajinska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Ventspils–Riga–ruska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Klaipeda–Kaunas–Vilnius–beloruska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev, medsebojna povezava z letališčem

Katovice–Vroclav–nemška meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Marseille–Toulon–Nica–italijanska meja

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti

Bordeaux–Toulouse

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije za železniški sistem visokih hitrosti

Tampere –Oulu

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

posodobitev

Pamplona–Zaragoza–Sagunto

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije in dela

Craiova–Bukarešta

Druge povezave osrednjega omrežja

železnica

študije

 

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Priloga – del II

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

a) Prednostni koridorji

 

Cilj

Zadevne države članice

1. Severnomorsko priobalno omrežje („NSOG“)

Razvoj celostnega priobalnega električnega omrežja v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu, Baltskem morju in sosednjih vodah za transport električne energije iz obnovljivih virov v glavna središča porabe in skladiščenja ter povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo

2. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v jugozahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Electricity“)

Razvoj medsebojnih povezav med državami članicami v regiji in sredozemskimi tretjimi državami, predvsem zaradi vključevanja električne energije iz obnovljivih virov.

Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Malta, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo

3. Medsebojne povezave plinskih sistemov v zahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Gas“):

Povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje plinskih pretočnih poti v zahodni Evropi v smeri sever-jug z namenom dodatne širitve dobavnih poti in povečanja kratkoročne preskrbe s plinom.

Belgija, Irska, Luksemburg, Francija, Nemčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo

4. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Electricity“):

Krepitev medsebojnih povezav in notranjih vodov v smereh sever–jug in vzhod–zahod za dopolnitev notranjega trga in vključitev pridobivanja energije iz obnovljivih virov.

Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija

5. Medsebojne povezave plinskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Gas“):

Krepitev regionalnih plinskih povezav med območjem Baltskega morja, Jadranskim in Jonskim morjem ter Črnim morjem, da bi predvsem povečali raznolikost in varnost preskrbe s plinom.

Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija

6. Načrt medsebojnega povezovanja na področju električne energije na baltskem energetskem trgu („BEMIP Electricity“)

Razvoj medsebojnih povezav med državami članicami v baltski regiji in ustrezna krepitev infrastrukture notranjih omrežij, ki naj bi prispevala h koncu izolacije baltskih držav in utrjevanju povezanosti trgov v regiji.

Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska

7. Načrt medsebojnega povezovanja na področju plina na baltskem energetskem trgu („BEMIP Gas“)

Konec izoliranosti treh baltskih držav in Finske s prekinitvijo odvisnosti od enega samega dobavitelja ter povečanjem raznolikosti ponudbe na območju Baltskega morja.

Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska

8. Južni plinski koridor („SGC“)

Prenos plina iz Kaspijskega bazena, Osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnosredozemskega bazena v Unijo za povečanje raznolikosti ponudbe plina.

Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija

b) Prednostna področja

 

Cilj

Zadevne države članice

Uvedba pametnih omrežij:

Hitrejše sprejemanje tehnologij pametnih omrežij v celotni Uniji za učinkovito vključevanje obnašanja in ravnanja vseh uporabnikov, priključenih v električno omrežje.

vse

Poti za električno energijo

Razvoj prvih poti za električno energijo do leta 2020 zaradi izgradnje sistema poti za električno energijo v celotni Uniji.

vse

Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Priprava na izgradnjo infrastrukture za prenos ogljikovega dioksida med državami članicami zaradi vzpostavitve zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

vse

Predlog spremembe Parlamenta

a) Prednostni koridorji

 

Cilj

Zadevne države članice

1. Severnomorsko priobalno omrežje („NSOG“)

Razvoj integriranega električnega omrežja in povezovalni daljnovodi v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu, Baltskem morju in sosednjih vodah za prenos električne energije iz obnovljivih virov energije na morju v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo

2. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v jugozahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Electricity“)

Razvoj povezave med državami članicami v regiji s sredozemskim območjem, vključno z Iberskim polotokom, in sicer za integracijo električne energije iz obnovljivih virov energije ter za krepitev notranjih omrežij, da bi se spodbudilo povezovanje trgov v regiji.

Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Malta, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

3. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Electricity“):

Krepitev medsebojnih povezav in notranjih vodov v smereh sever–jug in vzhod–zahod za dopolnitev notranjega trga in vključitev pridobivanja energije iz obnovljivih virov.

Avstrija, Bolgarija, Hrvaška,1 Češka, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

 

 

__________________

 

 

1Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.

4. Načrt medsebojnega povezovanja na področju električne energije na baltskem energetskem trgu („BEMIP Electricity“)

Razvoj medsebojne povezave med državami članicami v baltski regiji in ustrezna okrepitev notranjih omrežnih infrastruktur z namenom prekinitve osamitve baltskih držav ter spodbujanja povezovanja trgov, med drugim s prizadevanji za povezovanje energije iz obnovljivih virov v regiji.

Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska

5. Medsebojne povezave plinskih sistemov v zahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Gas“):

Razvoj plinske infrastrukture za plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi za dodatno diverzifikacijo oskrbovalnih poti ter povečanje kratkoročne dobavljivosti plina.

Belgija, Danska, Irska, Luksemburg, Francija, Nemčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

6. Medsebojne povezave plinskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Gas“):

Razvoj plinske infrastrukture za regionalne plinske povezave med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem, Črnim morjem in vzhodnosredozemskim bazenom in v njih ter za širjenje in povečanje varnosti oskrbovalnih poti s plinom.

Avstrija, Bolgarija, Hrvaška1, Češka, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

 

 

__________________

 

 

1 Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.

7. Južni plinski koridor („SGC“)

Razvoj infrastrukture za prenos plina iz Kaspijskega bazena, osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja v Unijo za povečanje raznolikosti dobave plina.

Avstrija, Bolgarija, Hrvaška1, Češka, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija

 

 

__________________

 

 

1 Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.

8. Načrt medsebojnega povezovanja na področju plina na baltskem energetskem trgu („BEMIP Gas“)

Razvoj plinske infrastruktura za prekinitev osamitve treh baltskih držav in Finske ter njihove odvisnosti od enega dobavitelja ter povečanje raznolikosti dobave in varne oskrbe z energijo v regiji Baltskega morja.

Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska

b) Prednostna področja

 

Cilj

Zadevne države članice

Uvedba pametnih omrežij:

Pospešeno sprejetje tehnologij pametnih omrežij v Uniji za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na električno omrežje, zlasti proizvajanje velikih količin električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter odziv na povpraševanje potrošnikov.

vse

Poti za električno energijo

Razvoj prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 kot začetek gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji, ki omogoča:

vse

 

(i) prevzetje vse večjega presežka vetrne proizvodnje energije v severnih morjih in Baltskem morju in okrog njih ter rastočo proizvodnjo iz obnovljivih virov v Vzhodni in Južni Evropi in tudi Severni Afriki;

 

 

(ii) povezovanje teh novih proizvodnih vozlišč z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi v nordijskih državah, Alpah in drugimi regijami z velikimi središči porabe;

 

 

(iii) Obvladovanje vse bolj raznolikega in decentraliziranega povpraševanja po električni energiji

 

Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Priprava na izgradnjo infrastrukture za prenos ogljikovega dioksida med državami članicami zaradi vzpostavitve zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

vse

 

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Priloga – del III

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

a) Horizontalne prednostne naloge

 

Inovativno upravljanje, kartiranje in storitve

Ukrepi za tehnično pomoč in ponovitev projekta, kadar so potrebni za uvedbo in nadzor, vključno z načrtovanjem projektov in naložb ter študijami izvedljivosti.

 

Kartiranje vseevropske širokopasovne infrastrukture bo omogočilo stalen podroben fizični pregled in dokumentiranje ustreznih lokacij, analizo pravic poti, oceno potenciala za posodobitev obstoječih objektov itd.

 

Analiza okoljskega vpliva z upoštevanjem potreb po ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter sposobnosti odzivanja na katastrofe.

Podporni ukrepi in drugi ukrepi za tehnično podporo

Ukrepi, potrebni za pripravo na izvedbo projektov skupnega interesa, ali ukrepi, ki prispevajo k temu namenu, skupaj s pripravljalnimi študijami, študijami izvedljivosti, ocenjevalnimi in validacijskimi študijami ter drugimi ukrepi za tehnično podporo, skupaj s predhodnimi dejavnostmi za celostno opredelitev in razvoj ukrepa.

b) Širokopasovna omrežja

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij z izgradnjo uravnoteženega in geografsko raznolikega portfelja projektov širokopasovnih povezav, skupaj s projekti za hitrosti prenosa 30 Mb/s ter 100 Mb/s in več, ter projekti za mesta, predmestja in podeželje, prispevajo k pametni in vključujoči rasti za doseganje zadovoljive ravni povezljivosti v vseh državah članicah.

Značilnosti posredovanja

Opis

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje:

podpira naložbe v širokopasovna omrežja, ki izpolnjujejo cilj iz digitalne agende 2020 o univerzalni pokritosti s hitrostjo prenosa 30 Mb/s; or

 

podpira naložbe v širokopasovna omrežja, ki izpolnjujejo cilj iz digitalne agende 2020, pri čemer je vsaj 50 % gospodinjstev naročenih na hitrosti prenosa nad 100 Mb/s.

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje enega ali več naslednjih elementov:

Postavitev pasivne fizične infrastrukture ali postavitev kombinirane pasivne in aktivne fizične infrastrukture ter elementov pomožne infrastrukture, skupaj s storitvami, ki so potrebne za upravljanje takšne infrastrukture;

 

pripadajoče naprave in storitve, kot so napeljave v zgradbah, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, vodi, kabelskih ceveh, oddajniki, vstopne odprtine v kanale in omarice;

 

izkoriščanje potencialnih sinergij med postavljanjem širokopasovnih omrežij in omrežji drugih javnih služb (omrežje za električno energijo, prevoz, vodovod, kanalizacijo itd.), zlasti tistimi, ki so povezana s pametno distribucijo električne energije.

c) Infrastruktura digitalnih storitev

Na področju infrastrukture digitalnih storitev se bodo podpirala naslednja področja skupnega interesa.

Digitalna storitev

Opis

Vseevropske hrbtenične povezave visokih hitrosti za javne uprave

Javna vseevropska hrbtenična storitvena infrastruktura, ki bo zagotovila zelo hitro povezljivost med javnimi institucijami na področjih javne uprave, kulture, šolstva in zdravstva.

Čezmejno zagotavljanje storitev e-uprave

Standardne, čezmejne in uporabniku prijazne interaktivne platforme, ki bodo povečale učinkovitost v gospodarstvu in javnem sektorju ter prispevale k enotnemu trgu.

 

Takšne platforme omogočajo elektronska javna naročila, spletne zdravstvene storitve, standardno poslovno poročanje, elektronsko izmenjavo pravosodnih informacij, čezevropsko spletno registracijo podjetja, storitve e-uprave za podjetja, vključno s čezevropsko spletno registracijo podjetja.

Omogočanje dostopa do informacij o javnem sektorju in večjezične storitve

Digitalizacija obsežnih zbirk evropskih kulturnih virov in spodbujanje tretjih strank za njihovo ponovno uporabo.

 

Doseganje polnega dostopa za ponovno uporabo do vseh informacij iz javnega sektorja v EU, ki se lahko razkrijejo, do leta 2020.

 

Omogočanje vsem podjetjem v EU, da spletne storitve ponujajo v svojem jeziku, pri čemer bodo storitve v celoti dostopne in uporabne v katerem koli jeziku EU.

Varnost in zanesljivost

Skupna raba računalniške opreme, zbirk podatkov in programske opreme za vzpostavljanje centrov za varnejši internet (SIC) v državah članicah ter zaledni instrumenti za obravnavo poročanja o vsebinah, povezanih s spolno zlorabo.

 

Pomembne infrastrukture za storitve, skupaj s komunikacijskimi kanali in platformami, ki so razvite in nameščene za spodbujanje pripravljenosti, deljenja informacij, usklajevanja in odzivanja po vsej EU.

Vzpostavitev informacijskih rešitev in rešitev na področju komunikacijskih tehnologij za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev

Sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na področju pametnih energetskih storitev za večjo usklajenost s potrebami državljanov (ki so lahko proizvajalci ter tudi potrošniki energije), ponudnikov energetskih storitev in javnih uprav.

 

Predlog spremembe

a) Horizontalne prednostne naloge

Inovativno upravljanje, kartiranje in storitve

Ukrepi za tehnično pomoč in ponovitev projekta, kadar so potrebni za uvedbo in nadzor, vključno z načrtovanjem projektov in naložb ter študijami izvedljivosti.

 

Geodetsko načrtovanje vseevropske širokopasovne infrastrukture s kartiranjem obstoječe in načrtovane infrastrukture, tudi prometne in energetske, bo omogočilo stalen in natančen fizičen pregled in dokumentacijo zadevnih območij, analizo pravic do poti, oceno možnosti nadgradnje obstoječih zmogljivosti itd.

 

Analiza okoljskega vpliva z upoštevanjem potreb po ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter sposobnosti odzivanja na katastrofe.

Podporni ukrepi in drugi ukrepi za tehnično podporo

Ukrepi, potrebni za pripravo na izvedbo projektov skupnega interesa, ali ukrepi, ki prispevajo k temu namenu, skupaj s pripravljalnimi študijami, študijami izvedljivosti, ocenjevalnimi in validacijskimi študijami, pomočjo v zvezi s tehničnim in finančnim inženiringom, ki omogoča pripravo projektov skupnega interesa zaradi pridobitve finančne pomoči na trgu ali po tej uredbi, ter drugimi ukrepi za tehnično podporo, skupaj s predhodnimi dejavnostmi za celostno opredelitev in razvoj ukrepa.

b) Širokopasovna omrežja

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij z izgradnjo uravnoteženega in geografsko raznolikega portfelja projektov širokopasovnih povezav, skupaj s projekti za hitrosti prenosa 100 Mb/s ter 1 Gb/s in več, predmestja in podeželje, prispevajo k pametni in vključujoči rasti za doseganje zadovoljive ravni povezljivosti v vseh državah članicah.

Značilnosti posredovanja

Opis

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje:

Naložbe v odprta visokohitrostna širokopasovna omrežja, ki lahko dosežejo vsaj cilj digitalne agende 2020 v zvezi z univerzalno pokritostjo s hitrostjo 100 Mb/s, kjer je mogoče; ali

 

naložbe v odprta ultra visokohitrostna širokopasovna omrežja, ki lahko dosežejo cilj digitalne agende 2020 in cilj, da bo najmanj 50 % gospodinjstev naročenih na storitve s hitrostjo nad 1 Gb/s, kjer je mogoče;

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje enega ali več naslednjih elementov:

Postavitev pasivne fizične infrastrukture ali postavitev kombinirane pasivne in aktivne fizične infrastrukture ter elementov pomožne infrastrukture, skupaj s storitvami, ki so potrebne za upravljanje takšne infrastrukture;

 

pripadajoče naprave in storitve, kot so napeljave v zgradbah, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, vodi, kabelskih ceveh, oddajniki, vstopne odprtine v kanale in omarice;

 

izkoriščanje potencialnih sinergij med postavljanjem širokopasovnih omrežij in omrežji drugih javnih služb (omrežje za električno energijo, prevoz, vodovod, kanalizacijo itd.), zlasti tistimi, ki so povezana s pametno distribucijo električne energije.

c) Infrastruktura digitalnih storitev

Digitalna storitev

Opis

Vseevropske hrbtenične povezave visokih hitrosti za javne uprave

Javna vseevropska hrbtenična storitvena infrastruktura, ki bo zagotovila zelo hitro povezljivost med javnimi institucijami na področjih javne uprave, kulture, šolstva, raziskav in zdravstva.

Čezmejno zagotavljanje storitev e-uprave

Standardne, čezmejne in uporabniku prijazne interaktivne platforme, ki bodo povečale učinkovitost v gospodarstvu in javnem sektorju ter prispevale k enotnemu trgu.

 

Takšne platforme omogočajo elektronska javna naročila, spletne zdravstvene storitve, standardno poslovno poročanje, elektronsko izmenjavo pravosodnih informacij, čezevropsko spletno registracijo podjetja, storitve e-uprave za podjetja, vključno s čezevropsko spletno registracijo podjetja, čezmejne interoperabilne elektronske storitve izdajanja računov, uporabo infrastrukture v javnem prometu, ki omogoča uporabo varnih in interoperabilnih mobilnih storitev bližine, platformo za spletno reševanje sporov.

Evropska platforma za dostop do izobraževalnih virov

Elektronska večjezična platforma, kjer bi lahko izobraževalne ustanove in posamezniki z odprtimi dovoljenjem delili izobraževalno gradivo. Platforma bi gostila učbenike, članke in video posnetke in omogočila uporabnikom, da prispevajo pri njihovi pripravi ter k usklajevanju in razpravi. Ustanovam bi omogočilo, da sodelujejo preko spleta, delijo izkušnje in razvijejo zmogljivosti v odprtih izobraževalnih virih in spletnem izobraževanju in omogočilo učenje na daljavo in sodelovanje med izobraževalnimi akterji, tudi preko aplikaciji za e-učenje. Bila naj bi tudi v pomoč pri iskanju v javnih knjižničnih virih in dostopanju do njih.

Omogočanje dostopa do informacij o javnem sektorju in večjezične storitve

Digitalizacija obsežnih zbirk evropskih kulturnih virov in spodbujanje tretjih strank za njihovo ponovno uporabo.

 

Doseganje polnega dostopa za ponovno uporabo do vseh informacij iz javnega sektorja v EU, ki se lahko razkrijejo, do leta 2020, v skladu s pravili o zasebnosti in varstvu osebnih podatkov.

 

Omogočanje vsem podjetjem v EU, da spletne storitve ponujajo v svojem jeziku, pri čemer bodo storitve v celoti dostopne in uporabne v katerem koli jeziku EU.

Varnost in zanesljivost

Skupna raba računalniške opreme, zbirk podatkov in programske opreme za vzpostavljanje centrov za varnejši internet (SIC) v državah članicah ter zaledni instrumenti za obravnavo poročanja o vsebinah, povezanih s spolno zlorabo.

 

Pomembne infrastrukture za storitve, skupaj s komunikacijskimi kanali in platformami, ki so razvite in nameščene za spodbujanje pripravljenosti, deljenja informacij, usklajevanja in odzivanja po vsej EU.

Vzpostavitev informacijskih rešitev in rešitev na področju komunikacijskih tehnologij za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev

Sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na področju pametnih energetskih storitev za večjo usklajenost s potrebami državljanov (ki so lahko proizvajalci ter tudi potrošniki energije), ponudnikov energetskih storitev in javnih uprav.

 

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Priloga – del III a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Seznam predhodno določenih projektov, ki temeljijo na sinergijah med vsaj dvema sektorjema, ki sta zajeta v instrument za povezovanje Evrope.

 

Uporaba omrežij za preskrbo, ki ne uporabljajo fosilne in onesnažujoče energije (na primer električno energijo ali vodik) za prevozna sredstva.

 

Izvajanje pametnih omrežij z uporabo nove ali obstoječe infrastrukture na področju prometa in telekomunikacij.

 

Uporaba prometne infrastrukture (npr. tunelov, mostov, jezov itd.) za proizvodnjo energije in/ali izrabo novih povezav, ki krepijo električne zmogljivosti, uporabljajo nove plinske koridorje ali telekomunikacijska omrežja.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

Namen predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope je:

 

– usmeriti sredstva na projekte z evropsko dodano vrednostjo na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, da bi vzpostavili povezana evropska omrežja, ki bodo zagotavljala enako učinkovitost in visoko raven te infrastrukture na celotnem ozemlju EU;

 

– centralizirati, poenostaviti in vzpostaviti pogoje za dodeljevanje sredstev, zagotovljenih na podlagi te uredbe, na ravni Unije, obenem pa izkoristiti sinergijo med temi tremi sektorji;

 

– skrbno porazdeliti sredstva med neposredne oblike pomoči in nove finančne instrumente, ki povezujejo trg in bistveno izboljšujejo učinkovitost evropskih sredstev;

 

– boljše povezati kohezijske države na finančni, tehnični in operativni ravni z vključitvijo deleža sredstev instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) v skladu s pravili kohezijskega sklada na področju prometa.

 

V hudi krizi, s katero se soočamo, prizadevanje za doseganje gospodarskega, socialnega in okoljskega napredka hkrati upravičuje:

 

– ukrepe za ponovno vzpostavitev uravnoteženosti javnega proračuna,

– povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter

– vrnitev k trajni, vključujoči in uravnoteženi rasti.

 

– vrnitev k trajni, vključujoči in uravnoteženi rasti. Zato poročevalci odločno podpirajo to uredbo o vzpostavitvi mehanizma za povezovanje Evrope, da bi se dosegel cilj rasti in konkurenčnosti na področju prometa, energije in telekomunikacij v treh korakih:

 

– dodelitev potrebnih sredstev javnoprevoznemu sektorju za izvedbo projektov za izgradnjo infrastrukture, pri čemer bodo sodelovali številni gospodarski sektorji tako v fazi izvedbe kot kasneje pri opravljanju storitev in vzdrževanju;

 

– stimulacija teh sektorjev, raziskav, prenosa tehnologij ter (finančnega in operativnega) razvoja, da bi Evropa na teh področjih ohranila svoj vodilni položaj na svetovni ravni;

 

– izgradnja vzdržnih, učinkovitih in zanesljivih prometnih, energetskih in telekomunikacijskih sistemov v Evropi, ki bodo z izboljšanjem gospodarske, socialne in okoljske uspešnosti prispevali k svetovni konkurenčnosti njenega gospodarstva, usklajenemu in povezanemu delovanju Unije ter njeni teritorialni povezanosti.

 

Potrebe po financiranju na ozemlju Unije do leta 2020 po ocenah znašajo:

– 500 milijard za vseevropska prometna omrežja, pri čemer je 250 milijard potrebnih za odpravo ozkih grl in vzpostavitev manjkajočih povezav, predvsem čezmejnih;

– 200 milijard za vseevropska prometna omrežja;

– 270 milijard za razvoj širokopasovnih omrežij in storitvenih platform.

 

Pri dodelitvi 50 milijard v okviru tega mehanizma bo torej potrebno naslednje:

– premišljena izbira financirane infrastrukture glede na njeno evropsko dodano vrednost in skladnost s strategijo Evropa 2020;

– čim boljše in usklajeno upravljanje mehanizma na ravni organov Evropske unije;

– tesno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi (države članice, regije, teritorialne skupnosti, nosilci projektov);

– sodelovanje med samimi evropskimi institucijami (Komisija, Svet, Parlament);

– posebna pozornost, namenjena kohezijskim državam, ki imajo velike potrebe, njihova sredstva pa so pogosto omejena;

– čim boljša izraba finančnih sredstev med klasičnimi ukrepi posredovanja in novimi finančnimi instrumenti:

Ønepovratna sredstva bi bilo treba uporabljati le za projekte, ki ustvarjajo malo prihodkov ali pa jih sploh ne, pri čemer bi morala biti stopnja sofinanciranja usklajena z zadanimi cilji in prednostnimi nalogami, pričakovanji gospodarskih subjektov in trga ter naravo ukrepov;

Øinovativni finančni instrumenti bi morali omogočiti obsežno uporabo naročil z ohranitvijo:

ointeresov Unije, skladnosti in objektivnosti ukrepov,

opomembnejših učinkov vzvoda,

oodsotnosti izkrivljanja konkurence in motenj na trgu;

– vključitev te uredbe v prihodnji večletni finančni okvir, da bo zagotovljeno tesno sodelovanje z drugimi finančnimi okviri z enakimi cilji, zlasti z:

Ø8. okvirnim programom za raziskave in inovacije (Obzorje 2020) ter

Øregionalno kohezijsko politiko.

 

Zato poročevalci menijo, da bo za večletne in letne programe potrebno sprejetje delegiranih aktov. Pri tem mora sodelovati Parlament, saj gre za sprejetje političnih odločitev (npr. o razpisih za oddajo predlogov, ki se objavijo), pri čemer se lahko sprejmejo tudi dodatna posebna pravila o predložitvi projektov skupnega interesa, ki lahko tako nadomestijo temeljni akt. Na področju energije in telekomunikacij ni seznama projektov skupnega interesa, ki se financirajo, zaradi česar ima lahko Komisija preveliko diskrecijsko pravico.

 

Sektorji, ki jih zajema ta uredba, so izrednega strateškega pomena za prihodnost Unije in njenih prebivalcev.

 

I – Na področju prometa

 

Na tem področju je cilj fizična povezava vseh regij Unije ter zagotovitev mobilnosti ljudi in blaga, brez katere ni mogoč razvoj in teritorialna usklajenost Unije. Poudariti je treba tudi, da se za politiko na področju infrastrukture in njeno uporabo skriva vsa evropska industrija, ki se opira na promet (npr. avtomobilska, letalska, železniška, vesoljska industrija in prometni sistemi), ki še vedno zaseda vodilni svetovni položaj in predstavlja večinski delež našega gospodarskega potenciala.

 

Še en odločilni element, ki označuje učinkovita prometna omrežja, je njihov prispevek h konkurenčnosti. Že leta 1993 je Delorsova komisija v beli knjigi o rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju[2] ocenila, da so za ustvarjenje 15 milijonov delovnih mest in spodbuditev gospodarske rasti do leta 2000 za prednostne projekte potrebna prometna omrežja v vrednosti 220 milijard ekujev[3].

 

Dvajset let pozneje in v gospodarski krizi, v kakršni smo se znašli, Komisija za prometni sektor predlaga najmanj 50 milijard (31,7 milijard EUR) za Unijo, ki ima danes precej večje število držav članic in bistveno večje potrebe.

 

Poročevalci menijo, da bi bilo za uresničitev pričakovanega finančnega vzvoda na področju prometa potrebnih vsaj 10 % načrtovanih potreb (500 milijard evrov za TEN-T do leta 2020).

Zaradi omejenih financ Komisija sedaj predlaga, naj se instrument za povezovanje Evrope osredotoči na tiste projekte, ki so zreli za financiranje v obdobju prihodnjega večletnega finančnega okvira in imajo visoko dodano vrednost za EU na področju horizontalne tematike ali trajnostnih oblik prometa, kot so železnice ali celinske vodne poti. Seznam prilog že opredeljuje omejeno število potencialnih projektov, zlasti v obliki koridorjev, za katere naj bi se porabilo 85 % sredstev iz IPE. Kljub temu se bodo zbirale konkurenčne ponudbe, saj razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za financiranje vseh projektov iz prilog.

 

Poročevalci pozdravljajo uvedbo pristopa koridorjev, kar bistveno izboljšuje upravljanje sedanjih 30 prednostnih projektov v okviru TEN-T, ki so bili izbrani leta 2004 zaradi njihovega izrednega pomena za čezmejne prometne tokove, kohezijo in trajnostni razvoj. V tej fazi in kot začetno točko bi želeli obdržati deset že opredeljenih koridorjev in druge odseke, ki jih predlaga Komisija, ter predlagati le manjšo spremembo horizontalnih prednostnih nalog, tj. dodati pomorske avtoceste, da bo ta pojem ostal prednostna naloga za TEN-T, kot tudi storitve ITS.

Poleg tega bi bilo treba bistveno prenoviti seznam predhodno opredeljenih projektov iz dela 1 Priloge, če bo Svet sklenil bistveno zmanjšati finančni okvir.

 

Poraba deleža sredstev iz kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope na področju prometa je priložnost za države, ki so do njih upravičene, da se bolje povežejo z velikimi evropskimi omrežji, s čimer se bo okrepila njihova konkurenčnost in vključenost v Evropsko unijo. Kljub temu bo treba posebej upoštevati tako finančne kot operativne razmere v teh državah, zlasti pri izvajanju načela uporabi ali zgubi („use it or loose it“). Tehnična podpora projektnega inženiringa v kohezijskih državah z določenimi težavami na administrativni ravni bo tem državam, da v celoti izkoristijo financiranje v okviru IPE.

 

II – Na področju energetike

 

Razvoj infrastrukture je pomemben za več ključnih izzivov, s katerimi se bo Evropska unija soočila v naslednjih letih:

-neodvisnost in medsebojna odvisnost ter solidarnost na področju preskrbe Unije z energijo (varnost, stabilnost),

-vzpostavitev pametnih, učinkovitejših, energetsko varčnih omrežij,

-razvoj novih omrežij z obnovljivimi viri energije ter njihova povezanost s konvencionalnimi omrežji.

 

Potreba po 200 milijardah EUR investicijskih sredstev in nedokončani notranji trg v energetskem sektorju sta poglavitni oviri, ki je treba odpraviti, če želimo izpolniti cilje strategije Evropa 2020.

 

Zato poročevalci menijo, da uresničitev učinka finančnega vzvoda za vsak evro, vložen v energetsko infrastrukturo, zagotavlja najvišjo vrednost instrumenta IPE. Z razširjeno uporabo finančnih instrumentov bodo zagotovljene tudi dodatne koristi za okrepitev in pritegnitev zasebnih vlaganj prek tržnih instrumentov, kar je v obdobju finančnega krčenja pogoj za razvoj infrastrukture.

 

Nepovratna sredstva se lahko uporabljajo in jih je treba uporabljati v skrajni sili za prednostne projekte, ki niso ekonomsko vzdržna, imajo pa pozitivne zunanje učinke ter ne izkrivljajo energetskega trga, ki se še razvija, in ne ustvarjajo umetne konkurence z zasebnimi vlaganji.

 

Instrument za povezovanje Evrope bo pomagal odpraviti vrzel med potrebami po novi, posodobljeni infrastrukturi, ter energetskimi in podnebnimi cilji iz strategije Evropa 2020, če bodo te prednostne naloge dosledno upoštevane pri izvajanju tega instrumenta.

 

III – Na področju telekomunikacij

 

Razvoj širokopasovnih omrežij na podlagi povpraševanja mora biti rezultat strateške odločitve o dokončanju enotnega trga na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter uresničitvi ciljev digitalne agende.

 

Zato bi morala biti prednost vzpostavitev evropske strukture digitalnih storitev, vseevropskih hrbteničnih povezav visokih hitrosti za javne uprave, čezmejnih e-vladnih storitev (npr. storitev čezmejnih e-naročil, e-sodstva, e-zdravstva), zagotavljanje dostopa do informacij javnega sektorja, vključno z digitalnimi viri evropske dediščine, data.eu in večjezični viri, varnost in zaščita (varnejši internet in kritična storitvena infrastruktura) ter pametne energetske storitve.

 

Poročevalci menijo, da bi morali biti ti finančni instrumenti edini mehanizmi, ki bodo podpirali razvoj širokopasovnega omrežja v okviru IPE. Finančni instrumenti imajo v primerjavi z nepovratnimi sredstvi številne prednosti, saj denimo zagotavljajo precej večji finančni vzvod ter lahko tako z enakim proračunom dosežejo več gospodinjstev. Potrjeni programi za javno podporo se morajo osredotočiti na ustvarjanje pozitivnih zunanjih učinkov, kot so razvoj lokalnega/podeželskega gospodarstva, okrepitev konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest.

 

IV – Sinergija

 

Poročevalci pozdravljajo predlog Komisije za vzpostavitev enotnega instrumenta, ki bo zajemal vse tri sektorje, saj bo to zmanjšalo administrativne stroške upravljanja programa. Obenem pa menijo, da bi bilo treba dodatno spodbujati možnost sinergije med energetskim, prometnim in telekomunikacijskim sektorjem. Predlagajo tudi natančnejšo opredelitev pojma sinergije, zlasti meril za upravičenost, stopenj sofinanciranja, upravljanja in finančnih pravil, s čimer bi izvajalce projektov bolj spodbudili, naj predlagajo ukrepe z možnostjo sinergije med omenjenimi sektorji. V delu IV Priloge je predstavljen nov poskusni seznam predhodno opredeljenih projektov z možnostjo sinergije.

 

Instrument za povezovanje Evrope (IPE) lahko na podlagi preglednega, sinergetskega, poenostavljenega, centraliziranega in pogojnega upravljanja omogoči maksimalno učinkovitost evropskega financiranja za izvajanje velikih političnih prednostnih nalog Unije na področju prometa, energije in telekomunikacij.

 

Namen predlogov sprememb ni uvedba novosti, temveč natančnejša opredelitev danega besedila, saj menimo, da mora biti uredba o IPE precizna.

 

Poročevalci bodo pozorno spremljali pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru za zagotovitev, da bodo temu instrumentu dodeljena zadostna proračunska in operativna sredstva. Z zmanjšanjem potrebnih sredstev bi ga razvrednotili ter močno ogrozili ukrepe za rast in konkurenčnost Unije.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Amalia Sartori

predsednica

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

BRUSELJ

 

Brian Simpson

predsednik

Odbor za promet in turizem

BRUSELJ

Zadeva:  Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ( COM(2011)0665 – C7‑0374/2011 – 2011/0302(COD) )

Spoštovana gospa predsednica, gospod predsednik

S pismom z dne 16. januarja 2013 ste v skladu s členom 37 Pravilnika zaprosili Odbor za pravne zadeve za mnenje o tem, ali je ustrezno dodati člen 174 k členu 349 PDEU kot pravno podlago predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope.

Komisija je predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope na podlagi člena 172 PDEU. Odbor za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbor za promet in turizem sta skupaj preučila predlog po postopku skupnih sej odborov iz člena 51 Pravilnika.

 

Odbora sta 18. decembra 2012 sprejela skupno poročilo o uredbi, skupaj s predlogom sprememb, ki ga je predlagal Odbor za regionalni razvoj, da se pravni podlagi predloga doda člena 174 in 349.

Ozadje

 

1. Predlog

 

Namen predlagane uredbe je oblikovati nov celostni instrument za vlaganje v prednostne naloge glede infrastrukture EU na področju prometa, energetike in telekomunikacij, imenovan instrument za povezovanje Evrope.

 

Instrument za povezovanje Evrope je skladen z revizijo okvirne politike v vseh treh sektorjih za naslednji večletni finančni okvir. V energetskem sektorju predlagana uredba določa dvanajst prednostnih nalog, koridorjev in področij, štiri za vsak sektor: transport električne energije in plina, razvoj pametnih omrežij, poti za električno energijo in čezmejna omrežja ogljikovega dioksida.

 

V prevoznem sektorju je določeno osrednje omrežje s koridorji, po katerih poteka visoko učinkovit tovorni in potniški promet z malimi emisijami. Tako se bodo sedanje storitve uporabljale v večmodalnih kombinacijah, kar jih bo naredilo bolj učinkovite.

 

Za telekomunikacijska omrežja je ključni cilj odprava digitalnih ozkih grl. To kaže na potrebo po splošnem izboljšanju celotnega širokopasovnega omrežja ter vzpostavitvi digitalnih infrastrukturnih platform, ki omogočajo skladno digitalno uporabo evropskih javnih storitev.

 

Da se zagotovi, da bodo prednostne naloge izpolnjenje v obdobju, določenem z večletnim finančnim okvirom, je potreben prispevek iz proračuna EU. Financiranje bo zagotovljeno v skladu s predlogi Komisije, preko uporabe inovativnih finančnih orodij, ki zagotavljajo multiplikacijski učinek s tem, da olajšajo in pritegnejo drugo javno in zasebno financiranje projektov, ki so v interesu EU.

 

2. Pravna podlaga predloga

 

Člen 172 PDEU, ki je pravna podlaga predloga Komisije, je pravna podlaga za sprejemanje smernic in drugih ukrepov, ki se nanašajo na vseevropska omrežja (TEN-T) na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture, njegovo besedilo pa je naslednje:

 

„Člen 172

Evropski parlament in Svet sprejmeta smernice in druge ukrepe, navedene v členu 171(1), po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Smernice in projekte skupnega interesa, ki se nanašajo na ozemlje ene od držav članic, mora odobriti ta država članica.“

 

V členu 171 PDEU, na katerega se nanaša člen 172, so opredeljeni ukrepi, ki jih lahko sprejme Unija za spodbujanje vseevropskih omrežij, in se glasi:

 

„Člen 171

1. Da bi dosegli cilje iz člena 170, Unija:

– pripravi vrsto smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov, predvidenih na področju vseevropskih omrežij; v teh smernicah se opredelijo projekti skupnega interesa;

– izvaja ukrepe, za katere se izkaže, da so potrebni za zagotovitev medobratovalnosti omrežij, zlasti na področju usklajevanja tehničnih standardov;

– lahko podpira projekte skupnega interesa, ki jih podpirajo države članice in ki so opredeljeni v okviru smernic iz prve alinee, zlasti s študijami izvedljivosti, kreditnimi garancijami ali subvencioniranjem obrestnih mer; Unija lahko prek Kohezijskega sklada, ustanovljenega v skladu s členom 177, pomaga financirati tudi posebne projekte v državah članicah na področju prometne infrastrukture.

Unija pri svojih dejavnostih upošteva potencialno ekonomsko upravičenost projektov.

2. Države članice v povezavi s Komisijo med seboj usklajujejo svoje nacionalne politike, ki lahko pomembno vplivajo na doseganje ciljev iz člena 170. Komisija lahko v tesnem sodelovanju z državami članicami daje koristne pobude za pospeševanje takšnega usklajevanja.

3. Unija se lahko odloči za sodelovanje s tretjimi državami, da bi podprla projekte skupnega interesa in zagotovila medobratovalnost omrežij.“

 

3. Predlagana sprememba pravne podlage

 

V navedbi, ki sta jo sprejela pristojna odbora v zvezi s predlogom spremembe, ki ga predlaga Odbor za regionalni razvoj, je predlagano, da se uredbi dodata dve novi pravni podlagi:

 

a) Člen 174 PDEU, ki določa splošne cilje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, in se glasi:

„Člen 174

Da bi Unija pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

Unija si še zlasti prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij ter zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi.

Med zadevnimi regijami se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.“

 

b) Člen 349 PDEU, ki se nanaša na posebne ukrepe v podporo najbolj oddaljenim regijam:

 

„Člen 349

Ob upoštevanju strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer Guadeloupa, Francoske Gvajane, Martinika, Reuniona, Saint-Barthélemyja, Saint-Martina, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov, katerih razvoj zaradi svoje stalnosti in součinkovanja močno otežujejo dejavniki, kot so oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje ter ekonomska odvisnost od maloštevilnih proizvodov, sprejme Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom posebne ukrepe, ki so zlasti namenjeni opredelitvi pogojev uporabe Pogodb za te regije, vključno s skupnimi politikami. Kadar Svet zadevne posebne ukrepe sprejme po posebnem zakonodajnem postopku, prav tako odloča na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Ukrepi iz prvega odstavka se nanašajo zlasti na področja, kot so carinska in trgovinska politika, davčna politika, prostotrgovinske cone, kmetijska in ribiška politika, pogoji za preskrbo s surovinami in bistvenimi izdelki za široko porabo, državne pomoči ter pogoji dostopa do strukturnih skladov in horizontalnih programov Unije.

Svet sprejme ukrepe iz prvega pododstavka ob upoštevanju posebnih značilnosti in omejitev najbolj oddaljenih regij, ne da bi s tem ogrozil celovitost in povezanost pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami.“

 

Ker predloga spremembe, ki dodaja dve novi pravni podlagi, ne spremlja obrazložitev kot taka, kratka obrazložitev iz mnenja Odbora za regionalni razvoj ponuja nekaj smernic glede razlogov za spremembo:

 

„Poročevalec je seznanjen, da so države članice, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, izrazile zadržke in celo nasprotovanje prenosu 10 milijard EUR iz Kohezijskega sklada, ki so v okviru instrumenta za povezovanje Evrope namenjene projektom na področju prometne infrastrukture izključno v državah članicah. “

 

Analiza

 

1. Načela, ki jih je uvedlo Sodišče

 

Sodna praksa Sodišča o izbiri pravilne pravne podlage je dobro uveljavljena. Sodišče je poudarilo, da je izbira pomembna na ustavni ravni zaradi posledic, ki jih ima pravna podlaga v smislu pristojnosti in postopka[4]. Zato mora vsaka institucija v skladu s členom 13(2) PEU delovati znotraj pristojnosti, ki so ji dodeljene s pogodbo[5]. Sodišče je tudi poudarilo , da „je treba pravno podlago ukrepa izbrati na osnovi objektivnih dejstev, ki jih je mogoče sodno preizkusiti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa“[6].

 

Glede možnosti, da bi pravni akt imel več kot eno podlago Sodišče navaja, da je to možno le, če ima akt več ciljev ali več medsebojno neločljivo povezanih komponent, pri čemer ni nobena drugotnega pomena in posredna glede na drugo. Če se pri pregledu ukrepa izkaže, da ima več ciljev in/ali zajema različne elemente, pri čemer je mogoče enega opredeliti kot glavnega , medtem ko so drugi samo postranski ali pomožni, potem mora akt temeljiti na eni sami pravni podlagi, tj. tisti, ki je ustrezna za glavni cilj ali element. [7]

 

2. Ocena predlagane pravne podlage

 

a) Pravna podlaga predloga

 

Člen 172 PDEU določa, da se redni zakonodajni postopek uporablja za vse ukrepe ali smernice na področju vseevropskih omrežij (člen 171(1)), katerih razvoj in izvrševanje spada med cilje, določene v PDEU, zlasti v členu 170, ki je naveden. Ta določa, da: „[…] Unija […] prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.“

 

Člen 1 predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope določa vsebino uredbe se glasi:

 

„Člen 1

 

Ta uredba vzpostavlja instrument za povezovanje Evrope ter določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

 

Člen 3 predloga opredeli splošne cilje uredbe, ki jih dopolnjujejo posebni sektorski cilji za tri zadevne sektorje, tj. za prometni, energetski in telekomunikacijski sektor. Člen 3 predloga se glasi:

 

„Člen 3

 

Instrument za povezovanje Evrope omogoča pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike vseevropskih omrežij za energetski, prometni in telekomunikacijski sektor. Instrument za povezovanje Evrope podpira zlasti izvajanje projektov, katerih cilj je razvoj in izgradnja nove ali posodobitev obstoječe infrastrukture na področju prometa, energetike in telekomunikacij. Zato instrument za povezovanje Evrope upošteva naslednje cilje:

 

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki bodo koristila celotni Evropski uniji v smislu konkurenčnosti ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe, prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji.

Izpolnitev tega cilja se bo merila z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe.

 

(b) omogočiti Uniji doseganje ciljev 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanja deleža energije iz obnovljivih virov na 20 odstotkov do leta 2020 ter hkrati zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.

 

Cilji predlagane uredbe jasno ustrezajo ciljem, zajetih v členu 172 PDEU, ki ga je zato treba upoštevati kot pravi ustrezno podlago predloga.

 

b) Člen 174 kot možna pravna podlaga

 

Pravna podlaga mora zagotavljati pristojnost sprejemanja zakonodaje. Člen 174 PDEU določa splošne cilje politike regionalnega razvoja, ne vključuje pa operativnih določb, ki bi institucije pooblaščale za pravno urejanje.

 

Čeprav je torej jasno, da se člena 174 ne more uporabiti kot pravno podlago, pa lahko dodamo, da v skladu s členom 171, ki določa ukrepe na področju omrežja TEN, operativen pa postane operativen na podlagi člena 172, „Unija lahko prek Kohezijskega sklada, ustanovljenega v skladu s členom 177, pomaga financirati tudi posebne projekte v državah članicah na področju prometne infrastrukture“.

 

c) Člen 349 kot možna pravna podlaga

 

V nasprotju s členom 174, člen 349 omogoča sprejetje zakonodajnih ukrepov v obliki posebnih ukrepov, ki so zlasti namenjeni opredelitvi pogojev uporabe Pogodb za regije, opredeljene v členu. Med ukrepi so v členu navedeni pogoji dostopa do strukturnih skladov in medsektorskimi programi Unije.

Pri odločanju, ali bi se lahko uporabil člen 349 kot druga pravna podlaga, je treba obravnavati ne samo vprašanje, ali naj bi predlog imel dvojno pravno podlago, pač pa tudi ali poročilo, ki ga je sprejel odbor, spreminja predlog v takšni meri, da bi bila potrebna dodatna pravna podlaga.

Glede predloga se zdi jasno, da prilagoditev instrumenta za povezovanje Evrope najbolj oddaljenim regijam ni ločeni in osrednji cilj predloga. Kot kaže je tudi jasno, da poročilo, ki sta ga skupaj sprejela odbora ITRE in TRAN, ni spremenilo glavnih ciljev na način, ki bi opravičeval dodajanje člena 349 kot druge pravne podlage.

Sprejet je bil predlog spremembe člena 7(4) predlagane uredbe, ki določa, da se lahko financira ukrepe na področju širokopasovnih omrežij preko državne pomoči za projekte, ki zmanjšujejo digitalni razkorak, ko povezujejo podeželske, gorske, oddaljene ali redko poseljene regije ali otoke, neobalne in obrobne regije, pod pogojem, da odobritev pomoči preko finančnega instrumenta ne bi bila zadostna za pozitivno naložbeno odločitev.

Vendar pa ne predstavlja drugega neodvisnega cilja predlagane direktive, ki bi se ga lahko primerjalo s tistimi, ki so navedeni kot glavni cilj uredbe, bodisi v obliki, ki jo predlaga Komisija, bodisi kot sta jih sprejela odbora ITRE in TRAN.

 

Priporočilo Odbora za pravne zadeve

 

Na seji dne 22. januarja 2013 se je Odbor za pravne zadeve odločil, soglasno[8], da vam priporoči, da je ustrezna pravna podlaga predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope samo člen 172 PDEU.

S spoštovanjem

Klaus-Heiner Lehne

20.9.2012

MNENJE Odbora za proračun

za Odbor za promet in turizem ter Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

( COM(2011)0665 /2 – C7‑0374/2011 – 2011/0302(COD) )

Pripravljavec mnenja: Göran Färm

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za promet in turizem ter Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojna odbora, da v svoje poročilo vključita naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 a (novo)

 

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, za zakonodajni organ le okvirna in da ne morejo biti dokončna, dokler ne bo sprejet sporazum o predlogu uredbe, ki bo določala večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020;

 

Predlog spremembe    2

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 b (novo)

 

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1b. želi spomniti na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost in novem večletnem finančnem okviru za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; opozarja, da bodo v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna ustrezna dodatna sredstva, da bi Uniji omogočili uresničevanje njenih obstoječih političnih prednostnih nalog in novih nalog iz Lizbonske pogodbe ter odzivanje na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za uresničevanje dogovorjenih ciljev in obveznosti Unije ter načela solidarnosti Unije nameni le omejen finančni prispevek kljub povečanju ravni sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013; poziva Svet, naj (če se ne strinja s tem pristopom) jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov je mogoče povsem opustiti kljub nesporni evropski dodani vrednosti;

 

______________

 

1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Za financiranje infrastrukture v čezmejnih regijah v okviru celovitega razvoja omrežja bi bilo treba doseči znatne medsebojne učinke med instrumentom za povezovanje Evrope in Evropskim skladom za regionalni razvoj.

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da se veliko držav članic, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, sooča z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z visoko dodano vrednostjo Unije. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe projektov na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, zlasti čezmejnih projektov, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem prometnem omrežju v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Komisija mora podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, da vzpostavijo primerno strukturo projektov, tako da se največja prednost nameni nacionalnim dodelitvam v okviru Kohezijskega sklada.

(13) Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da se veliko držav članic, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, sooča z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z visoko dodano vrednostjo Unije. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe takih projektov, zlasti čezmejnih, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem prometnem omrežju v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Komisija bi morala podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, in po potrebi okrepiti njihovo upravno zmogljivost, da vzpostavijo primerno strukturo projektov, tako da se največja prednost nameni nacionalnim dodelitvam v okviru Kohezijskega sklada, pa tudi zato da bi jih podprla pri prošnjah za 21,7 milijarde EUR, ki so na voljo vsem državam članicam, ter da bi kar v največji možni meri zagotovila geografsko ravnotežje.

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Omogočiti je treba več načinov izvajanja in različne stopnje financiranja, da se zagotovita večja učinkovitost in učinek finančne pomoči Unije, spodbudijo zasebne naložbe ter obravnavajo posebne zahteve posameznih projektov.

(25) Omogočiti je treba več načinov izvajanja ter različne stopnje financiranja in finančnih instrumentov, da se zagotovita večja učinkovitost in učinek finančne pomoči Unije, spodbudijo zasebne naložbe ter obravnavajo posebne zahteve posameznih projektov.

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Čeprav se lahko večina naložb v okviru strategije Evropa 2020 izvede s tržnimi in regulativnimi ukrepi, so za soočanje z izzivom na področju financiranja potrebna javna posredovanja in podpora Unije prek nepovratnih sredstev in inovativnih finančnih instrumentov. Finančne instrumente je treba uporabljati za uresničevanje posebnih potreb trga v skladu s cilji IPE, pri čemer ne smejo v celoti nadomestiti zasebnega financiranja. Pred odločitvijo o uporabi finančnih instrumentov mora Komisija izvesti predhodne ocene teh instrumentov.

(34) Čeprav se lahko večina naložb v okviru strategije Evropa 2020 izvede s tržnimi in regulativnimi ukrepi, so za soočanje z izzivom na področju financiranja potrebna javna posredovanja in podpora Unije prek nepovratnih sredstev in inovativnih finančnih instrumentov. Finančne instrumente bi bilo treba uporabljati za uresničevanje posebnih potreb trga v skladu s cilji instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), pri čemer bi morali biti dodani drugim finančnim ukrepom, ki so na voljo, ali jih dopolnjevati ter ne bi smeli v celoti nadomestiti zasebnega financiranja. Pred odločitvijo o uporabi finančnih instrumentov bi morala Komisija izvesti predhodne ocene teh instrumentov.

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) V strategiji Evropa 2020 se je Komisija zavezala k uporabi finančnih instrumentov Unije v okviru strategije stalnega financiranja, ki združuje financiranje Unije ter nacionalno javno in zasebno financiranje na področju infrastrukture. To temelji na utemeljitvi, da se lahko neoptimalne naložbene okoliščine in tržne nepopolnosti pogosto učinkoviteje obravnavajo s finančnimi instrumenti kot z nepovratnimi sredstvi.

(36) V strategiji Evropa 2020 se je Komisija zavezala k uporabi finančnih instrumentov Unije v okviru strategije stalnega financiranja, ki združuje financiranje Unije ter nacionalno javno in zasebno financiranje na področju infrastrukture. To temelji na utemeljitvi, da se lahko neoptimalne naložbene okoliščine in tržne nepopolnosti pogosto učinkoviteje obravnavajo s finančnimi instrumenti kot z nepovratnimi sredstvi, s čimer se izboljša učinek finančnega vzvoda proračunske porabe in dosežejo večji multiplikacijski učinki pri spodbujanju financiranja zasebnega sektorja. To je še zlasti pomembno glede na otežen dostop do posojil, omejitev v javnih financah in dejstvo, da je treba podpreti okrevanje evropskega gospodarstva. Finančni instrumenti, ki jih bo vodilo povpraševanje na trgu, bodo koristili projektom s podobnimi finančnimi potrebami, zaradi sinergij med sektorji pa naj bi prinesli večje koristi, kar zadeva vpliv na trg, upravno učinkovitost in uporabo virov.

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, jih je treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer je treba upoštevati neko stopnjo prožnosti, da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Te instrumente je treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013, kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja ter sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite).

(37) Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, jih je treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer je treba upoštevati neko stopnjo prožnosti, da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Te instrumente bi bilo treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013, kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite) ter pobuda za projektne obveznice Evropa 2020.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Za zagotavljanje sektorske razpršenosti upravičencev do finančnih instrumentov in spodbujanje postopne geografske razpršenosti po državah članicah mora Komisija v partnerstvu z EIB s skupnimi pobudami, kot sta Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva in Jaspers, zagotavljati podporo državam članicam pri oblikovanju primernega sklopa projektov, ki bi lahko bili primerni za projektno financiranje.

(39) Za zagotovitev sektorske razpršenosti upravičencev do finančnih instrumentov in spodbujanje postopne geografske razpršenosti po državah članicah, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, bi morala Komisija v partnerstvu z EIB s skupnimi pobudami, kot sta Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva in Jaspers, zagotavljati podporo državam članicam pri oblikovanju primernega sklopa projektov, ki bi lahko bili primerni za projektno financiranje.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Komisija mora izvajati vmesne in naknadne ocene, da se oceni uspešnost in učinkovitost financiranja ter njegov učinek na splošne cilje instrumenta za povezovanje Evrope in prednostne naloge strategije Evropa 2020.

(43) Komisija bi morala izvajati vmesne in naknadne ocene, da se oceni uspešnost in učinkovitost različnih vrst finančne podpore, njen učinek na splošne cilje instrumenta za povezovanje Evrope ter skupni obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, da bi se povečal znesek naložb v prednostne naloge strategije Evropa 2020.

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 3 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki bodo koristila celotni Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji. Izpolnitev tega cilja se bo merilo z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe;

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, kar bo koristilo celotni Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe, prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije, če bi mešanica instrumentov koristila projektom, ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji. Izpolnitev tega cilja se bo merila z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe;

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 3 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) prispevati k podpiranju projektov z evropsko dodano vrednostjo in velikimi družbenimi koristmi, ki na trgu ne morejo pridobiti ustreznih finančnih sredstev.

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

i) odpravljanje ozkih grl in vzpostavitev manjkajočih povezav, kar se meri s številom novih in izboljšanih čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh, za katere se je zagotovilo financiranje IPE;

i) odpravljanje ozkih grl v prometni infrastrukturi in na prometnih vozliščih na mejnih prehodih ter vzpostavitev manjkajočih povezav, kar se meri s številom novih in izboljšanih čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh, za katere se je zagotovilo financiranje IPE;

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je 50 000 000 000 EUR. Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3:

1. Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je 50 000 000 000 EUR, kar je prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/XX/2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunskem sodelovanju in dobrem finančnem poslovodenju. Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3:

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) Promet: 31 694 000 000 EUR, od česar se 10 000 000 000 EUR v skladu s to uredbo prenese iz Kohezijskega sklada za porabo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

a) Promet: 31 694 000 000 EUR, od česar se 10 000 000 000 EUR v skladu s to uredbo prenese iz Kohezijskega sklada za porabo izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančni okvir instrumenta za povezovanje Evrope lahko krije stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

Finančni okvir instrumenta za povezovanje Evrope lahko krije upravne stroške in stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ter stroške upravljanja, ki so potrebni za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko Komisija med sektorji prerazporeja dodeljena sredstva iz deleža, določenega v odstavku 1, vendar to ne velja za 10 000 000 000 EUR, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

3. Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko Komisija predlaga, da se med sektorji prerazporedijo dodeljena sredstva iz deleža, določenega v odstavku 1, vendar to ne velja za 10 000 000 000 EUR, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, in sicer brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa v letnem proračunskem postopku.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Na področju prometa so do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le naslednji ukrepi:

2. Na področju prometa so do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Da bi tudi pri uporabi finančnih instrumentov v kar največji možni meri zagotovila geografsko ravnotežje, zlasti z ukrepi za podporo programov iz odstavka 1, Komisija po potrebi zagotavlja upravno pomoč državam članicam, s čimer naj bi okrepila njihovo zmožnost za vzpostavitev primerne strukture projektov za tovrstne instrumente. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le naslednji ukrepi:

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) ukrepi v podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse načine prevoza.

 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Predloge lahko predloži ena ali več držav članic, mednarodnih organizacij, skupnih podjetij ali javnih ali zasebnih podjetij ali organov s sedežem v državah članicah.

1. Predloge lahko predloži ena ali več držav članic, mednarodnih organizacij, skupnih podjetij, kot na primer v pravni obliki evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ali javnih ali zasebnih podjetij ali organov s sedežem v državah članicah.

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b – točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka ter razvoj pristanišč in večmodalne platforme: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenih stroškov.

ii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka, razvoj pristanišč in večmodalne platforme ter ukrepi v podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse načine prevoza: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenih stroškov.

 

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka (d)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na podlagi dokazil iz člena 15(2) (a) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije ali so zanje potrebne inovativne rešitve, povečajo na največ 80 %;

(b) stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na podlagi dokazil iz člena 15(2) (a) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije ali so zanje potrebne inovativne rešitve, zlasti na področju obnovljive energije, povečajo na največ 80 %.

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pravila, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za posebne razpise. Pri izvajanju teh razpisov imajo največjo možno prednost projekti, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada.

2. Pravila, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za posebne razpise. Komisija skuša pri izvajanju teh razpisov zagotoviti čim večjo geografsko uravnoteženost, pri tem podpira države članice, upravičene do sredstev Kohezijskega sklada, ter po potrebi okrepi njihove upravne zmogljivosti za vzpostavitev primerne strukture projektov in tako zagotovi, da bodo imeli največjo možno prednost projekti, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada, te države članice pa bo podpirala tudi pri vlogah za 21,7 milijarde EUR, ki so na voljo vsem državam članicam.

 

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. da se zagotovi čim boljše črpanje prenesenih sredstev v vseh državah članicah, upravičenih do sredstev Kohezijskega sklada, se posebna pozornost nameni ukrepom za podporo programa iz te uredbe, namenjenim krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb, povezanih z razvojem in izvajanjem projektov za uresničevanje ciljev IPE.

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 – točka (d)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) posojila in/ali jamstva, ki jih omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno z mehanizmi povečanja projektnih obveznic, ki jih z lastnimi sredstvi izda finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in dodelitvi kapitala.

(b) posojila in/ali jamstva, ki jih omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno z mehanizmi povečanja projektnih obveznic, ki so namenjeni podpori za posamezne projekte ali projektne portfelje, ter jih z lastnimi sredstvi izda finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in dodelitvi kapitala.

 

 

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ukrepi, za katere se pridobi financiranje v okviru finančnih instrumentov, se izbirajo na podlagi načela „kdor prej pride, prej melje“ in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter postopno geografsko diverzifikacijo med državami članicami.

1. Ukrepi, za katere se pridobi financiranje v okviru finančnih instrumentov, se v nespremenjenih okoliščinah izbirajo po vrstnem redu prispelih vlog in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter geografsko diverzifikacijo med državami članicami.

 

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Cilj finančnih instrumentov je ohranitev vrednosti sredstev iz proračuna Unije. Ustvarijo lahko sprejemljive donose, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali vlagateljev.

3. Cilj finančnih instrumentov je izboljšati učinek finančnega vzvoda porabe iz proračuna Unije, s čimer bi privabili dodatna sredstva javnih in zasebnih investitorjev. Ustvarijo lahko sprejemljive donose, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali vlagateljev.

 

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije, vključno s sredstvi, dodeljenimi v skladu s to uredbo.

4. Različne vrste finančnih instrumentov se lahko kombinirajo med seboj in/ali z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije, vključno s sredstvi, dodeljenimi v skladu s to uredbo.

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Vrednotenje dodatno obravnava obseg poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

1. Komisija najpozneje do sredine leta 2017 pripravi ocenjevalno poročilo v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Poleg tega v poročilu preuči možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevanje ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, vključno z učinkom na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov. Komisija v poročilu tudi presodi, katere ukrepe je treba sprejeti v prihodnje, da bi bila poraba Unije učinkovitejša in da bi se povečal obseg naložb v prednostne projekte. V oceni med drugim preuči, kako bi finančne instrumente še bolj približali širšemu krogu dolgoročnih vlagateljev, vključno z javnimi, in kako bi povečali obseg upravičenih projektov, ter se preuči morebitno oblikovanje lastniških instrumentov za financiranje infrastrukture Unije.

 

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Pri instrumentu se upošteva neodvisna celovita ocena pobude za projektne obveznice Evropa 2020, ki bo izvedena leta 2015. Komisija na njeni podlagi oceni primernost te pobude, pa tudi njeno uspešnost pri povečevanju obsega naložb v prednostne projekte in učinkovitosti porabe Unije. Na podlagi te ocene in ob upoštevanju vseh možnosti Komisija presodi, ali so potrebne ustrezne regulativne spremembe, med drugim spremembe zakonodaje, še zlasti če predvideni odziv trga ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega dolžniškega financiranja.

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Instrument za povezovanje Evrope

Referenčni dokumenti

COM(2011)0665 – C7-0374/2011 – 2011/0302(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

17.11.2011

TRAN

17.11.2011

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

17.11.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Göran Färm

6.2.2012

(člen 51 – skupne seje odborov)

Datum razglasitve na zasedanju

15.3.2012

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Richard Ashworth, Francesca Balzani, Zuzana Brzobohatá, Andrea Cozzolino, James Elles, Göran Färm, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Alda Sousa, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Alexander Alvaro, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Peter Jahr, Paul Rübig, Peter Šťastný

 

 

 

29.11.2012

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za promet in turizem

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

( COM(2011)0665 – C7‑0374/2011 – 2011/0302(COD) )

Pripravljavec mnenja: Markus Pieper

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Instrument za povezovanje Evrope je glavni instrument EU za financiranje projektov osrednjega omrežja, ki ponujajo največjo evropsko dodano vrednost, z ureditvijo manjkajočih čezmejnih povezav, ključnih ozkih grl in večmodalnih vozlišč. Ta instrument bo koristil vsem državam članicam, saj bo omogočal enakopraven dostop do notranjega trga in pospešil razvoj infrastrukture, ki jo EU potrebuje.

 

Kar zadeva 10 milijard EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada, ki so v okviru instrumenta za povezovanje Evrope namenjeni projektom na področju prometne infrastrukture izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, so slednje izrazile zadržke in celo nasprotovanje. Ne glede na vse je treba sredstva, predvidena za države upravičenke do sredstev Kohezijskega sklada, uporabiti za točno določen namen, saj ne bodo vrnjena v Kohezijski sklad, če ne bodo porabljena, temveč bodo izgubljena. Odgovornost Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca je, da preuči predlog Komisije in v besedilo doda potrebna pojasnila, da bi zagotovil, da bodo vse države članice podprle dober predlog z evropsko dodano vrednostjo. V zvezi s tem pripravljavec mnenja ocenjuje, da je treba v besedilo vnesti naslednja pojasnila:

 

10 milijard EUR iz Kohezijskega sklada se ne bi smelo upoštevati v omejitvi 2,5 % BDP.

 

10 milijard EUR, ki se prenesejo iz Kohezijskega sklada, se ne bi smelo upoštevati v metodologiji za izračun omejitve 2,5 % BDP, predlagani v večletnem finančnem okviru. Na načelni ravni namreč ni smiselno, da se pri tej omejitvi upošteva centralno voden instrument, kot je instrument za povezovanje Evrope. Večina projektov, ki naj bi se financirali, je čezmejnih, taka omejitev pa bi povzročila neenako obravnavo na dveh straneh projekta. Poleg tega za države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, to pomeni element neenake obravnave med 21,7 in 10 milijardami EUR, saj med izvajanjem projektov, ki temeljijo na konkurenci, ni mogoče spoštovati takih zgornjih mej kot dokončno določenih sredstev za države.

 

Večji poudarek na čezmejnih projektih v obmejnih regijah

 

V številnih obmejnih območjih sedanja infrastruktura še vedno izraža ozka nacionalna načela (to niso prednostni volilni cilji držav članic, ki raje vlagajo sredstva v razvoj infrastrukture v osrednjem delu države, čeprav jim proces evropske integracije in notranji trg prinašata pomembne koristi), zaradi česar so obrobne regije v slabšem položaju. Večina prednostnih projektov je res povezanih z nadnacionalno infrastrukturo, vendar se projekti v čezmejnih regijah pogosto končajo zelo pozno ali se sploh ne končajo. 26 izmed dosedanjih 30 prednostnih projektov omrežja TEN-T obsega dela v obmejnih regijah ali ima čezmejno razsežnost, toda pri vseh so bile naložbe v obmejnih regijah opravljene nazadnje.

 

Med instrumentom za povezovanje Evrope in sredstvi Kohezijskega sklada bi bilo treba ustvariti močne sinergije.

 

Sinergije v zvezi z infrastrukturnimi čezmejnimi projekti je treba razvijati tudi s programi ozemeljskega sodelovanja, ki jih financirata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad. Čezmejni infrastrukturni projekti, tudi v bogatejših regijah, bi morali biti izrecno upravičeni do sredstev ESRR v programih za rast in delovna mesta.

 

Instrument za povezovanje Evrope bi moral v nekaterih primerih ponuditi podporo za celovito omrežje.

 

Poleg tega bi moral biti na voljo za infrastrukturne projekte v okviru celovitega omrežja z omejitvijo 5 %, zlasti za projekte v čezmejnih regijah.

 

Instrument za „globlje“ povezovanje za povečanje naložb v ključno infrastrukturo.

 

Države s finančnimi težavami so najbolj odvisne od naložb v infrastrukturo, saj te spodbujajo rast in ustvarjajo delovna mesta. Zato bi bilo treba tem državam omogočiti, da na lastno zahtevo uporabijo sredstva popravljenih ali izterjanih denarnih tokov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in/ali v svojih nacionalnih proračunih za infrastrukturne projekte. Zadevne zneske bi morala centralizirano upravljati Komisija v okviru programa za konkurenčnost in rast. To bi spodbudilo naložbe v nacionalne in nadnacionalne infrastrukturne projekte in tako prispevalo k evropski dodani vrednosti.

 

Navsezadnje je treba poudariti, da je potrebna vseevropska vizija daljinskega koridorja, ki presega nacionalne meje, da bi se opredelile in odpravile ovire (infrastrukturne, tehnične in administrativne) za nemoten, interoperabilen in intermodalen promet. Te ovire močno škodujejo evropski konkurenčnosti zaradi višjih stroškov in manjše zanesljivosti logistične verige, poleg tega pa neenakomerno vplivajo na obrobnejše države, kar še poslabšuje ozemeljsko kohezijo.

PREDLOGI SPREMEMB

 

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanj 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 172, 174 in 349 Pogodbe,

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Dobro delovanje enotnega trga je odvisno od sodobne, visoko učinkovite infrastrukture, ki povezuje Evropo zlasti na področjih prometa, energetike in telekomunikacij. Te povezave, ki zagotavljajo večjo rast, bodo zagotovile boljši dostop do notranjega trga in zato v skladu s cilji strategije Evropa 2020 prispevale h konkurenčnejšemu tržnemu gospodarstvu.

(2) Dobro delovanje enotnega trga je odvisno od sodobne, povezane, visoko učinkovite infrastrukture, ki povezuje Evropo in njene regije, zlasti na področjih prometa, energetike in telekomunikacij. Te povezave, ki zagotavljajo večjo rast, bodo zagotovile boljši dostop do notranjega trga in zato v skladu s cilji strategije Evropa 2020 prispevale h konkurenčnejšemu tržnemu gospodarstvu.

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Komisija se je zavezala, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, oblikovanju ter izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje in upravljanje tveganja. Infrastrukturne naložbe iz te uredbe morajo prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki sta nizkoogljična ter odporna na podnebne spremembe in naravne nesreče.

(5) Komisija se je zavezala, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, oblikovanju ter izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje in upravljanje tveganja. Infrastrukturne naložbe iz te uredbe morajo prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki sta nizkoogljična ter odporna na podnebne spremembe in naravne nesreče, ne da bi se pri tem povečala izoliranost določenih evropskih regij, kot so najbolj oddaljene regije in otoške regije.

Obrazložitev

Z ukrepi in dejanji za spodbujanje nizkoogljične družbe in gospodarstva ne bi smeli povečevati izoliranosti regij, ki so že tako oddaljene od notranjega gospodarstva.

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Doseči bi bilo treba močne sinergije med instrumentom za povezovanje Evrope in ESRR za financiranje infrastrukture v čezmejnih regijah v okviru celovitega omrežja.

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Na podlagi ciljev iz bele knjige opredeljujejo smernice TEN-T iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … infrastrukturo vseevropskega prometnega omrežja, zahteve, ki jih mora izpolnjevati, ter ukrepe za njihovo izvedbo. Smernice predvidevajo zlasti dokončno vzpostavitev osrednjega omrežja do leta 2030.

(10) Na podlagi ciljev iz bele knjige opredeljujejo smernice TEN-T iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … infrastrukturo vseevropskega prometnega omrežja, zahteve, ki jih mora izpolnjevati, ter ukrepe za njihovo izvedbo. Smernice predvidevajo zlasti dokončno vzpostavitev osrednjega omrežja do leta 2030, in sicer z izoblikovanjem nove infrastrukture ter ponovno usposobitvijo in posodobitvijo obstoječe.

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Na podlagi analize načrtov za prometno infrastrukturo držav članic Komisija ocenjuje, da je treba za naložbe v promet v obdobju 2014–2020 za celotno omrežje TEN-T nameniti 500 milijard EUR, od česar bo treba po ocenah 250 milijard EUR vložiti v osrednje omrežje TEN-T. Glede na sredstva, ki so na voljo na ravni Unije, je treba ob upoštevanju osredotočenosti na projekte z najvišjo evropsko dodano vrednostjo nujno zagotoviti, da se doseže želeni učinek. Podpora se mora zato usmeriti na osrednje omrežje (zlasti koridorje osrednjega omrežja) in projekte skupnega interesa na področju sistemov upravljanja prometa (predvsem sisteme za upravljanje zračnega prometa, ki izhajajo iz sistema SESAR, za katere so potrebna proračunska sredstva Unije v znesku okrog 3 milijarde EUR).

(11) Na podlagi analize načrtov za prometno infrastrukturo držav članic Komisija ocenjuje, da je treba za naložbe v promet v obdobju 2014–2020 za celotno omrežje TEN-T nameniti [500] milijard EUR, od česar bo treba po ocenah [250] milijard EUR vložiti v osrednje omrežje TEN-T. Glede na sredstva, ki so na voljo na ravni Unije, je treba ob upoštevanju osredotočenosti na projekte z najvišjo evropsko dodano vrednostjo nujno zagotoviti, da se doseže želeni učinek. Podpora se mora zato usmeriti na osrednje omrežje (zlasti koridorje osrednjega omrežja) brez izključevanja podpore za celovito omrežje, ki bi lahko učinkovito povečalo družbeno in teritorialno kohezijo in izboljšala dostopnost po vsej Unije, pa tudi projekte skupnega interesa na področju sistemov upravljanja prometa (predvsem sisteme za upravljanje zračnega prometa, ki izhajajo iz sistema SESAR, za katere so potrebna proračunska sredstva Unije v znesku okrog 3 milijarde EUR).

Obrazložitev

Podpora iz IPE bi se morala osredotočati na osrednje omrežje, vendar ne bi smeli popolnoma izključiti niti podpore celovitemu omrežju v primerih, ko se s projekti zagotovi evropska dodana vrednost, še zlasti na območjih, kot so najbolj oddaljene regije v skladu s členoma 355 in 375 PDEU, ki so vključene v celovito omrežje, da bi tako preprečili kakršno koli povečevanje njihove izolacije.

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da se veliko držav članic, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, sooča z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z visoko dodano vrednostjo Unije. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe projektov na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, zlasti čezmejnih projektov, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem prometnem omrežju v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Komisija mora podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, da vzpostavijo primerno strukturo projektov, tako da se največja prednost nameni nacionalnim dodelitvam v okviru Kohezijskega sklada.

(13) Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da se nekatere države članice, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, soočajo z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z visoko dodano vrednostjo Unije. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe projektov na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, zlasti čezmejnih projektov, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada ([XXX] milijard EUR) prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem prometnem omrežju v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Do 31. decembra 2016 bi morala izbira projektov popolnoma upoštevati nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada. Od 1. januarja 2017 bi bilo treba sredstva, ki še niso dodeljena za projekte prometne infrastrukture, dati na razpolago vsem državam članicam, ki so upravičene do sredstev Kohezijskega sklada v okviru pravil te uredbe. Največjo možno prednost bi bilo treba zagotoviti projektom, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada. Komisija mora podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, da bi razvila in izvajala projekte z evropsko dodano vrednostjo s seznama v Prilogi te uredbe.

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Za dejansko uresničitev ciljev instrumenta za povezovanje Evrope so bistvene institucionalne in upravne zmogljivosti. Komisija bi morala vedno zagotavljati zadostno raven teh zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje projektov ter zadevni državi članici ponuditi ustrezna sredstva, kjer koli je to potrebno.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Na ravni EU je treba vzpostaviti močna in usklajena omrežja za digitalno zagotavljanje ukrepov za javno dobro z vključitvijo javnih akterjev in akterjev civilne družbe na nacionalni in regionalni ravni, zato je nujno, da se za stroške sistema, oblikovanja programske opreme in vzdrževanja odpornega vozlišča za taka omrežja zagotovi strukturirano financiranje EU, proračunom nacionalnih operaterjev pa se prepustijo le stroški znotraj države.

(24) Na ravni EU je treba vzpostaviti močna in usklajena omrežja za digitalno zagotavljanje ukrepov za javno dobro z vključitvijo javnih akterjev in akterjev civilne družbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zato je nujno, da se za stroške sistema, oblikovanja programske opreme in vzdrževanja odpornega vozlišča za taka omrežja zagotovi strukturirano financiranje EU, proračunom nacionalnih operaterjev pa se prepustijo le stroški znotraj države.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, jih je treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer je treba upoštevati neko stopnjo prožnosti, da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Te instrumente je treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013, kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja ter sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite).

(37) Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, jih je treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer je treba upoštevati neko stopnjo prožnosti, da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Pristojni upravni organi bi morali ustvariti potrebne spodbude, s katerimi bi pritegnili zasebne vlagatelje. Te instrumente je treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013, kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja ter sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite).

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Večletno načrtovanje za podporo, ki bi se dodelila iz instrumenta za povezovanje Evrope, mora biti usmerjeno k podpiranju prednostnih nalog EU z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih virov ter usklajenosti in stalnemu sprejemanju skupnih ukrepov Unije in držav članic. Za predloge, vložene po izvedbi prvega večletnega delovnega programa v prometnem sektorju, je treba za začetek obdobja upravičenosti stroškov obravnavati 1. januar 2014, da se zagotovi neprekinjenost projektov, ki jih že zajema Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij.

(41) Večletno načrtovanje za podporo, ki bi se dodelila iz instrumenta za povezovanje Evrope, mora biti usmerjeno k podpiranju prednostnih nalog EU z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih virov ter usklajenosti, poštenosti in stalnosti skupnih ukrepov Unije in držav članic. Za predloge, vložene po izvedbi prvega večletnega delovnega programa v prometnem sektorju, je treba za začetek obdobja upravičenosti stroškov obravnavati 1. januar 2014, da se zagotovi neprekinjenost projektov, ki jih že zajema Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij.

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Na podlagi sektorskih smernic, določenih v ločenih uredbah, je bil pripravljen seznam prednostnih področij, na katerih se uporablja ta uredba, pri čemer je treba ta seznam vključiti v Prilogo. Da se upoštevajo morebitne spremembe pri političnih prednostnih nalogah, tehnoloških zmogljivostih in prometnih tokovih, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami Priloge. Zelo pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno predloži ustrezne dokumente.

(44) Na podlagi sektorskih smernic, določenih v ločenih uredbah, je bil pripravljen seznam prednostnih področij, na katerih se uporablja ta uredba, pri čemer je treba ta seznam vključiti v Prilogo. Da se upoštevajo morebitne spremembe pri političnih prednostnih nalogah, tehnoloških zmogljivostih in prometnih tokovih, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami Priloge. Komisija bi morala pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno predloži ustrezne dokumente.

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) „celovito omrežje“ pomeni vseevropsko prometno omrežje, kot je določeno v poglavju II Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za TEN-T], ki zagotavlja dostop do notranjega trga in medsebojne povezave med vsemi regijami Unije, tudi odročnimi, oddaljenimi in zelo redko poseljenimi regijami, s čimer povečuje gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo med državami članicami, znotraj njih ter med državami članicami in tretjimi državami;

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Instrument za povezovanje Evrope omogoča pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike vseevropskih omrežij za energetski, prometni in telekomunikacijski sektor. Instrument za povezovanje Evrope podpira zlasti izvajanje projektov, katerih cilj je razvoj in izgradnja nove ali posodobitev obstoječe infrastrukture na področju prometa, energetike in telekomunikacij. Zato instrument za povezovanje Evrope upošteva naslednje cilje:

Instrument za povezovanje Evrope omogoča pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike vseevropskih omrežij za energetski, prometni in telekomunikacijski sektor. Instrument za povezovanje Evrope podpira zlasti izvajanje projektov, katerih cilj je razvoj in izgradnja nove ali posodobitev obstoječe infrastrukture na področju prometa, energetike in telekomunikacij ter ki dajejo prednost manjkajoči infrastrukturi. Zato instrument za povezovanje Evrope upošteva naslednje cilje:

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki bodo koristila celotni Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji. Izpolnitev tega cilja se bo merilo z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe;

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki bodo upoštevala prihodnje prometne tokove in koristila celotni Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji. Izpolnitev tega cilja se bo merila z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe in v povezavi z drugimi finančnimi viri;

(b) omogočiti Uniji doseganje ciljev 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljive energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter hkrati zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.

(b) prispevati k doseganju ciljev Unije o 20-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, 20-odstotnem izboljšanju energetske učinkovitosti in povečanju deleža obnovljive energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter hkrati zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 3 – točka (b a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) premostiti manjkajoče povezave in odpraviti ozka grla, predvsem na čezmejnih odsekih.

Obrazložitev

Obmejne regije so v slabšem položaju zaradi svoje obrobne lege, zato so še posebej odvisne od povezav s prometnim omrežjem EU. Zato je treba spodbujati infrastrukturne projekte za gradnjo manjkajočih povezav in odstranjevanje ozkih grl v obmejnih regijah, da bodo te povezane z osrednjim omrežjem in bodo tako imele boljši dostop do notranjega trga.

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) 1. Poleg splošnih ciljev iz člena 3 mora instrument za povezovanje Evrope prispevati tudi k doseganju naslednjih sektorskih ciljev:

1. Poleg splošnih ciljev iz člena 3 mora instrument za povezovanje Evrope prispevati tudi k doseganju naslednjih sektorskih ciljev:

(b) (a) Na področju prometa podpira instrument za povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev spodaj navedenih ciljev, ki so natančneje določeni v členu 4 Uredbe (EU) št. xxxx/2012 [smernice TEN-T]:

(a) Na področju prometa podpira instrument za povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev spodaj navedenih ciljev, ki so natančneje določeni v členu 4 Uredbe (EU) št. xxxx/2012 [smernice TEN-T]:

(c) (i) odpravljanje ozkih grl in vzpostavitev manjkajočih povezav, kar se meri s številom novih in izboljšanih čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh, za katere se je zagotovilo financiranje IPE;

(i) odpravljanje ozkih grl in vzpostavitev manjkajočih povezav, s tem pa tudi uporaba kvot in stopenj financiranja iz člena 10 te uredbe in upoštevanje regij z geografsko neugodno lego, kar se meri s številom novih in izboljšanih notranjih in čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh, za katere se je zagotovilo financiranje IPE;

(d) (ii) zagotavljanje dolgoročno trajnostnega in učinkovitega prometa, kar se meri z dolžino konvencionalnega železniškega omrežja v EU-27 in dolžino železniškega omrežja za velike hitrosti v EU-27;

(ii) zagotavljanje dolgoročno trajnostnega in učinkovitega prometa, kar se meri z dolžino konvencionalnega železniškega omrežja v EU-27 in dolžino železniškega omrežja za velike hitrosti v EU-27;

(e) (iii) optimizacija vključevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter spodbujanje interoperabilnosti prometnih storitev. Doseganje tega cilja se meri s številom pristanišč in letališč, povezanih z železniškim omrežjem.

(iii) optimizacija vključevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter spodbujanje interoperabilnosti prometnih storitev. Doseganje tega cilja se meri s številom pristanišč in letališč, povezanih z železniškim omrežjem;

 (f)

(iv) priprava na prihodnje prometne tokove.

(g) (b) Na področju energetike podpira instrument za povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev naslednjih ciljev, ki so natančneje določeni v Uredbi (EU) št. xxxx/2012:

(b) Na področju energetike podpira instrument za povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev naslednjih ciljev, ki so natančneje določeni v Uredbi (EU) št. xxxx/2012:

(h) (i) spodbujanje dodatnega čezmejnega povezovanja notranjega energetskega trga ter interoperabilnosti električnih in plinskih omrežij, vključno z zagotavljanjem, da ni nobena država članica izločena iz evropskega omrežja, kar se meri s številom projektov, ki učinkovito povezujejo omrežja držav članic in odpravljajo notranja ozka grla;

(i) spodbujanje dodatnega čezmejnega povezovanja notranjega energetskega trga ter interoperabilnosti električnih in plinskih omrežij, vključno z zagotavljanjem, da ni nobena država članica izločena iz evropskega omrežja, kar se meri s številom projektov, ki učinkovito povezujejo omrežja držav članic in odpravljajo notranja ozka grla;

(ii) povečanje varnosti oskrbe Unije, kar se meri z razvojem odpornosti sistema in varnosti sistemskih operacij ter številom projektov, ki omogočajo raznolikost virov oskrbe, subjektov, ki sodelujejo pri oskrbi, in poti;

(ii) povečanje varnosti in učinkovitosti oskrbe Unije s posodobitvijo infrastrukture, kar se meri z razvojem odpornosti sistema in varnosti sistemskih operacij ter številom projektov, ki omogočajo raznolikost virov oskrbe, subjektov, ki sodelujejo pri oskrbi, in poti;

(i) (iii) prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje za prenos ter razvojem omrežij ogljikovega dioksida, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo v velike centre porabe in skladišča ter količino emisij CO2, ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE.

(iii) prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje za prenos ter razvojem omrežij ogljikovega dioksida, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo v velike centre porabe in skladišča ter količino emisij CO2, ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE.

(j) (c) Na področju telekomunikacijskih omrežij določa instrument za povezovanje Evrope ukrepe za podporo projektov skupnega interesa za uresničitev naslednjih ciljev, ki sta natančneje določena v Uredbi (EU) št. xxxx/2012 [smernice GD INFSO]:

(c) Na področju telekomunikacijskih omrežij določa instrument za povezovanje Evrope ukrepe za podporo projektov skupnega interesa za uresničitev naslednjih ciljev, ki sta natančneje določena v Uredbi (EU) št. xxxx/2012 [smernice GD INFSO]:

(k) (i) zagotavljanje hitrejšega uvajanja hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij in njihove uporabe, tudi s strani malih in srednje velikih podjetij, kar se meri z ravnijo širokopasovne in ultrahitre širokopasovne pokritosti in številom gospodinjstev, ki so naročena na širokopasovne povezave hitrosti nad 100 Mb/s;

(i) zagotavljanje hitrejšega uvajanja hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij v vseh regijah EU in med njimi, pa tudi na podeželskih območjih, ter njihove uporabe, tudi v malih in srednje velikih podjetjih, kar se meri z ravnijo širokopasovne in ultrahitre širokopasovne pokritosti in številom gospodinjstev, ki so naročena na širokopasovne povezave hitrosti nad 100 Mb/s;

(l) (ii) spodbujanje medomrežnega povezovanja in interoperabilnosti nacionalnih javnih storitev v internetu ter dostopa do teh storitev, kar se meri z odstotkom državljanov in podjetij, ki uporabljajo javne storitve v internetu, ter čezmejno dostopnostjo teh storitev.

(ii) spodbujanje medomrežnega povezovanja in interoperabilnosti nacionalnih javnih storitev v internetu ter dostopa do teh storitev, kar se meri z odstotkom državljanov in podjetij, ki uporabljajo javne storitve v internetu, ter čezmejno dostopnostjo teh storitev.

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka iii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje za prenos ter razvojem omrežij ogljikovega dioksida, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo v velike centre porabe in skladišča ter količino emisij CO2, ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE.

(iii) prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje za prenos, razvojem omrežij ogljikovega dioksida in vlaganjem v trajnostni promet, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo v velike centre porabe in skladišča ter količino emisij CO2, ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je 50 000 000 000 EUR. Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3:

1. Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je [XXX] EUR. Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3:

(a) promet: 31 694 000 000 EUR, od česar se 10 000 000 000 EUR v skladu s to uredbo prenese iz Kohezijskega sklada za porabo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(a) promet: [XXX] EUR, od česar se [XXX] EUR v skladu s to uredbo, z Uredbo (EU) št. [...]/2012 [Uredba o skupnih določbah] in z Uredbo (EU) št. [...]/2012 [Kohezijski sklad] da na voljo iz Kohezijskega sklada za porabo izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za projekte s seznama v Prilogi 1 in ob polnem upoštevanju nacionalnih dodelitev v okviru Kohezijskega sklada do 31. decembra 2016;

(b) energetika: 9 121 000 000 EUR;

(b) energetika: [XXX] EUR;

(c) telekomunikacije: 9 185 000 000 EUR.

(c) telekomunikacije: [XXX] EUR.

2. Finančni okvir instrumenta za povezovanje Evrope lahko krije stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

2. Finančni okvir instrumenta za povezovanje Evrope lahko krije stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

Finančna dodelitev lahko krije tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne za prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007. Po potrebi se lahko odobritve za kritje podobnih stroškov vključijo v proračun po leto 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki se ne zaključijo do 31. decembra 2020.

Finančna dodelitev lahko krije tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne za prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007. Po potrebi se lahko odobritve za kritje podobnih stroškov vključijo v proračun po leto 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki se ne zaključijo do 31. decembra 2020.

3. Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko Komisija med sektorji prerazporeja dodeljena sredstva iz deleža, določenega v odstavku 1, vendar to ne velja za 10 000 000 000 EUR, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

3. Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko Komisija med sektorji prerazporeja sredstva iz dodelitve, določene v odstavku 1, do največ 3 % na sektor, vendar to ne velja za [XXX] EUR, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Do podpore s finančno pomočjo EU v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov in javnih naročil so upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z uredbami (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-E], (EU) št. XXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] in XXX/2012 [smernice GD INFSO], ter ukrepi za podporo programov.

1. Do podpore s finančno pomočjo EU v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov in javnih naročil so upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z uredbami (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-E], (EU) št. XXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] in XXX/2012 [smernice GD INFSO], ter ukrepi za podporo programov.

2. Na področju prometa so do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le naslednji ukrepi:

2. Na področju prometa so do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le naslednji ukrepi:

(a) ukrepi za uporabo osrednjega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], vključno z uporabo novih tehnologij in inovacij v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(a) ukrepi za uporabo osrednjega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], vključno z uporabo novih tehnologij in inovacij v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

 

(aa) ukrepi za izvedbo celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za TEN-T], kadar ti ukrepi prispevajo k pospeševanju čezmejnih prometnih tokov ali odpravljanju ozkih grl, pa tudi k razvoju osrednjega omrežja,in zagotovi medsebojno povezanost med regijami, tudi med najbolj odmaknjenimi in najbolj oddaljenimi regijami do zgornje meje 5 % finančnih sredstev za promet, kot je določeno v členu 5 te uredbe;

(b) študije za projekte skupnega interesa, kot so določene v členu 8(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(b) študije za projekte skupnega interesa, kot so določene v členu 8(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(c) ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 8(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(c) ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 8(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(d) ukrepi za podporo sistemov upravljanja prometa v skladu s členom 37 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T];

(d) ukrepi za podporo sistemov upravljanja prometa v skladu s členom 37 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T];

(e) ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 38 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T];

(e) ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 38 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T];

(f) ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka;

f) ukrepi, usmerjeni v zmanjšanje hrupa železniškega prometa, vključno z naknadnim opremljanjem in posodobitvijo obstoječega voznega parka;

(g) ukrepi za podporo programov.

(g) ukrepi za podporo programov;

 

(ga) ukrepi v podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse načine prevoza.

Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejema finančne pomoči Unije, če glede dokončanja čezmejnega odseka obstaja pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami. Navedeni pisni dogovor izjemoma ni potreben, kadar je projekt nujen za povezavo z omrežjem sosednje države članice ali tretje države, vendar dejansko ne prečka meje.

Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejema finančne pomoči Unije, če glede dokončanja čezmejnega odseka obstaja pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami. Komisija zagotavlja pomoč za sklenitev dogovora in Parlamentu letno poroča o primerih, v katerih so se pojavile težave, pa tudi o naravi teh težav. Navedeni pisni dogovor izjemoma ni potreben, kadar je projekt nujen za povezavo z omrežjem sosednje države članice ali tretje države, vendar dejansko ne prečka meje.

Financiranje z nepovratnimi sredstvi za projekte z znatnimi uporabniškimi viri dohodkov je na voljo predvsem za pripravo projektov, zlasti ocene javno-zasebnih partnerstev.

Financiranje z nepovratnimi sredstvi za projekte z znatnimi uporabniškimi viri dohodkov je na voljo predvsem za pripravo projektov, zlasti ocene javno-zasebnih partnerstev.

3. Na področju energetike so posebni pogoji, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev iz te uredbe, določeni v členu 15 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo].

3. Na področju energetike so posebni pogoji, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev iz te uredbe, določeni v členu 15 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo].

4. Na področju telekomunikacij so vsi ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, in ukrepi za podporo programov iz Priloge k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] v skladu s to uredbo upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev, naročil in finančnih instrumentov.

4. Na področju telekomunikacij so vsi ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, in ukrepi za podporo programov iz Priloge k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] v skladu s to uredbo upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev, naročil in finančnih instrumentov.

 

 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Nepovratna sredstva iz te uredbe so lahko v kateri koli obliki iz člena XXX Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba].

1. Nepovratna sredstva iz te uredbe so lahko v kateri koli obliki iz člena XXX Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba].

Delovni programi določajo oblike nepovratnih sredstev, ki se lahko uporabijo pri zadevnih ukrepih.

Delovni programi določajo oblike nepovratnih sredstev, ki se lahko uporabijo pri zadevnih ukrepih.

2. Izdatki so lahko upravičeni od datuma, ko se vloži zahtevek za pomoč. [Za začetek obdobja upravičenosti izdatkov za ukrepe, vključene v prvi večletni program, se lahko upošteva 1. januar 2014].

2. Izdatki so lahko upravičeni od datuma, ko se vloži zahtevek za pomoč. [Za začetek obdobja upravičenosti izdatkov za ukrepe, vključene v prvi večletni program, se lahko upošteva 1. januar 2014].

3. Upravičeni so lahko le izdatki, ki so nastali v državah članicah, razen če projekt skupnega interesa zadeva ozemlje tretjih držav in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev določenega projekta.

3. Upravičeni so lahko le izdatki, ki so nastali v državah članicah, razen če projekt skupnega interesa zadeva ozemlje tretjih držav in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev določenega projekta.

4. Stroški opreme in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni.

4. Stroški opreme in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni.

5. Izdatki, povezani z okoljskimi študijami o varovanju okolja in skladnosti s pravnim redom Unije, so lahko upravičeni.

5. Izdatki, povezani z okoljskimi študijami o varovanju okolja in skladnosti s pravnim redom Unije, so lahko upravičeni.

6. Izdatki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičen strošek.

6. Izdatki, povezani z nakupom zemljišča, ki niso pozidana, niso upravičen strošek.

7. DDV ni upravičen strošek.

7. Nevračljivi DDV je upravičen strošek.

8. Pravila o upravičenosti stroškov upravičencev se smiselno uporabljajo za stroške izvajalskih organov.

8. Pravila o upravičenosti stroškov upravičencev se smiselno uporabljajo za stroške izvajalskih organov.

 

8a. Tehnična in upravna pomoč velja za upravičen strošek.

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Predloge lahko predloži ena ali več držav članic, mednarodnih organizacij, skupnih podjetij ali javnih ali zasebnih podjetij ali organov s sedežem v državah članicah.

1. Predloge lahko predloži ena ali več držav članic, mednarodnih organizacij, skupnih podjetij, kot je EZTS, ali javnih ali zasebnih podjetij ali organov s sedežem v državah članicah.

Obrazložitev

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) je enkratno orodje na ravni EU, ki lahko opredeljuje koncepte in razvija lokalne strategije, predstavlja organ upravljanja v obsežnih programih, ki združujejo različne vire financiranja, ter izvaja projekte ali programe. EZTS omogoča zmanjšanje upravnih stroškov in kompleksnosti, s posebno dodano vrednostjo v čezmejnih situacijah.

 

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Razen v primerih iz člena XXX Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] se predlogi izberejo z razpisi na podlagi delovnih programov iz člena 17.

1. Razen v primerih iz člena XXX Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] se predlogi izberejo z razpisi na podlagi delovnih programov iz člena 17.

2. na področju prometa:

2. na področju prometa:

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenih stroškov;

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenih stroškov;

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(i) železnica in celinske plovne poti: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška; pri ukrepih za odpravljanje ozkih grl se lahko poveča na največ 30 %; pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi odseki, pa na največ 40%;

(i) železnica in celinske plovne poti: znesek finančne pomoči Unije je najmanj 20 %, ne presega pa 30 % upravičenega stroška; pri ukrepih za odpravljanje ozkih grl se poveča največ do 30 %; pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi odseki, se poveča največ do 40 %; 25 % finančnih sredstev IPE se nameni za programe na mejnih prehodih.

(ii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka ter razvoj pristanišč in večmodalne platforme: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

(ii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka in olajšanjem njegove posodobitve, razvojem pristanišč, pri čemer se upoštevajo regije z neugodno geografsko lego, ter ukrepi v podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse načine prevoza: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS): znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in rečne informacijske storitve: znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(ii) sistemi za upravljanje prometa, storitve tovornega prevoza, zagotavljanje parkirnih mest v osrednjem cestnem omrežju ter podporni ukrepi za razvoj pomorskih avtocest: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

(ii) sistemi za upravljanje prometa, storitve tovornega prevoza, zagotavljanje parkirnih mest v osrednjem cestnem omrežju ter podporni ukrepi za razvoj pomorskih avtocest: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

3. na področju energetike:

3. na področju energetike:

(a) znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška študij in/ali del;

(a) znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška študij in/ali del;

(b) stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na podlagi dokazil iz člena 15(2) (a) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije ali so zanje potrebne inovativne rešitve, povečajo na največ 80 %;

(b) stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na podlagi dokazil iz člena 15(2) (a) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije ali so zanje potrebne inovativne rešitve, povečajo na največ 80 %;

4. na področju telekomunikacij:

4. na področju telekomunikacij:

(a) ukrepi na področju širokopasovnih omrežij: znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(a) ukrepi na področju širokopasovnih omrežij: znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(b) ukrepi na področju splošnih storitev: znesek finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov;

(b) ukrepi na področju splošnih storitev: znesek finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov;

(c) osrednje storitvene platforme se običajno financirajo z javnimi naročili. V izjemnih primerih se lahko financirajo z nepovratnimi sredstvi, ki krijejo do 100 % upravičenih stroškov, brez poseganja v načelo sofinanciranja;

(c) osrednje storitvene platforme se običajno financirajo z javnimi naročili. V izjemnih primerih se lahko financirajo z nepovratnimi sredstvi, ki krijejo do 100 % upravičenih stroškov, brez poseganja v načelo sofinanciranja;

(d) ukrepi za podporo programa, skupaj s kartiranjem infrastrukture, medinstitucionalnim sodelovanjem in tehnično pomočjo; znesek finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov.

(d) ukrepi za podporo programa, skupaj s kartiranjem infrastrukture, medinstitucionalnim sodelovanjem in tehnično pomočjo; znesek finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov.

5. Navedene stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki zagotavljajo čezsektorske sinergije, dosegajo cilje v zvezi z zmanjševanjem podnebnih sprememb, povečujejo podnebno prilagodljivost ali zagotavljajo manjši izpust toplogrednih plinov, povečajo za 10 odstotnih točk. To povečanje se ne uporablja za stopnje sofinanciranja iz člena 11.

5. Navedene stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki zagotavljajo čezsektorske sinergije, dosegajo cilje v zvezi z zmanjševanjem podnebnih sprememb, povečujejo podnebno prilagodljivost ali zagotavljajo manjši izpust toplogrednih plinov, povečajo za 10 odstotnih točk. To povečanje se ne uporablja za stopnje sofinanciranja iz člena 11.

6. Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za izbrane ukrepe, bo temeljil na analizi stroškov in koristi vsakega projekta, razpoložljivosti proračunskih sredstev ter potrebi po čim večjem finančnem vzvodu financiranja EU.

6. Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za izbrane ukrepe, bo temeljil na analizi stroškov in koristi vsakega projekta, razpoložljivosti proračunskih sredstev ter potrebi po čim večjem finančnem vzvodu financiranja EU.

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX Člen XX], v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se objavijo posebni razpisi, ki zadevajo projekte v zvezi z vzpostavljanjem osrednjega omrežja izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

1. Za porabo [XXX] EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX Člen XX], v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se objavijo posebni razpisi, ki zadevajo projekte v zvezi z vzpostavljanjem osrednjega omrežja izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

2. Pravila, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za posebne razpise. Pri izvajanju teh razpisov imajo največjo možno prednost projekti, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada.

2. Pravila, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za te posebne razpise, in si prizadevajo za odpravo ovir za mobilnost. Pri izbiri projektov, ki so upravičeni do financiranja, se upošteva njihova zadostna zrelost, kakovost in dodana vrednost EU glede na cilje in merila iz te uredbe, in ob upoštevanju nacionalnih dodelitev v okviru Kohezijskega sklada do 31. decembra 2016. Po 1. januarju 2017 se sredstva, ki so bila prenesena v instrument za povezovanje Evrope in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s pravili te uredbe. Kljub temu bi bilo treba največjo možno prednost zagotoviti projektom, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada.

3. Z odstopanjem od člena 10 in v zvezi s porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX, člen XX] v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za kohezijske sklade iz členov 22 in 110(3) Uredbe (EU) št. XXX2012 [Uredba o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, vključenih v skupni strateški okvir, ter o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006] za naslednje ukrepe:

3. Z odstopanjem od člena 10 in v zvezi s porabo [XXX] EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX, člen XX] v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za kohezijske sklade iz členov 22 in 110(3) Uredbe (EU) št. XXX2012 [Uredba o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, vključenih v skupni strateški okvir, ter o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006] za naslednje ukrepe:

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije;

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije;

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(i) železnica in celinske plovne poti;

(i) železnica in celinske plovne poti;

(ii) ukrepi za podporo čezmejnih cestnih odsekov;

(ii) ukrepi za podporo čezmejnih cestnih odsekov;

(iii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, razvoj večmodalnih platform in pristanišč;

(iii) celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, razvoj večmodalnih platform in pristanišč;

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

(i) evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), rečne informacijske storitve (RIS) ter sistemi spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS);

(ii) sistemi za upravljanje prometa.

(ii) sistemi za upravljanje prometa.

 

(iii) pomorske avtoceste.

 

Komisija v podporo državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, ki bi lahko imele težave pri načrtovanju dovolj dodelanih in kakovostnih projektov z zadostno dodano vrednostjo EU, pripravi dodatne razpise vsaj enkrat na leto. Da se zagotovi čim boljše črpanje prenesenih sredstev v vseh državah članicah, upravičenih do sredstev Kohezijskega sklada, se posebna pozornost nameni podpornim ukrepom za program v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, namenjenim krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb, povezanih z razvojem in izvajanjem projektov, navedenih v Prilogi I te uredbe.

 

3a. [XXX] EUR, ki se prenesejo iz Kohezijskega sklada, ni upoštevanih v omejitvi 2,5 % BDP za države upravičenke do kohezijskih sredstev.

 

3b. Sredstva iz Kohezijskega sklada, ki bodo uporabljena za financiranje projektov v prometnem sektorju v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se ne upoštevajo v sistemu omejevanja količine sredstev v okviru kohezijske politike.

 

 

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

1. Države članice v finančnih težavah, za katere veljajo določbe členov 22 in 100(3) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX (uredba o splošnih določbah), lahko poleg višje stopnje sofinanciranja do 10 % tudi v okviru IPE1 na lastno zahtevo uporabijo:

 

(i) sredstva iz izterjanih denarnih tokov v okviru IPE za infrastrukturne projekte;

 

(ii) sredstva iz popravljenih in/ali izterjanih denarnih tokov v lastnih, nacionalnih proračunih za infrastrukturne projekte;

 

(iii) zadevne zneske mora centralizirano upravljati Komisija v okviru programa za konkurenčnost in rast. To mora spodbujati naložbe v nacionalne in nadnacionalne infrastrukturne projekte in tako prispevati k evropski dodani vrednosti.

 

_________________

 

1 Glej opombo 3, člen 11(3).

Obrazložitev

Države članice v finančnih težavah so še posebej odvisne od infrastrukture, saj ta spodbuja zaposlovanje in rast.

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) po oceni napredka projekta, zlasti v primeru večjih zamud pri izvajanju ukrepa.

(c) po oceni napredka projekta, zlasti v primeru večjih zamud pri izvajanju ukrepa, za katere so neposredno odgovorni upravičenci.

 

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Preden sprejme Komisija kakršno koli odločitev iz odstavkov 1, 2 in 3, pregleda obravnavan primer in obvesti zadevne upravičence, tako da lahko v določenem časovnem okviru predložijo svoje pripombe.

4. Preden sprejme Komisija kakršno koli odločitev iz odstavkov 1, 2 in 3, pregleda obravnavan primer in obvesti zadevne upravičence, tako da lahko v najmanj treh mesecih predložijo svoje pripombe.

Obrazložitev

Minimalni časovni okvir treh mesecev bi moral biti dovolj dolg, da bodo lahko nacionalni in lokalni organi pripravili poglobljeno analizo in posredovali tehtne ugotovitve o posameznem projektu, preden Komisija ukrepa.

 

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Finančni instrumenti izpolnjujejo enega ali več posebnih političnih ciljev Unije, biti morajo nediskriminacijski, imeti jasen končni datum, spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja in dopolnjevati tradicionalne instrumente, kot so nepovratna sredstva.

Obrazložitev

Uporabo finančnih instrumentov je treba dobro urediti in zagotoviti je treba zadostna jamstva, da se zmanjša tveganje za javna sredstva in poveča učinek vzvoda.

 

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri projektih, povezanih s prometnim in energetskim sektorjem, države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali delov projekta. Države članice lahko zahtevajo, da med pregledi na kraju samem sodeluje Komisija.

Pri projektih, povezanih s prometnim, energetskim in telekomunikacijskim sektorjem, države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali delov projekta. Države članice lahko zahtevajo, da med pregledi na kraju samem sodeluje Komisija.

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zlasti na področju telekomunikacij storijo nacionalni regulativni organi vse potrebno za zagotovitev zahtevane pravne varnosti in investicijskih pogojev za lažje izvajanje projektov, ki prejemajo finančno pomoč Unije v skladu s to uredbo.

Na področju telekomunikacij nacionalni regulativni organi prav tako storijo vse potrebno za zagotovitev zahtevane pravne varnosti in investicijskih pogojev za lažje izvajanje projektov, ki prejemajo finančno pomoč Unije v skladu s to uredbo.

 

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije z zagotavljanjem, da stroški za infrastrukturo iste vrste v različnih državah članicah, ob ustreznem upoštevanju lokalnih cen, niso nesorazmerni, s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

Obrazložitev

Kolikor je to mogoče, je treba zagotoviti enotnost stroškov za infrastrukturne projekte, ki se financirajo z denarjem EU v različnih državah članicah, in sicer na podlagi stroškov lokalne delovne sile in materiala.

 

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisiji pomaga odbor za usklajevanje instrumenta. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Komisiji pomagajo odbor za usklajevanje instrumenta in odbori, ustanovljeni za vsakega od treh sektorjev instrumenta – prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo. Ti odbori so odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odbor zagotavlja horizontalni pregled delovnih programov iz člena 17 za zagotavljanje skladnosti ter prepoznavanja in izkoriščanja sinergij med sektorji.

3. Odbor za usklajevanje zagotavlja horizontalni pregled delovnih programov iz člena 17 za zagotavljanje skladnosti ter prepoznavanja in izkoriščanja sinergij med sektorji. Odbori posameznih sektorjev Komisiji pomagajo pri spremljanju izvajanja ustreznih smernic in sodelujejo pri njihovih pregledih.

 

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20 se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

2. Pooblastila iz člena 20 se podelijo Komisiji za obdobje 3 let od ...*. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje 9 mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje najpozneje 3 mesece pred koncem vsakega obdobja.

 

_________________

 

* UL: vstavi datum začetka veljavnosti te uredbe.

Obrazložitev

Delegirani akti ne smejo posegati v pooblastila zakonodajalcev, zato je treba vključiti določbe, ki omogočajo redno spremljanje izvršilnih pooblastil Komisije.

 

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 20, začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne izrazita svojega nasprotovanja v dveh mesecih od predložitve uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

5. Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 20, začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne izrazita svojega nasprotovanja v treh mesecih od predložitve uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

 

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Vrednotenje dodatno obravnava obseg poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

1. Komisija najpozneje do sredine leta 2017 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Vrednotenje dodatno obravnava obseg poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, vključno z vplivom na gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

 

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Priloga – del 1 – oddelek a – točka 2 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Ren–Twente/Mittellandkanal–Enschede–Hengelo–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

 

 

celinske plovne poti: študija o izvedljivosti povezave med kanaloma Mittellandkanal in Twentecanal

 

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Priloga 1– del 1 – oddelek a – točka 2 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–letališče Münster/Osnabrück FMO–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

 

železnica, letališče: medsebojna povezava železnica–letališče Münster-Osnabrück

 

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Priloga 1– del 1 – oddelek a – točka 2 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Hengelo/Twente–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

 

železnica: posodobitve na več odsekih (Hannover – Osnabrück – Hengelo/Twente; zlasti Minden Seelze–Hanover in obvoznici Twente)

 

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Priloga 1– del 1 – oddelek a – točka 2 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Zahodnonemški kanali, Mittellandkanal–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

 

Predhodno določeni odseki: Zahodnonemški kanali, Mittellandkanal, Hannover–Magdeburg–Berlin

 

Način: celinske plovne poti

 

Opis/datumi: posodobitev (na primer dvig mostov, ki dopuščajo prevoz treh plasti zabojnikov), vključno s povezavami do drugih načinov prevoza

 

 

POSTOPEK

Naslov

Instrument za povezovanje Evrope

Referenčni dokumenti

COM(2011)0665 – C7-0374/2011 – 2011/0302(COD)

Pristojni odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

17.11.2011

TRAN

17.11.2011

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

17.11.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Markus Pieper

23.11.2011

Člen 51 – skupne seje odborov

       Datum razglasitve na zasedanju

       

15.3.2012

Obravnava v odboru

23.11.2011

20.6.2012

12.7.2012

17.9.2012

Datum sprejetja

27.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Victor Boştinaru, John Bufton, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Monika Smolková, Ewald Stadler, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Andrea Cozzolino, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Lena Kolarska-Bobińska, Heide Rühle, Vilja Savisaar-Toomast, Elisabeth Schroedter

 

 

 

 

POSTOPEK

Naslov

Instrument za povezovanje Evrope

Referenčni dokumenti

COM(2011)0665 – C7-0374/2011 – 2011/0302(COD)

Datum predložitve EP

19.10.2011

 

 

 

Pristojni odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

17.11.2011

TRAN

17.11.2011

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

17.11.2011

REGI

17.11.2011

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Adina-Ioana Vălean

10.11.2011

Inés Ayala Sender

10.11.2011

Dominique Riquet

10.11.2011

 

Člen 51 – skupne seje odborov

       Datum razglasitve na zasedanju

       

15.3.2012

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

22.1.2013

 

 

 

Obravnava v odboru

27.3.2012

24.4.2012

18.9.2012

5.11.2012

Datum sprejetja

18.12.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

81

8

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Erik Bánki, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Michael Cramer, Jürgen Creutzmann, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Pilar del Castillo Vera, Christine De Veyrac, Christian Ehler, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Vicky Ford, Jacqueline Foster, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Mathieu Grosch, András Gyürk, Fiona Hall, Jacky Hénin, Jim Higgins, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Philippe Lamberts, Eva Lichtenberger, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marian-Jean Marinescu, Marisa Matias, Gesine Meissner, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Hubert Pirker, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Salvador Sedó i Alabart, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Keith Taylor, Britta Thomsen, Silvia-Adriana Ţicău, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Giommaria Uggias, Marita Ulvskog, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Peter van Dalen, Patricia van der Kammen, Alejo Vidal-Quadras, Artur Zasada, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Ioan Enciu, Markus Ferber, Michael Gahler, Eider Gardiazábal Rubial, Andrzej Grzyb, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Werner Langen, Mario Pirillo, Dominique Riquet, Ramon Tremosa i Balcells, Sabine Wils, Corien Wortmann-Kool

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tanja Fajon, Esther Herranz García, Marit Paulsen, Sergio Paolo Francesco Silvestris

Datum predložitve

29.1.2013

 

 

[1]   Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266
[2] COM (93)700 .
[3] 1. januarja 1999 je bil 1 ECU enak 1 EUR.
[4] Mnenje 2/00 v zadevi Kartagenski protokol [2001], ZOdl., str. I-9713, točka 5; Zadeva C-370/07 Komisija proti Svetu [2009] ZOdl. I-8917, točke 46–49; mnenje 1/08 v zadevi Splošni sporazum o trgovini s storitvami [2009] ZOdl., str. I-11129, točka 110.
[5] Zadeva C-403/05 Parlament proti Komisiji [2007], ZOdl., str. I-9045, točka 49, in navedena sodna praksa.
[6] Glej najnovejšo zadevo C-411/06 Komisija proti Parlamentu in Svetu [2009], ZOdl., str. I-7585.
[7] Glej na primer zadevo C-178/03 Komisija proti Parlamentu in Svetu (2006) ZOdl, str. 1–107, točka 43.
[8] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Raffaele Baldassarre (podpredsednik), Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Piotr Borys, Françoise Castex (podpredsednica), Christian Engström, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Vytautas Landsbergis, Eva Lichtenberger, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Evelyn Regner (podpredsednica), Dagmar Roth-Behrendt, Francesco Enrico Speroni (poročevalec), Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), József Szájer, Rebecca Taylor, Axel Voss, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka.