Dokument zasedanja
4.10.2013
***I
POROČILO
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
( COM(2011)0814 – C7‑0464/2011 – 2011/0392(COD) )
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Marian-Jean Marinescu
PR_COD_1amCom
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)
|
Spremembe osnutka akta |
Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.
Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
OBRAZLOŽITEV 114
MNENJE Odbora za zunanje zadeve 118
MNENJE Odbora za proračun 137
MNENJE Odbora za promet in turizem 151
POSTOPEK 173
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
( COM(2011)0814 – C7‑0464/2011 – 2011/0392(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0814 ),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0464/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012[1]
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. septembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za promet in turizem ( A7-0321/2013 ),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
PE-CONS No/YY - 2011/0392(COD)
UREDBA (EU) št. …/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne
o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],
po posvetovanju z Odborom regij ▌,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[3],
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Cilj evropske politike satelitske navigacije je Uniji zagotoviti dva sistema satelitske navigacije, in sicer sistem, ki izhaja iz programa Galileo, in sistem EGNOS (v nadaljnjem besedilu: sistema). Sistema izhajata iz programov Galileo in EGNOS (v nadaljnjem besedilu: programa). Vsako od infrastruktur sestavljajo sateliti in omrežje zemeljskih postaj.
(2) Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in ugotavljanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, deluje neodvisno od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški neodvisnosti Unije, kot sta leta 2007 poudarila Evropski parlament in Svet.
(3) Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi (v nadaljnjem besedilu: GNSS, kar je kratica za Global Navigation Satellite Systems), ter signalov odprte storitve, ki jo bo omogočal sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, ko bodo na voljo. Storitve, ki jih zagotavlja program EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro.
(4) Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij že ves čas v celoti podpirajo programa.
(5) Ker sta programa v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo obratovanja sistemov, je zanju potrebna posebna pravna podlaga, ki bo ustrezala njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja in varnosti, ter omogočila zahtevano dobro finančno poslovodenje in spodbujala uporabo sistemov.
(6) Sistemi, oblikovani v okviru evropskih programov satelitske navigacije, so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, prispevajo ▌k razvoju raznovrstnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, vključno z razvojem vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.
(7) Programa ▌ sta orodji industrijske politike ter sodita v okvir strategije Evropa 2020, kot izhaja iz sporočila Komisije z dne 17. novembra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“▌. Omenjena sta tudi v sporočilu z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“▌, ki ga je Komisija sprejela 4. aprila 2011. Za gospodarstvo in državljane Unije prinašata programa številne koristi, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 130 milijard EUR za obdobje 2014–2034.
(7a) Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več gospodarskih panogah, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Tudi javni organi imajo lahko korist od teh sistemov na različnih področjih, kot so službe za ukrepanje v izrednih razmerah, policija, krizno upravljanje ali upravljanje meja. Razvoj uporabe satelitske navigacije prinaša ogromne koristi za gospodarstvo, družbo in okolje. Te družbeno-gospodarske koristi lahko razdelimo v tri glavne kategorije: neposredne koristi zaradi rasti vesoljskega trga, neposredne koristi zaradi rasti prodajnega trga aplikacij in storitev, ki temeljijo na sistemu GNSS, in posredne koristi zaradi razvoja novih aplikacij ali prenosa tehnologije v druge sektorje, kar ustvarja nove tržne priložnosti v drugih sektorjih, povečuje produktivnost v celotni industriji in javno korist, saj se zmanjšuje onesnaženost in izboljšuje raven varnosti. Zato je pomembno, da Unija podpira razvoj aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih. S tem bodo državljani Unije lahko izkoristili prednosti teh sistemov, javnost pa bo ohranila zaupanje v te programe. Ustrezni instrument za financiranje raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, povezanih z razvojem teh aplikacij, je Uredba (EU) št…./2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne…. [o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020)][4] (v nadaljevanju: program Obzorje 2020). Vendar se mora zelo specifični predhodni del raziskovalnih in razvojnih dejavnosti financirati iz proračunskih sredstev, ki se programoma dodeljujejo po tej uredbi, kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori elektronskih vezij in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, kar bo spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Vendar financiranje ne sme ogroziti uporabe in delovanja infrastrukture, nastale v okviru tega programa.
(8) Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih družbah in številnim gospodarskim subjektom prinese izgubo. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Zgoraj navedeni elementi lahko ogrozijo varnost Unije, njenih držav članic in njenih državljanov. Zato je treba pri zasnovi, vzpostavitvi in obratovanju infrastruktur, uvedenih v sklopu programov▌, upoštevati standardne prakse.
(9) Program Galileo vključuje opredelitveno fazo, ki je končana, fazo razvoja in validacije, ki bi se morala končati do leta 2013, fazo uvajanja, ki se je začela leta 2008 in bi se morala končati leta 2020, ter fazo obratovanja, ki se mora postopno začeti z letoma 2014 in 2015, da bo sistem leta 2020 v celoti operativen. Prvi štirje operativni sateliti bi morali biti zgrajeni in dani v uporabo med fazo uvajanja in validacije, celotna postavitev satelitov pa bi morala biti končana med fazo uvajanja, medtem ko bi obnavljanje moralo potekati med obratovanjem. Povezana zemeljska infrastruktura bi se morala razvijati in upravljati skladno s tem.
(10) Program EGNOS je v fazi obratovanja, odkar sta bili njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“) oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni. V okviru tehničnih in finančnih omejitev ter na podlagi mednarodnih sporazumov se lahko geografska pokritost, ki jo zagotavlja sistem EGNOS, razširi na druge regije sveta, zlasti na ozemlja držav kandidatk, držav nečlanic, za katere velja enotno evropsko nebo, in držav evropske sosedske politike. Vendar se ta razširitev ne bi smela financirati iz proračunskih sredstev, dodeljenih programoma po Uredbi Sveta (EU) št..../2013 ...[o določitvi večletnega finančnega okvira 2014-2020][5], in ne bi smela podaljšati časa razširitve pokritosti na območje držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
(10a) Prvotna zasnova storitve varovanja življenj, ki jo predvideva Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)[6], je bila spremenjena, da bi zagotovila interoperabilnost s preostalimi GNSS, se učinkovito odzivala na zahteve za varovanje življenj uporabnikov ter zmanjšala zahtevnost, tveganja in stroške potrebne infrastrukture.
(10b) Da bo storitev varovanja življenj EGNOS delovala čim bolje, jo je treba zagotavljati brez neposrednih stroškov za uporabnika. Tudi vladno storitev Galileo bi bilo treba brezplačno zagotavljati naslednjim uporabnikom, v smislu člena 2 Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra o pravilih za dostop do vladne storitve, ki jo ponuja globalni satelitski navigacijski sistem, ki izhaja iz programa Galileo[7]: državam članicam, Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) in ustrezno pooblaščenim agencijam Unije. Tolmačenje tega ne vpliva na določbe glede stroškov delovanja organa, pristojnega za vladno storitev, kot določa Sklep št. 1104/2011/EU.
(11) Za optimizacijo uporabe storitev morajo biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov ▌, združljivi ter interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije in s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi, kadar je tako določeno v mednarodnem sporazumu, brez poseganja v cilj strateške neodvisnosti.
(12) Ker programa načeloma v celoti financira Unija, je treba predvideti, da je Unija lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru teh programov. Za popolno spoštovanje temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, je treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Pojasniti je treba, da določba glede lastništva neopredmetenih sredstev ne zajema nematerialnih pravic, ki niso prenosljive v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakonodajami. Lastništvo Unije ne bi smelo vplivati na možnost, da Unija v skladu s to uredbo in v primerih, za katere meni, da je to ustrezno, ta sredstva da na voljo tretjim stranem ali jih odpiše. Zlasti lahko prenese lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru tega programa, ali licenco zanje na tretje strani. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim stranem zagotoviti optimalno uporabo, zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov in pripadajo Uniji, še posebej z družbenogospodarskega vidika.
(12a) Za sredstva, ustvarjena ali razvita zunaj programov, določbe glede lastništva iz te uredbe ne veljajo. Vendar so tovrstna sredstva včasih pomembna za delovanje programov. Komisija bi morala za spodbuditev razvoja novih tehnologij zunaj programov pozivati k osredotočenosti tretjih strani na taka pomembna sredstva in se, če koristijo programom, dogovoriti o njihovi ustrezni uporabi.
(13) Uvajalno in obratovalno fazo programa Galileo ter obratovalno fazo programa EGNOS bi morala ▌ v celoti financirati Unija. Vendar morajo države članice v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Unije[8], imeti možnost, da k programoma dodatno prispevajo v obliki finančnih sredstev ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, povezanih z njihovimi morebitnimi posebnimi cilji. Tudi tretje države in mednarodne organizacije morajo imeti možnost prispevati k programoma.
(14) Za zagotavljanje stalnosti in stabilnosti teh programov ter zaradi njihove evropske razsežnosti in bistvene evropske dodane vrednosti je potrebno zadostno in stalno financiranje v celotnih obdobjih finančnega načrtovanja. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja faze uvajanja sistema Galileo in obratovanja sistemov.
(15) Evropski parlament in Svet sta se na podlagi Uredbe (EU) št. .../2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ▌odločila▌ odobriti znesek v višini največ 7,07173 milijarde EUR v tekočih cenah za financiranje dejavnosti v zvezi s programoma v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Zaradi večje jasnosti in nadzora nad stroški bi bilo treba celoten znesek razčleniti v več kategorij. Kljub temu bi morala imeti Komisija zaradi prilagodljivosti in zagotavljanja nemotenega delovanja programov možnost, da prerazporedi sredstva iz ene kategorije v drugo. Dejavnosti programa bi morale zajemati tudi varovanje sistemov in njihovega delovanja, tudi pri izstrelitvi satelitov. Zato bi se lahko prispevek k stroškom za koriščenje storitev, ki bi zagotavljale tako varovanje, ▌financiral iz proračuna, dodeljenega programoma, kolikor bi bila na voljo sredstva po strogem upravljanju stroškov in ob natančnem upoštevanju navedenega skupnega zneska, ki je določen v členu [x] Uredbe (EU) št. ... /2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Ta prispevek bi se moral uporabljati samo za zagotavljanje podatkov in storitev, in ne za nakup infrastrukture. V tej uredbi so za nadaljevanje programov določena finančna sredstva, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne xx/yy/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju in v smislu člena [14] ▌Uredbe (EU) št. .../2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ▌.
(16) Treba je opredeliti dejavnosti, za katere so odobrena proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe. Ta sredstva je treba nameniti zlasti za dejavnosti, povezane s fazo uvajanja programa Galileo, vključno z ukrepi upravljanja in spremljanja navedene faze, ter za dejavnosti, povezane z obratovanjem sistema, ki izhaja iz programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred navedeno fazo ali med njeno pripravo, in z obratovanjem sistema EGNOS. Treba jih je nameniti tudi za financiranje nekaterih drugih dejavnosti, potrebnih za upravljanje in doseganje ciljev programov, vključno s podporo raziskav in razvoja bistvenih elementov, kot so nabori elektronskih vezij in sprejemniki Galileo, in po potrebi modulov programske opreme za določanje položaja in nadzor popolnosti delovanja. Ti elementi povezujejo storitve, ki jih zagotavlja infrastruktura, in aplikacije na prodajnih trgih ter omogočajo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Njihov razvoj omogoča čim večje družbeno-gospodarske koristi, saj spodbuja izkoristek ponujenih storitev na trgu. Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.
(17) Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih ▌z delovanjem storitev ali lastništva Unije nad sistemi, zlasti glede nepravilnega delovanja sistemov. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije.
(18) Treba je tudi opozoriti, da proračunska sredstva, določena v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih okvirnemu programu ▌Obzorje 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Ta dela bodo omogočila čim boljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov, čim večjo donosnost naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije. Komisija bi morala poskrbeti za preglednost in jasnost glede različnih virov financiranja za različne vidike programov.
(19) Unija mora poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, zlasti s komercialnimi storitvami, ki jih zagotavlja sistem v okviru programa Galileo, za delno zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila, in jih uporabiti za doseganje ciljev programa. Poleg tega bi lahko v vsaki pogodbi, sklenjeni s podjetji iz zasebnega sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov.
(20) Za preprečevanje prekoračitev stroškov in zamud, ki so v zadnjih letih ovirale izvajanje programov, je treba povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki lahko povzročijo dodatne stroške in/ali zamude, kot sta zahtevala Evropski parlament v resoluciji z dne 8. junija 2001 o vmesnem pregledu evropskih programov satelitske navigacije: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje[9] in Svet v svojih sklepih ▌z dne 31. marca 2011 ▌ter kot izhaja iz sporočila Komisije ▌z dne 29. junija z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“.
(21) Za dobro javno upravljanje programov ▌je po eni strani treba jasno razdeliti odgovornosti in naloge, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), po drugi strani pa upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov.
(22) Komisija mora biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov in je lastnica sistemov, odgovorna za potek programov in splošni nadzor nad njima. Zato mora upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in zagotoviti jasno razdelitev odgovornosti in nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in ESA. Zato bi bilo treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, ki jih ima na podlagi te uredbe, zaupati tudi ▌specifične naloge ▌. Za čim boljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani mora imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti členom [x].
(22a) Glede na programski pomen zemeljske infrastrukture sistemov in njenega vpliva na njihovo varnost bi morala biti določitev lokacije te infrastrukture ena od posebnih nalog Komisije. Pri razporejanju zemeljske infrastrukture sistemov bi morali tudi v prihodnje uporabljati odprt in pregleden postopek. Pri določanju lokacije takšne infrastrukture bi bilo treba upoštevati geografske in tehnične omejitve, povezane z optimalno geografsko porazdelitvijo zemeljske infrastrukture, in morebitne obstoječe instalacije in opremo, ki so primerne za zadevne naloge, ter zagotoviti skladnost z varnostnimi potrebami posameznih zemeljskih postaj in nacionalnimi varnostnimi zahtevami držav članic.
(23) Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010[10] ▌z namenom doseganja ciljev programov ▌ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba ji je zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov in njenim morebitnim imenovanjem za pristojni organ za vladno storitev. Prispevati bi morala tudi k promociji in trženju sistemov, med drugim z vzpostavitvijo stika z uporabniki in morebitnimi uporabniki storitev, ki jih ponujata programa, ter zbirati podatke o njihovih potrebah in napredku na trgu satelitske navigacije. Poleg tega mora izpolniti ▌naloge, ki ji jih Komisija ▌zaupa na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, zlasti z nalogami, povezanimi s fazo obratovanja sistemov, vključno z operativnim upravljanjem sistema, promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije in promocijo razvoja bistvenih elementov, povezanih s programi. Da bi Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, morajo sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS. Prenos odgovornosti na Agencijo za evropski GNSS za naloge, povezane z operativnim upravljanjem programov in njihovim obratovanjem, bi moral potekati postopoma in biti pogojen z uspešnim pregledom predaje, pa tudi s pripravljenostjo te agencije na prevzem takih nalog, da bi zagotovili nemoteno delovanje programov. V primeru EGNOS bi moral biti prenos opravljen najpozneje 1. januarja 2014, v primeru Galileo pa se pričakuje v letu 2016.
(24) Unija mora z ESA za fazo uvajanja programa Galileo skleniti ▌sporazum o prenosu pooblastil, ki bo določal naloge agencije v tej fazi. Komisija mora kot predstavnica Unije storiti vse, kar je v njeni moči, da se sporazum o prenosu pooblastil sklene v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Da bi Komisija ▌lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi moral sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih ESA. Ker gre za dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, morajo ti pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila ESA agencija Unije.
(24a) Agencija za evropski GNSS mora za fazo obratovanja programov z ESA skleniti delovni dogovor, ki opredeljuje naloge slednje pri razvoju sistemov prihodnje generacije in pri nudenju tehnične podpore za obstoječo generacijo sistemov. Ta dogovor mora biti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Ne sme se nanašati na vlogo ESA pri dejavnostih, povezanih z raziskavami in tehnologijo, ter v zgodnjih fazah razvoja in raziskovalnih dejavnostih v zvezi z infrastrukturo sistemov Galileo in EGNOS. Takšne dejavnosti bi bilo treba financirati z drugimi sredstvi, in ne iz proračuna za programa, na primer s sredstvi, dodeljenimi programu Obzorje 2020.
(25) Odgovornost za potek programov vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega sistema radijske navigacije, ki vplivajo na varnost Evropske unije[11], ki ga je treba pregledati, da bi odražal spremembe programov, njunega upravljanja in Lizbonske pogodbe, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost.
(25a) Pri izvajanju te uredbe se mora Komisija glede zadev, povezanih z varnostjo, posvetovati z ustreznimi strokovnjaki za varnost držav članic.
(26) ESZD se glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij zdi primeren organ za pomoč Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo sistemov in programov na področju zunanjih odnosov, v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje[12] in zlasti členom 2(2) Sklepa. Komisija zagotovi, da je ESZD s svojimi dejavnostmi v celoti vključena v izvajanje nalog v zvezi z varnostjo na področju zunanjih odnosov. ESZD je v ta namen treba nuditi vso ustrezno tehnično podporo.
(26a) Za zagotavljanje varnega kroženja informacij se v ustreznih varnostnih predpisih v okviru te uredbe zagotovi enako raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravila o varovanju tajnosti, določena v prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom[13], in varnostni predpisi Sveta, določeni v prilogi k Sklepu Sveta 2011/292/EU[14]. Vsaka država članica mora poskrbeti za to, da njeni nacionalni varnostni predpisi veljajo za vse fizične osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, in vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki imajo opravka s tajnimi podatki EU, povezanimi s programoma. Varnostni predpisi ESA in Sklep 2011/C/304/05 visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko[15]se morajo obravnavati enako kot predpisi o varnosti, ki so določeni v prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom in varnostni predpisi Sveta, določeni v prilogah k Sklepu 2011/292/EU.
(26b) Ta uredba ne posega v obstoječe in prihodnje predpise o dostopu do dokumentov, sprejetih v skladu s členom 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Te uredbe tudi ne bi smeli razumeti tako, kot da državam članicam nalaga obveznost, da ne upoštevajo svojih ustavnih pravil glede dostopa do dokumentov.
(27) Pri dodeljevanju sredstev Unije, namenjenih za programa, katerih zgornje meje Komisija ne sme preseči, je treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Zadevni naročnik si mora prizadevati za izpolnitev teh zahtev.
(28) Ker bo programa načeloma financirala Unija, je treba pri javnem naročanju v okviru teh programov upoštevati pravila Unije v zvezi z javnimi naročili ter si zlasti prizadevati za najboljšo možno uporabo sredstev, obvladovanje stroškov in zmanjšanje tveganj ter za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Treba je zagotoviti prost dostop in pošteno konkurenco v celotni dobavni verigi ter uravnotežene možnosti sodelovanja različnim sektorjem na vseh ravneh, med drugim zlasti novim akterjem ter malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP). Preprečevati je treba morebitne zlorabe prevladujočega položaja in dolgotrajno odvisnost od enega samega dobavitelja. Za zmanjšanje tveganj v zvezi s programom, preprečevanje odvisnosti od enega vira dobave in zagotavljanje boljšega nadzora nad celotnim programom, stroški in časovnim načrtom je treba po potrebi uporabljati različne vire dobave. Poleg tega bi morali ohraniti in spodbujati razvoj evropske industrije na vseh področjih, povezanih s satelitsko navigacijo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih je podpisala Unija. Tveganje neučinkovitega izvajanja ali neizpolnitve javnih naročil bi bilo treba čim bolj zmanjšati. Izvajalci bi morali v ta namen dokazati, da so sposobni uspešno izpolniti naročilo v skladu s prevzetimi obveznostmi in v pogodbenem roku. Naročniki bi morali po potrebi natančno navesti zahteve glede zanesljivosti dobave in zagotavljanja storitev. Poleg tega bi v primeru nabave blaga in storitev občutljive narave naročniki lahko za takšne nabave določili posebne zahteve, predvsem zato, da bi zagotovili varnost podatkov. Industriji Unije je treba omogočiti, da lahko za nekatere elemente in storitve uporabi vire zunaj Unije, kadar se dokažejo znatne prednosti glede kakovosti in stroškov, pri čemer pa je treba upoštevati strateški značaj programov ter zahteve Unije v zvezi z varnostjo in nadzorom izvoza. Treba je izkoristiti naložbe ter izkušnje in kompetence industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v fazi opredelitve, razvoja in validacije programov, pri čemer je treba zagotoviti, da se ne kršijo pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.
(28a) Da bi lahko bolje ocenili skupne stroške proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila, vključno z njihovimi dolgoročnimi operativnimi stroški, bi bilo treba med postopkom javnega naročanja, kjer je to ustrezno, upoštevati skupne stroške v celotnem uporabnem življenjskem ciklu zadevnega proizvoda, storitve ali dela, in sicer tako, da bi pri oddaji javnih naročil uporabili pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjskem ciklu, da bi naročilo dodelili ekonomsko najugodnejšemu ponudniku. Naročnik bi moral v ta namen zagotoviti, da je v dokumentaciji o oddaji naročila ali obvestilu o naročilu izrecno navedena metodologija, ki se bo uporabila za izračun stroškov v uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela, in da je s to metodologijo mogoče preveriti točnost podatkov, ki so jih predložili ponudniki.
(29) Satelitska navigacija je ▌ kompleksna tehnologija, ki se ves čas razvija. To je razlog za negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru programov, saj se lahko ta javna naročila nanašajo na dolgoročno opremo ali opravljanje storitev. Zaradi teh značilnosti je treba predvideti posebne ukrepe v zvezi z javnimi naročili, ki se uporabljajo poleg pravil iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Tako mora imeti naročnik možnost ponovno vzpostaviti pravične konkurenčne pogoje, kadar ima neko podjetje ali več podjetij že pred javnim razpisom informacije o dejavnostih v zvezi s tem javnim razpisom, zaradi katerih je oziroma so v prednostnem položaju. Imeti mora tudi možnost, da naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, da pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru njenega izvajanja ali določi najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato je zaželeno, da se pogodbe sklepajo v posebni obliki, ki ne določa fiksnih in dokončnih cen ter vključuje določbe za varovanje finančnih interesov Unije.
(30) Treba je poudariti, da se morajo države članice v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko škodili programom ali storitvam. Prav tako je treba pojasniti, da morajo zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Poleg tega bi morale države članice in Komisija sodelovati med seboj in z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da je radijski spekter, potreben za sistem v okviru programa Galileo, na voljo in da je zaščiten, da bi omogočile nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi tega sistema v skladu s členom 8(1) Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra[16].
(31) Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da lahko Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, reševanje nekaterih vprašanj, povezanih z varnostjo in zaračunavanjem, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na ESZD, ESA in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo.
(32) Treba je poudariti, da se Komisija za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave po potrebi lahko po tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Te tehnične pomoči so lahko deležni tudi drugi organi, vključeni v javno upravljanje programov, pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.
(33) Unija temelji na spoštovanju temeljnih pravic ter zlasti členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki izrecno priznavata temeljno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V okviru programov je treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.
(34) Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in preiskovanjem nepravilnosti, z izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in če je primerno, z upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
(35) Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov, zlasti glede obvladovanja tveganj, stroškov, časovnega načrta in izvajanja. Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo o medinstitucionalnem odboru za Galileo, priloženo tej uredbi.
(36) Komisija bo morala na podlagi dogovorjenih kazalnikov opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov.
(37) Da bi ▌zagotovili varnost sistemov in njunega delovanja, je treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU ob upoštevanju ciljev na visoki ravni, potrebnih za zagotavljanje varnosti sistemov in njihovega delovanja. Komisija mora zlasti med svojim pripravljalnim delom opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(38) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[17].
(39) Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij, lahko predstavniki nadzornega organa in ESA sodelujejo pri delu odbora za evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu „odbor“), ki je bil ustanovljen za pomoč Komisiji. Zaradi istega razloga morajo imeti predstavniki tretjih držav ali mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo, možnost sodelovanja pri delu odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takega sporazuma. Predstavniki Evropske agencije za GNSS, ESA, tretjih držav in mednarodnih organizacij ne morejo sodelovati pri glasovanju odbora.
(40) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, tj. vzpostavitve in obratovanja satelitskih navigacijskih sistemov, saj ta cilj presega njihove finančne in tehnične zmožnosti, in ker je ukrepanje na ravni Unije zaradi svojega obsega in učinkov najprimernejše za izvajanje teh programov, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.
(41) Skupno podjetje Galileo, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002[18] z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo, je 31. decembra 2006 prenehalo delovati in postopek prenehanja podjetja je zdaj končan. ▌ Uredbo (ES) št. 876/2002 je treba zato razveljaviti.
(42) Ob upoštevanju potrebe po ovrednotenju programov, pomena sprememb, vnesenih v besedilo, ter potrebe po jasnosti in pravni varnosti bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 683/2008 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1 [besedilo prejšnjega člena 2]
Predmet
Ta uredba določa pravila o vzpostavitvi in obratovanju sistemov v okviru evropskih programov satelitske navigacije, zlasti pravila v zvezi z upravljanjem in finančnim prispevkom Unije.
Člen 2 [besedilo prejšnjega člena 1]
Evropska sistema in programa satelitske navigacije
1. Evropska programa satelitske navigacije ▌Galileo in EGNOS vključujeta vse dejavnosti, ki so potrebne za opredelitev, razvoj, validacijo, gradnjo, obratovanje, prenovo in izboljšanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, tj. sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in sistema EGNOS, ter za zagotavljanje njune varnosti in interoperabilnosti.
Namen teh programov je tudi čim bolj povečati družbeno-ekonomske koristi evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, zlasti s spodbujanjem uporabe sistemov in pospeševanjem razvoja aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih.
2. Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, je civilni sistem pod civilnim nadzorom in infrastruktura avtonomnega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), sestavljena iz konstelacije satelitov in globalnega omrežja zemeljskih postaj.
3. Sistem EGNOS je regionalna infrastruktura satelitske navigacije za spremljanje in popravljanje odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, ter signalov odprte storitve, ki jo bo omogočal sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, ko bo na voljo. Sestavljajo ga zemeljske postaje in več transponderjev, nameščenih na geostacionarnih satelitih.
4. Namen specifičnih ciljev programa Galileo je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, ki izhaja iz tega programa, lahko uporabijo za naslednje funkcije:
(a) ponuditi „odprto storitev“ (Open Service ali OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije;
(b) s signali v okviru odprte storitve Galileo in/ali v sodelovanju z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi prispevati k storitvam za nadzor popolnosti delovanja, ki so namenjene uporabnikom aplikacij za varovanje življenja, skladno z mednarodnimi standardi;
(c) ponuditi „komercialno storitev“ (Commercial Service ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;
(d) ponuditi „vladno storitev“ (Public Regulated Service ali PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve, ki bo brezplačna za države članice EU, Svet, Komisijo, ESZD in po potrebi ustrezno pooblaščene agencije Unije. Za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali. Vprašanje zaračunavanja drugim udeleženim v vladni storitvi iz člena 2 sklepa št. 1104/2011/EU se rešuje za vsak primer posebej, ustrezne določbe pa se opredelijo v sporazumu, sklenjenemu v skladu s členom 3(5) tega sklepa;
(e) prispevati k storitvi „iskanja in reševanja“ (Search and Rescue Support Service ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT, z odkrivanjem klicev v sili, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom.
5. Namen specifičnih ciljev programa EGNOS je:
(a) zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem EGNOS, lahko uporabijo za naslednje ▌funkcije:
(i) ponuditi „odprto storitev“ (OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za ugotavljanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije na območju, ki ga ▌ pokriva sistem EGNOS;
(ii) ponuditi „storitev razširjanja komercialnih podatkov“ (EGNOS Data Access Service ali EDAS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;
(iii) ponuditi „storitev varovanja življenj“ (SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Ta storitev, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna, izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema ali dopustnega odstopanja sistemov, ki jih podpira EGNOS v območju pokritosti.
(b) kot prednostno nalogo čim prej zagotoviti te funkcije znotraj območja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
Geografska pokritost sistema EGNOS se lahko v okviru tehnične izvedljivosti in na podlagi mednarodnih sporazumov razširi tudi na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, za katere velja enotno evropsko nebo, in držav evropske sosedske politike. Stroški te širitve in stroški obratovanja se ne krijejo s sredstvi iz člena 10. Tovrstna širitev ne zakasni širitve geografskega pokritja sistema EGNOS na vsa ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
Člen 3
Faze programa Galileo
Program Galileo ima naslednje faze:
(a) opredelitvena faza, v kateri se je oblikovala zgradba sistema in so se določili njegovi sestavni deli, ki se je končala leta 2001;
(b) razvojna in validacijska faza, ki bi predvidoma morala biti zaključena leta 2013 in ki vključuje izdelavo in izstrelitev prvih satelitov, namestitev prvih zemeljskih infrastruktur ter vsa dela in postopke, potrebne za validacijo sistema v orbiti; ▌
(c) uvajalna faza▌, ki se zaključi do leta 2020 in zajema:
(i) gradnjo, namestitev in zaščito vseh vesoljskih infrastruktur, zlasti vseh satelitov, potrebnih za izpolnitev posebnih ciljev iz člena 2(4), in potrebnih rezervnih satelitov, ter povezan nadaljnji razvoj in postopke;
(ii) gradnjo, namestitev in zaščito vseh zemeljskih infrastruktur, zlasti infrastruktur, potrebnih za nadzor satelitov in obdelavo satelitskih podatkov radijske navigacije, ter storitvenih centrov in drugih zemeljskih centrov, in povezan nadaljnji razvoj in postopke;
priprave na fazo obratovanja, vključno s pripravljalnimi dejavnostmi, povezanimi z zagotavljanjem storitev iz člena 2(4);
(d) faza obratovanja, ki obsega:
(i) upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;
(ii) upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti storitvenih centrov in drugih zemeljskih centrov, omrežij in lokacij, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;
(iii) razvoj prihodnjih generacij sistema in nadaljnji razvoj storitev iz člena 2(4);
(iv) postopke certificiranja in standardizacije, povezane s programom;
(v) zagotavljanje in trženje storitev iz člena 2(4);
(vi) sodelovanje z drugimi GNSS ter
(vii) vse druge dejavnosti, potrebne za razvoj sistema in nemoten potek programa.
▌Ta faza se postopoma začne med letoma 2014 in 2015 s ponudbo prvih storitev za odprto storitev, storitev iskanja in reševanja ter vladno storitev. Te prve storitve se postopoma izboljšujejo, druge funkcije, navedene med cilji iz člena 2(4), pa se postopoma izvajajo, da bo do leta 2020 dosežena polna operativna zmogljivost.
Člen 4
Faza obratovanja sistema EGNOS
Faza obratovanja sistema EGNOS vključuje zlasti:
(a) upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;
(b) upravljanje▌, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;
(c) razvoj prihodnjih generacij sistema in nadaljnji razvoj storitev iz člena 2(5);
(d) postopke ▌certificiranja in standardizacije, v zvezi s programom;
(e) zagotavljanje in trženje storitev iz člena 2 (5);
(f) vse elemente, ki utemeljujejo zanesljivost sistema in njegovega obratovanja;
(g) usklajevalne dejavnosti, povezane z doseganjem posebnih ciljev iz člena 2 (5)(b) .
Člen 5
Združljivost in interoperabilnost sistemov
1. Sistemi in omrežja in storitve, ki delujejo oziroma se izvajajo v okviru programov Galileo in EGNOS, so s tehničnega vidika medsebojno združljivi in interoperabilni.
2. Sistemi in omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so▌ združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi ▌sredstvi za radijsko navigacijo, kadar to opredeljuje mednarodni sporazum, sklenjen v skladu s členom 28.
▌
Člen 6
Lastništvo
Unija je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov, zato se s tretjimi stranmi po potrebi sklenejo sporazumi glede obstoječih lastniških pravic.
Komisija z ustreznim okvirom skrbi za optimalno uporabo sredstev iz tega člena; zlasti čim bolj učinkovito upravlja pravice intelektualne lastnine, povezane s programoma, pri čemer upošteva, da je treba zaščititi in ovrednotiti pravice intelektualne lastnine Unije ter interese vseh interesnih skupin in poskrbeti za usklajen razvoj trgov in novih tehnologij. V ta namen skrbi, da pogodbe, sklenjene v okviru programov, vsebujejo možnost, da se pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru programov, prenesejo na tretje strani ali se tretjim stranem podeli licenca zanje.
POGLAVJE II
PRORAČUNSKI PRISPEVEK IN MEHANIZMI
Člen 7
Zadevne dejavnosti
1. Proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe, se odobrijo za financiranje:
(a) dejavnosti, povezanih z zaključkom uvajalne faze programa Galileo, kot opredeljuje člen 3(c);
(b) dejavnosti, povezanih s fazo obratovanja programa Galileo, kot opredeljuje člen 3(d);
(c) dejavnosti, povezanih s fazo obratovanja programa EGNOS, kot opredeljuje člen 4;
(ca) dejavnosti, povezanih z upravljanjem in spremljanjem programov.
1a. Proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma, se skladno s členom 10 (1a) zagotavljajo tudi za financiranje dejavnosti, povezanih z raziskovanjem in razvijanjem bistvenih elementov, kot so nabori elektronskih vezij in sprejemniki, ki jih podpira Galileo.
2. S temi proračunskimi sredstvi Unije, namenjenimi programoma, se ▌krijejo tudi izdatki Komisije v zvezi z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ovrednotenja, ki so potrebne za upravljanje programov in doseganje ciljev iz člena 2(4) in (5). Ti izdatki lahko vključujejo zlasti:
(a) študije in sestanke s strokovnjaki;
(b) dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede prednostnih nalog politike Unije, če so neposredno povezane s cilji te uredbe, ter zlasti usmerjene v vzpostavitev sinergij z drugimi ustreznimi politikami Unije;
(c) omrežja informacijske tehnologije (IT), ki so namenjena obdelavi ali izmenjavi informacij;
(d) vso drugo tehnično ali administrativno pomoč Komisiji za upravljanje programov.
3. ▌Stroški programov in njihovih posameznih faz so natančno določeni. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in odbor iz člena 35(1) o dodelitvi sredstev Unije za vsako dejavnost, vključno z varnostno rezervo, v odstavkih 1, 1a in 2 ▌in o uporabi teh sredstev.
Člen 8
Financiranje programov Galileo in EGNOS
1. ▌Unija financira dejavnosti, povezane s programoma Galileo in EGNOS iz člena 7(1), (1a) in (2), da bi izpolnila cilje iz člena 2, v skladu s členom 10 ▌brez poseganja v prispevke iz drugih virov, vključno s tistimi, ki jih navajata odstavka 2 in 3 tega člena.
2. Države članice lahko v posebnih okoliščinah zaprosijo za to, da bodo zagotovile dodatno financiranje programov Galileo in EGNOS za kritje dodatnih elementov pod pogojem, da to ne povzroča finančnih ali tehničnih obremenitev ali zamud v zvezi s programi. Komisija se na podlagi prošnje države članice in v skladu s postopkom pregleda iz člena 35 (3) odloči, ali so bili izpolnjeni zgoraj omenjeni pogoji. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru iz člena 35(1) te uredbe sporoči vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na programa Galileo in EGNOS.
3. Tudi tretje države in mednarodne organizacije lahko zagotovijo dodatna sredstva za programa Galileo in EGNOS. V mednarodnih sporazumih iz člena 28 se določijo pogoji in načini njihove udeležbe.
3a. Dodatno financiranje iz odstavkov 2 in 3 pomeni zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012.
▌
Člen 10
Sredstva
1. Največji znesek, ki ga Unija dodeli za izvajanje dejavnosti iz člena 7(1), (1a) in (2) in za kritje tveganj, povezanih s temi dejavnostmi, znaša [7,07173 milijarde] EUR v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Ta znesek se razdeli v naslednje kategorije izdatkov:
(a) za dejavnosti iz člena 7(1)(a) [1,93 milijarde] EUR v tekočih cenah;
(b) za dejavnosti iz člena 7(1)(b) [3 milijarde] EUR v tekočih cenah;
(c) za dejavnosti iz člena 7(1)(c) [1,58 milijarde] EUR v tekočih cenah;
(d) za dejavnosti iz členov 7(1)(ca) in 7(2) [0,56173 milijarde] EUR v tekočih cenah. [19]
.
1a. Brez poseganja v zneske, dodeljene razvoju aplikacij, ki temeljijo na sistemih programa Obzorje 2020, se s proračunskimi sredstvi, dodeljenimi programoma, vključno z namenskimi prejemki, financirajo dejavnosti iz člena 7(1a) do najvišjega zneska 100 milijonov EUR v stalnih cenah.
1b. Komisija lahko prerazporedi sredstva iz ene kategorije izdatkov v drugo, kot so določene v odstavkih 1(a) do (d), v višini do največ 10 % zneska iz odstavka 1. Če gre pri takšni prerazporeditvi za skupni znesek, višji od 10 % zneska iz odstavka 1, se Komisija posvetuje z odborom iz člena 35(1) v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2).
Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vseh morebitnih prerazporeditvah sredstev med kategorijami izdatkov.
2. Proračunska sredstva se izvršujejo v skladu z določbami te uredbe in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
3. Proračunske obveznosti, ki se nanašajo na programa, se izvršujejo v letnih obrokih.
3a. Komisija finančna sredstva iz odstavka 1 tega člena upravlja pregledno in stroškovno učinkovito. Vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.
Člen 11
Prihodki od programov
1. Prihodke od obratovanja sistemov prejme Unija, plačajo se v njen proračun in namenijo programoma, zlasti pa cilju iz člena 2(1). Če se izkaže, da je obseg prihodkov večji od sredstev, potrebnih za financiranje obratovanja programov, je vsakršna prilagoditev načela dodelitve predmet odobritve Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi predloga Komisije.
2. Mehanizem delitve prihodkov se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s podjetji v zasebnem sektorju.
3. Obresti iz predhodnega financiranja, plačanega organom, posredno odgovornim za izvrševanje proračuna, se namenijo za dejavnosti, ki so predmet sporazuma o prenosu pooblastil ali pogodbe med Komisijo in zadevnim organom. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja organi, posredno odgovorni za izvrševanje proračuna, odprejo račune, ki omogočajo identifikacijo sredstev in ustreznih obresti.
POGLAVJE III
JAVNO UPRAVLJANJE PROGRAMOV
Člen 12
Načela upravljanja programov
Javno upravljanje programov temelji na naslednjih načelih:
(a) stroga razdelitev nalog in odgovornosti med različnimi udeleženimi organi, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in ESA, pri čemer ima splošno odgovornost Komisija;
(b) resnično sodelovanje med organi iz točke (a) in državami članicami;
(c) strog nadzor nad programi, pri čemer morajo vsi sodelujoči organi v okviru področja odgovornosti dosledno upoštevati stroškovni in časovni načrt, glede na cilje programov;
(d) optimalna in racionalna uporaba obstoječih struktur, da bi se izognili vsakršnemu podvajanju tehničnega strokovnega znanja;
(e) uporaba najboljših praks za sisteme in metode projektnega vodenja za nadzor izvajanja programov ob upoštevanju posebnih zahtev in ob podpori strokovnjakov s tega področja.
Člen 13
Vloga Komisije
1. Komisija ima splošno odgovornost za ▌ programe. Upravlja sredstva ▌v skladu s to uredbo in nadzoruje izvajanje vseh dejavnosti programov, zlasti v zvezi s stroški, časovnim načrtom in učinkovitostjo.
2. Komisija ▌ poleg splošne odgovornosti iz odstavka 1 in posebnih nalog iz drugih določb te uredbe ▌:
(a) zagotovi jasno razdelitev nalog med različnimi organi, udeleženimi v programih, ter v ta namen Agenciji za evropski GNSS in ESA zaupa naloge iz člena 15(1a) in člena 16, zlasti s sporazumi o prenosu pooblastil;
(b) zagotovi pravočasno izvajanje programov s sredstvi, ki so jim bila namenjena, in v skladu s cilji iz člena 2.
V ta namen vzpostavi in izvaja ustrezne instrumente in strukturne ukrepe, potrebne za prepoznavanje, obvladovanje, ublažitev in spremljanje tveganj v zvezi s programoma ▌;
(c) upravlja odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti;
(d) državam članicam in Evropskemu parlamentu pravočasno zagotovi vse potrebne informacije v zvezi s programoma, zlasti glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih stroškov obratovanja vseh pomembnih delov infrastrukture sistema Galileo, prihodkov, časovnega načrta in učinkovitosti, pa tudi pregled izvajanja sistemov in metod vodenja projektov iz točke (e) člena 12.
(da) oceni možnosti za spodbujanje in zagotavljanje uporabe evropskih sistemov satelitske navigacije v različnih gospodarskih sektorjih, tudi z analizo, kako izkoristiti prednosti, ki jih ti sistemi ponujajo.
3. Da bi zagotovila nemoten potek faz programa Galileo in faze obratovanja programa EGNOS iz členov 3 in 4, po potrebi sprejme ukrepe za:
(a) obvladovanje in zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih s potekom programov [neoznačeno besedilo iz točke (c) predloga COM];
(b) opredelitev ključnih odločilnih faz za spremljanje in ovrednotenje izvajanja programov;
(c) določitev lokacije ▌ zemeljske infrastrukture sistemov v skladu z varnostnimi zahtevami v odprtem in preglednem postopku ter zagotovitev njenega delovanja [neoznačeno besedilo iz točke (a) predloga COM];
(ca) določitev tehničnih in operativnih specifikacij, potrebnih za izpolnjevanje funkcij iz točk (b) in (c) člena 2(4) ter razvoj sistemov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3).
Člen 14
Varnost sistemov in njunega delovanja
1. Komisija zagotovi varnost programov, vključno z varnostjo sistemov in njunega delovanja. V ta namen:
(a) upošteva, da je treba zagotoviti nadzor in povezovanje zahtev in standardov v zvezi z varnostjo v vseh programih;
(b) zagotovi, da splošni učinki teh zahtev in standardov podpirajo uspešen napredek programov, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega načrta;
(c) vzpostavi mehanizem usklajevanja med udeleženimi organi;
(d) upošteva veljavne varnostne standarde in zahteve, da ne bi znižala splošne stopnje varnosti in ogrozila delovanja obstoječih sistemov na podlagi teh standardov in zahtev.
2. Komisija ▌brez poseganja v člena 15 in 17 te uredbe ter člen 8 Sklepa št. 1104/2011/EU ▌sprejme delegirane akte v skladu s členom 34, v katerih določi cilje na visoki ravni, potrebne za zagotavljanje varnosti programov iz odstavka 1. ▌
2a. Komisija opredeli potrebne tehnične specifikacije in druge ukrepe za uresničevanje ciljev na visoki ravni iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3).
3. ESZD v skladu s členom 2(2) Sklepa št. 2010/427/EU še naprej pomaga Komisiji pri izvajanju nalog ▌ na področju zunanjih odnosov.
Člen 15
Vloga Agencije za evropski GNSS
1 Agencija za evropski GNSS ▌ v skladu s smernicami Komisije izvaja naslednje naloge:
(a) v zvezi z varnostjo programov in brez poseganja v člena 14 in 17 zagotovi:
(i) prek Sveta za varnostno akreditacijo ▌ varnostno akreditacijo v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 912/2010; za ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje varnost sistema;
(ii) obratovanje centra za varnost Galileo iz člena 6(d) Uredbe (EU) št. 912/2010 v skladu s standardi in zahtevami iz člena 14(3) te uredbe ter navodili iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP iz člena 17;
(b) opravlja naloge ▌, določene v členu 5 Sklepa št. 1104/2011/EU, ▌in pomaga Komisiji ▌ v skladu s členom 8(6) tega sklepa;
(c) v uvajalni in obratovalni fazi programov prispeva k promociji in trženju storitev iz člena 2(4) in (5), vključno z izvedbo potrebne tržne analize, zlasti pa z letnim poročilom o trgu aplikacij in storitev, ki ga pripravi Agencija za evropski GNSS, z vzpostavljanjem tesnih stikov z uporabniki in morebitnimi uporabniki sistema z namenom zbiranja informacij o njihovih potrebah, s sledenjem gibanj na prodajnih trgih za satelitsko navigacijo in s pripravo akcijskega načrta za sprejem storitev iz člena 2(4) in (5) v skupnostih uporabnikov, ki bo vseboval zlasti bistvene ukrepe za standardizacijo in certificiranje.
1a. Agencija za evropski GNSS opravlja tudi druge ▌naloge, povezane z izvajanjem programov, vključno z upravljavskimi nalogami, in je zanje odgovorna. Te naloge ji Komisija zaupa s sporazumom o prenosu pooblastil, sprejetim na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, v skladu s členom 60(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in vključujejo:
(a) operativne dejavnosti, vključno z upravljanjem infrastrukture, vzdrževanjem in stalnim izboljševanjem ▌sistemov, postopki certificiranja in standardizacije ter zagotavljanjem storitev iz člena 2(4) in (5);
(b) prispevek k definiciji razvoja storitev ter razvojne in uvajalne dejavnosti za razvoj in prihodnje generacije sistemov, vključno z javnimi naročili;
(c) spodbujanje razvoja aplikacij in storitev na podlagi sistemov, pa tudi obveščanje o teh aplikacijah in storitvah, vključno z opredeljevanjem, povezovanjem in usklajevanjem med mrežami evropskih centrov odličnosti za aplikacije in storitve GNSS, izkoriščanjem strokovnega znanja v javnem in zasebnem sektorju ter ocenjevanjem ukrepov za promocijo in obveščanje;
(d) spodbujanje razvoja temeljnih elementov, kot so nabori elektronskih vezij in sprejemniki, ki podpirajo Galileo.
1b. Sporazumi o prenosu pooblastil iz odstavka 1a Agenciji za evropski GNSS dajejo ustrezno raven samostojnosti in pooblastil, zlasti v zvezi z naročnikom v smislu členov 58(7) in 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Poleg tega določajo splošne pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS, in zlasti ukrepe, ki jih je treba izvesti, ustrezno financiranje, postopke upravljanja, ukrepe za spremljanje in nadzor, ukrepe, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb v smislu stroškov, časovni načrt in izvajanje ter pravila glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev.
Ti ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o stroških in načrtu ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi, učinkovitostjo in časovnim načrtom popravljalne ukrepe za zagotovitev gradnje infrastruktur v okviru dodeljenih proračunskih sredstev.
1c. Agencija za evropski GNSS za fazo obratovanja programov z ESA sklene ustrezen delovni dogovor, potreben za uresničevanje njunih nalog v skladu s to uredbo. Komisija Evropski parlament, Svet in odbor iz člena 35(1) obvesti o delovnem dogovoru z Agencijo za evropski GNSS in njegovih morebitnih spremembah. Agencija za evropski GNSS se lahko, kadar je to primerno, obrne tudi na druge subjekte v javnem ali zasebnem sektorju.
2. Agencija za evropski GNSS poleg nalog iz odstavkov 1 in 1a in v okviru svojih pooblastil prinaša Komisiji svoje tehnično znanje in ji posreduje vse informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog v okviru te uredbe, vključno z oceno možnosti za spodbujanje in zagotavljanje uporabe sistemov iz točke (da) člena 13(2).
3. Z odborom iz člena 35(1) se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz ▌ odstavka 1a tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2). Evropski parlament, Svet in odbor se vnaprej obvesti o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in Agencija za evropski GNSS.
3a. Komisija Evropski parlament, Svet in odbor iz člena 35(1) obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in pogodbah s subjekti v zasebnem sektorju, vključno z informacijami o oddajanju naročil podizvajalcem.
Člen 16
Vloga Evropske vesoljske agencije
1. Za uvajalno fazo programa Galileo iz člena 3(c) Komisija z ESA nemudoma sklene ▌ sporazum o prenosu pooblastil, v katerem so določene naloge agencije, zlasti v zvezi z načrtovanjem, uvedbo in javnimi naročili za sistem. Sporazum z ESA se sklene na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 61 Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012.(a) Če je to potrebno za izvajanje prenesenih nalog in izvrševanje proračuna iz odstavka 1, so v sporazumu o prenosu pooblastil določeni splošni pogoji upravljanja sredstev, zaupanih ESA, in zlasti ukrepi, ki jih je treba izvesti v zvezi z načrtovanjem, uvedbo in javnimi naročili za sistem, ustrezno financiranje, postopki upravljanja, ukrepi spremljanja in nadzora, ukrepi, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb z vidika stroškov, časa in učinkovitosti, ter sistem lastništva nad vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi.
Ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o stroških in načrtu ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi, učinkovitostjo in časovnim načrtom popravljalne ukrepe za zagotovitev izgradnje infrastruktur v okviru dodeljenih sredstev.
(b) Z odborom iz člena 35(1) se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2). Evropski parlament, Svet in odbor se vnaprej obvesti o ▌ sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in ESA.
(c) Komisija ▌ Evropski parlament, Svet in odbor iz člena 35(1) obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in pogodbah, ki naj bi jih ESA sklenila s subjekti v zasebnem sektorju, vključno z informacijami o oddajanju naročil podizvajalcem.
4a. Delovni dogovor med Agencijo za evropski GNSS in ESA iz člena 15(1c) za obratovalno fazo programov iz člena 3(d) in člena 4 opredeljuje tudi vlogo ESA v tej fazi in njeno sodelovanje z Agencijo za evropski GNSS, zlasti glede:
(a) zasnove, načrtovanja, spremljanja, javnega naročanja in validacije v okviru razvoja prihodnje generacije sistemov;
(b) tehnične podpore v okviru obratovanja in vzdrževanja obstoječe generacije sistemov.
Ta dogovor je v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in z ukrepi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 13(3).
O delovnem dogovoru in njegovih morebitnih spremembah se obvesti Evropski parlament, Svet in odbor iz člena 35(1).
4b. Brez poseganja v sporazum o prenosu pooblastil in delovni dogovor iz odstavkov 1 in 4a lahko Komisija od ESA zahteva, da zagotovi tehnično strokovno znanje in informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog v skladu s to uredbo.
POGLAVJE IV
VIDIKI V ZVEZI Z VARNOSTJO UNIJE ALI NJENIH DRŽAV ČLANIC
Člen 17
Skupni ukrep
Kadar obratovanje sistemov lahko vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP.
Člen 18
Uporaba pravil o tajnosti podatkov
V okviru področja uporabe te uredbe:
(a) vsaka država članica v svojih nacionalnih varnostnih predpisih zagotovi ▌enako raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravila ▌o varovanju tajnosti, določena v prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta ▌, določena v prilogah k Sklepu Sveta 2011/292/EU[20];
(b) države članice Komisijo nemudoma obvestijo o sprejetju nacionalnih varnostnih predpisov ▌iz odstavka 1;
(c) fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi se ravnanje s tajnimi podatki EU v zvezi s programoma dovoli samo, če se v teh državah uporablja zakonodaja o varovanju tajnosti, ki zagotavlja najmanj tako raven varovanja kot pravila Komisije o varovanju tajnosti, določena v prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta, določena v prilogah k Sklepu 2011/292/EU. ▌ Enakovrednost zakonodaje o varovanju podatkov, ki se uporablja v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varovanju tajnosti podatkov med EU in zadevno tretjo državo oziroma mednarodno organizacijo v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob upoštevanju člena 12 Sklepa 2011/292/EU;
(d) brez poseganja v člen 12 Sklepa 2011/292/EU in pravila na področju industrijske varnosti iz priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom se lahko fizični osebi in zasebni pravni osebi, tretji državi ali mednarodni organizaciji dovoli dostop do tajnih podatkov EU, če se presodi, da je to v posameznem primeru nujno glede na naravo in vsebino teh podatkov, potrebo prejemnika, da se seznani z njimi, ter koristi, ki jih bo imela EU.
POGLAVJE V
JAVNA NAROČILA
ODDELEK I
Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v fazah uvajanja in obratovanja programov
Člen 19
Splošna načela
Za ▌uvajalno fazo programa Galileo in obratovalnih faz programov se uporablja Uredba (ES, Euratom) št. 966/2012, zlasti glede prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, razpisnih postopkov na podlagi preglednih in pravočasnih informacij ter jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike, in sicer brez poseganja v ukrepe, potrebne za zaščito bistvenih interesov varnosti Unije ali javne varnosti ali za upoštevanje predpisov Unije o nadzoru izvoza.
Člen 20
Specifični cilji
Med postopkom javnega naročanja naročniki pri javnih razpisih uresničujejo naslednje cilje:
(a) spodbujanje čim večje in čim bolj odprte udeležbe vseh gospodarskih subjektov po vsej Uniji, zlasti novih akterjev ter malih in srednjih podjetij, vključno s spodbujanjem ponudnikov, da sklepajo pogodbe s podizvajalci;
(b) preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in ▌ odvisnosti od enega samega dobavitelja;
(c) izkoriščanje prednosti, ki jih ponujajo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporaba dosedanjih spoznanj ter izkušenj in kompetenc industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni, validacijski in uvajalni fazi programov, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravil o konkurenčnih razpisnih postopkih;
(ca) nabava iz več virov, kadar je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad programoma ter stroški in časovnim razporedom;
(cb) kadar je to primerno, upoštevanje skupnih stroškov v celotnem uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila.
ODDELEK 2
Posebne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v fazah uvajanja in obratovanja programov
Člen 21
Vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev
Naročnik sprejme ustrezne ukrepe za vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev, kadar lahko predhodna udeležba podjetja pri dejavnostih, povezanih z dejavnostmi, ki so predmet javnega razpisa:
(a) temu podjetju omogoči precejšnje prednosti v obliki informacij, zaradi katerih je v prednostnem položaju, in se lahko zaradi tega zbudi dvom o spoštovanju načela enake obravnave ali
(b) vpliva na normalne pogoje konkurence ali nepristranskost in objektivnost pri oddajanju javnih naročil ali izvajanju pogodb.
Ti ukrepi ne smejo škoditi pošteni konkurenci, enaki obravnavi in zaupnosti informacij, pridobljenih v zvezi s podjetji, njihovimi poslovnimi odnosi in njihovo stroškovno strukturo. V tem okviru ti ukrepi upoštevajo značaj in podrobnosti predvidene pogodbe.
Člen 21a
Varnost podatkov
V primeru naročil, ki vključujejo, zahtevajo in/ali vsebujejo zaupne podatke, naročnik v razpisni dokumentaciji natančno navede vse ukrepe in zahteve, potrebne za zagotavljanje varovanja teh podatkov na zahtevani ravni.
Člen 21b
Zanesljivost dobave
Naročnik v razpisni dokumentaciji natančno navede svoje zahteve glede zanesljivosti dobave ali zagotavljanja storitev v okviru izvajanja javnega naročila.
Člen 22
Javna naročila s pogojnimi deli
1. Naročnik lahko javno naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli.
2. Naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del, ki ga spremljata proračunska obveznost in trdna zaveza, da se izvedejo gradnja in storitve, dogovorjene za ta del naročila, ter enega ali več ▌ delov, ki so pogojni tako z vidika proračuna kot z vidika izvedbe. V dokumentaciji javnega naročila se navedejo elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet, cena ali podrobna pravila o njenem določanju in podrobna pravila o izvajanju storitev iz vsakega dela.
3. Storitve iz fiksnega dela morajo biti skladna celota; isto velja za storitve iz vsakega pogojnega dela ob upoštevanju storitev iz vseh prejšnjih delov.
4. Izvajanje posameznega pogojnega dela je predmet odločitve naročnika, o kateri je pogodbenik obveščen v skladu s pogoji iz javnega naročila. Kadar je pogojni del potrjen z zamudo ali ni potrjen, lahko pogodbenik prejme nadomestilo za zamudo ali nadomestilo za odstop, če je to predvideno v javnem naročilu in pod pogoji, ki so tam določeni.
4a. Če javni organ naročnik v zvezi s posameznim delom naročila ugotovi, da gradnja in storitve, dogovorjene za ta del, niso bile izvedene, lahko zahteva odškodnino in razveljavi pogodbo, če je to predvideno v pogodbi in če so izpolnjeni pogoji, ki so v njej določeni.
Člen 23
Javna naročila s povračilom stroškov
1. Naročnik se lahko pod pogoji iz odstavka 2 ▌ odloči za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov do zgornje cenovne meje.
▌Cena za plačilo takšnih javnih naročil je povračilo celotnih neposrednih stroškov, ki jih ima pogodbenik pri izvajanju pogodbe, kot so stroški dela, materiala, potrošnega blaga, uporabe opreme in infrastrukture, potrebnih za izvajanje pogodbe. Tem stroškom se doda pavšalni znesek, ki pokriva splošne stroške in dobiček, ali znesek, ki pokriva splošne stroške, in premija glede na upoštevanje ciljnih rezultatov in časovnega razporeda.
2. Naročnik se lahko odloči za pogodbo s celotnim ali delnim povračilom stroškov, kadar je objektivno nemogoče natančno določiti fiksno ceno in če je mogoče razumno dokazati, da bi bila taka fiksna cena izjemno visoka zaradi negotovosti pri izvajanju javnega naročila, ker:
(a) javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali uporabljajo novo tehnologijo, in zato vključuje velika tehnična tveganja, ali
(b) se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, zaradi operativnih razlogov začeti takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo velika tveganja ali ker je izvajanje pogodbe deloma odvisno od izvajanja drugih pogodb.
3. Zgornja cenovna meja pri pogodbi s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se lahko plača. Prekorači se lahko samo v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih s predhodnim soglasjem naročnika.
4. V dokumentaciji javnega naročila s celotnim ali delnim povračilom stroškov se določi naslednje:
(a) značaj javnega naročila, tj. da gre za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo;
(b) pri javnem naročilu z delnim povračilom stroškov elementi javnega naročila, na katere se nanaša povračilo stroškov;
(c) višina zgornje cenovne meje;
(d) merila za oddajanje naročil, ki morajo zlasti omogočati presojo verodostojnosti predvidenega proračuna, povračljivih stroškov, mehanizmov za ugotavljanje stroškov, dobičkov, navedenih v ponudbi;
(e) vrsta povečanja iz odstavka 1, ki se uporabi pri stroških;
(f) pravila in postopki za ugotavljanje upravičenosti stroškov, ki jih predvideva ponudnik za izvajanje pogodbe, v skladu z načeli iz odstavka 5;
(g) računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati ponudniki;
(h) pri pogodbi z delnim povračilom stroškov, ki naj bi se spremenila v pogodbo s fiksno in dokončno ceno, parametri te spremembe.
5. Stroški, ki jih ima pogodbenik med izvajanjem pogodbe s celotnim ali delnim povračilom stroškov, so upravičeni samo:
(a) če so dejansko nastali med trajanjem pogodbe, razen stroškov opreme, infrastrukture in neopredmetenih sredstev, potrebnih za izvajanje pogodbe, ki se lahko štejejo za upravičene v njihovi celotni nabavni vrednosti;
(b) če so navedeni v predvidenem proračunu, ki je lahko revidiran z dopolnili k prvotni pogodbi;
(c) če so potrebni za izvajanje pogodbe;
(d) če izhajajo iz izvajanja pogodbe in se ji lahko pripišejo;
(e) če so prepoznavni, preverljivi, vknjiženi pri pogodbeniku in določeni v skladu z računovodskimi standardi, navedenimi v specifikacijah in v pogodbi;
(f) če so v skladu z določbami veljavne davčne in socialne zakonodaje;
(g) če ne odstopajo od pogodbenih pogojev;
(h) če so razumni, utemeljeni in spoštujejo zahteve dobrega finančnega poslovodenja, zlasti v zvezi z gospodarnostjo in učinkovitostjo.
Pogodbenik je odgovoren za knjiženje svojih stroškov, ustrezno vodenje poslovnih knjig in vseh drugih dokumentov, potrebnih kot dokazilo, da so stroški, katerih povračilo zahteva, nastali in da so v skladu z načeli iz tega člena. Stroški, ki jih pogodbenik ne more utemeljiti, se štejejo za neupravičene in njihovo povračilo se zavrne.
6. Naročnik za zagotovitev ustreznega izvajanja pogodb s povračilom stroškov opravlja naslednje naloge:
(a) določi čim bolj realno zgornjo cenovno mejo, pri čemer omogoči prožnost, potrebno za vključitev tehničnih tveganj;
(b) spremeni pogodbo z delnim povračilom stroškov v pogodbo s fiksno in dokončno ceno v celoti, takoj ko je med izvajanjem pogodbe tako fiksno in dokončno ceno mogoče določiti. Za ta namen določi parametre spremembe za prehod s pogodbe s povračilom stroškov na pogodbo s fiksno in dokončno ceno;
(c) uvede ukrepe spremljanja in nadzora, ki zlasti določajo sistem predvidevanja stroškov;
(d) določi ustrezna načela, orodja in postopke za izvajanje pogodb, zlasti za prepoznavanje in preverjanje upravičenosti stroškov, ki jih ima pogodbenik ali njegovi podizvajalci pri izvajanju pogodbe, in za uvajanje dopolnil k pogodbi;
(e) preveri, ali pogodbenik in njegovi podizvajalci upoštevajo računovodske standarde, določene v pogodbi, in izpolnjujejo obveznost predložitve računovodskih izkazov, ki morajo imeti dokazno vrednost;
(f) pri izvajanju pogodbe stalno preverja učinkovitost načel, orodij in postopkov iz točke (d).
Člen 24
Dopolnila
Naročnik in izvajalci lahko pogodbo spremenijo z dopolnilom, če to dopolnilo izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) ne spremeni predmeta pogodbe;
(b) ne poruši ekonomskega ravnotežja pogodbe;
(c) ne uvaja pogojev, ki bi, če bi prvotno obstajali v dokumentaciji javnega naročila, omogočili udeležbo drugih ponudnikov, kot so bili prvotno sprejeti, ali izbiro druge ponudbe, kot je bila prvotno izbrana.
Člen 25
Oddajanje naročil podizvajalcem
1. Naročnik ▌ od ▌ ponudnika zahteva, da del javnega naročila ▌ odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer družbam, ki ne sodijo v skupino, v katero sodi sam. ▌
1a. Naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem. Naročnik pri določanju tega deleža upošteva, da mora biti ta sorazmeren s predmetom in vrednostjo naročila, z značajem zadevnega področja dejavnosti ter zlasti z ugotovljenim stanjem konkurence in industrijskim potencialom.
1b. Če ponudnik v ponudbi navede, da podizvajalcem ne namerava dodeliti dela naročila ali da jim namerava dodeliti del, ki je manjši od minimalnega deleža iz odstavka 1a, v ponudbi naročniku hkrati navede razloge za to. Naročnik te informacije posreduje Komisiji.
2. Naročnik lahko zavrne podizvajalce, ki jih izbere kandidat v postopku oddaje glavnega javnega naročila ali izbrani ponudnik pri izvajanju javnega naročila. To zavrnitev, ki lahko temelji izključno na merilih, ki se uporabljajo za izbiro ponudnikov za glavno naročilo, pisno utemelji.
POGLAVJE VI
DRUGE DOLOČBE
Člen 26
Načrtovanje
▌ Komisija ▌ sprejme letni delovni program v obliki načrta izvajanja, v katerem določi ukrepe, potrebne za uresničitev ciljev programa Galileo iz člena 2(4) v skladu s fazami iz člena 3 in ciljev programa EGNOS iz člena 2(5). V letnem delovnem programu opredeli tudi financiranje teh ukrepov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3).
Člen 27
Ukrepi držav članic
▌
▌ Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo dobro delovanje programov, vključno z ukrepi za zaščito zemeljskih postaj na svojih ozemljih, vsaj enakovredne tistim, ki se zahtevajo za zaščito ključne evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES[21]. Države članice se vzdržijo sprejetja ukrepov, ki bi lahko ovirali izvajanje programov ali storitev v sklopu njihovega obratovanja, zlasti v zvezi z nemotenim delovanjem infrastrukture.
Člen 28
Mednarodni sporazumi
Unija lahko v okviru programov sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ▌ v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Člen 29
Tehnična pomoč
Za izvršitev nalog tehnične narave iz člena 13(2) lahko Komisija zaprosi za potrebno tehnično pomoč, zlasti za zmogljivosti in strokovno znanje nacionalnih agencij, pristojnih za vesoljsko področje, ter za pomoč neodvisnih izvedencev in organizacij, ki ji lahko zagotovijo nepristranske analize in mnenja o poteku programov.
Organi, ki so poleg Komisije udeleženi pri javnem upravljanju programov, zlasti Agencija za evropski GNSS in ESA, lahko prav tako koristijo isto tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki se jim zaupajo na podlagi te uredbe.
Člen 30
Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti
1. Komisija zagotovi, da je pri načrtovanju, vzpostavljanju in obratovanju sistemov zajamčeno varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter da so vanje vključeni ustrezni zaščitni ukrepi.
2. Vsakršna obdelava osebnih podatkov pri opravljanju nalog in dejavnosti na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[22] in Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[23].
Člen 31
Zaščita finančnih interesov Unije
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.
2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[24], da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.
Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v mednarodnih sporazumih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o nepovratnih sredstvih, v sklepih o nepovratnih sredstvih in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.
Člen 32
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta
1. Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto skupaj s predlogom proračuna predloži tudi poročilo o izvajanju programov. To poročilo vsebuje vse informacije o programih, zlasti glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih operativnih stroškov, prihodkov, časovnega razporeda in učinkovitosti, kot je določeno v točki (d) člena 13(2), in glede izvajanja sporazumov o prenosu pooblastil, sklenjenih v skladu s členoma 15(1a) in 16(1). To poročilo vključuje:
(a) pregled sredstev, dodeljenih programom, in pregled njihove uporabe, kot določa člen 7(3);
(b) informacije o strategiji upravljanja stroškov, ki jo Komisija izvaja v skladu s členom 10(3a);
(c) oceno upravljanja pravic intelektualne lastnine;
(d) pregled izvajanja sistemov in metod vodenja projektov, vključno s sistemi in metodami za obvladovanje tveganja, kot določa točka (d) člena 13(2);
(e) oceno ukrepov za povečanje družbeno-gospodarskih koristi programov.
2. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov za posle, ki sta jih Agencija za evropski GNSS in ESA sklenili s subjekti v zasebnem sektorju v skladu s členom 15(3a) oziroma točko (c) člena 16(1).
Obvesti ju tudi o:
(a) morebitni prerazporeditvi sredstev med kategorijami odhodkov, opravljeni v skladu s členom 10(1b);
(b) morebitnih posledicah za programa Galileo in EGNOS zaradi uporabe člena 8(2).
Člen 33
Ocena uporabe te uredbe
1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2017 predloži poročilo z oceno izvajanja te uredbe, ki je podlaga za sprejem sklepa o nadaljevanju, spremembi ali opustitvi ukrepov na podlagi te uredbe in se nanaša na:
(a) uresničenje ciljev teh ukrepov tako po rezultatih kot po učinkih;
(b) učinkovitost uporabe sredstev;
(c) evropsko dodano vrednost.
Ocena med drugim zajema tehnološke dosežke na tem področju, možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo usklajenost, primernost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva rezultate ocen dolgoročnih učinkov prejšnjih ukrepov.
2. Ocena upošteva doseženi napredek glede ciljev programov Galileo in EGNOS iz člena 2(4) in (5) na podlagi ▌ kazalnikov uspešnosti, kot so:
(a) za Galileo in za:
(i) uvedbo njegove infrastrukture:
- število in razpoložljivost operativnih satelitov ter primerjava med številom nadomestnih zemeljskih satelitov in številom načrtovanih satelitov iz sporazuma o prenosu pooblastil;
- primerjava med dejansko in načrtovano razpoložljivostjo elementov zemeljske infrastrukture (zemeljske postaje, nadzorni centri);
(ii) raven storitev:
- primerjava med karto razpoložljivih storitev po posameznih storitvah in dokumentom, v katerem so storitve opredeljene;
(iii) stroške:
- indeks stroškovne učinkovitosti za vsako večjo postavko programa na podlagi razmerja med dejanskim in predvidenim stroškom;
(iv) časovni načrt:
- indeks uspešnosti pri uresničevanju časovnega načrta za vsako večjo postavko programa na podlagi primerjave med predvidenim stroškom opravljenega dela in predvidenim stroškom načrtovanega dela;
(v) obseg trga:
- tržna gibanja na osnovi deleža sprejemnikov Galileo in EGNOS v skupnem številu vseh modelov sprejemnikov, upoštevanih v tržnem poročilu Agencije za evropski GNSS iz točke (c) člena 15(1);
(b) za EGNOS in za:
(i) razširitev njegove pokritosti:
- napredek pri povečanju pokritosti glede na dogovorjeni načrt za razširitev pokritosti;
(ii) raven storitev:
- indeks razpoložljivosti storitev, ki temelji na številu letališč z operativnim statusom, na katerih se uporabljajo na EGNOS temelječi postopki, v primerjavi s skupnim številom letališč, na katerih se uporabljajo ti postopki;
(iii) stroške:
- indeks stroškovne učinkovitosti na podlagi razmerja med dejanskim in predvidenim stroškom;
(iv) časovni načrt:
- indeks uspešnosti pri uresničevanju časovnega načrta na podlagi primerjave med predvidenim stroškom opravljenega dela in predvidenim stroškom načrtovanega dela.
3. Organi, ki so udeleženi pri izvajanju te uredbe, sporočijo Komisiji podatke in informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.
POGLAVJE VII
PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENI UKREPI
Člen 34
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 14(2) se Komisiji podeli za nedoločen čas od 1. januarja 2014.
3. Pooblastilo iz člena 14(2) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne posega v veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o njem ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
Člen 35
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor ▌. To je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
4. Predstavniki Agencije za evropski GNSS in ESA ▌ kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.
5. V mednarodnih sporazumih, ki jih Unija sklene na podlagi člena 28, je lahko po potrebi predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.
5a. Odbor se sestaja redno, po možnosti štirikrat na leto, vsake tri mesece. Komisija na vsakem sestanku predloži poročilo o napredku pri izvajanju programa. Ta poročila vsebujejo splošen pregled stanja in napredka pri izvajanju programa, zlasti glede obvladovanja tveganja, stroškov, časovnega načrta in učinkovitosti. Vsaj enkrat letno ta poročila vsebujejo kazalnike uspešnosti iz člena 33(2).
POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 36
Razveljavitev
1. Uredbi (ES) št. [876/2002 in] (ES) št. 683/2008 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2014.
1a. Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi uredb (ES) št. [876/2002 ali] (ES) 683/2008, ostanejo veljavni.
2. ▌
Sklicevanje na razveljavljeno Uredbo (ES) št. 683/2008 se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz priloge.
Člen 37
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ...,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA
Korelacijska tabela
▌Uredba (ES) št. 683/2008▌ | ▌Ta uredba▌ |
člen 1 | člen 1 |
člen 2 | člen 2 |
člen 3 | člen 3 |
člen 4 | člen 8 |
člen 5 | člen 4 |
člen 6 | člen 9 |
člen 7 | člen 5 |
člen 8 | člen 6 |
člen 9 | člen 7 |
člen 10 | člen 10 |
člen 11 | člen 11 |
člen 12(1) člen 12(2) in (3) | člen 12 člen 13 |
člen 13(1) člen 13(2) in (3) člen 13(4) | člen 13 člen 14 člen 17 |
člen 14 | člen 18 |
člen 15 | člen 26 |
člen 16 | člen 15 |
člen 17 | členi od 19 do 25 |
člen 18 | člen 16 |
člen 19 | člen 35 |
člen 20 | člen 30 |
člen 21 | člen 31 |
člen 22 | člen 32 |
člen 23 |
|
člen 24 | člen 37 |
priloga | člen 1 |
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Skupna izjava
Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije
o
MEDINSTITUCIONALNEM ODBORU ZA GALILEO (GIP)
1. Glede na pomen, izjemnost in celovitost evropskih programov GNSS, glede na to, da so sistemi, ki izhajajo iz programov, v lasti Unije, in glede na celotno financiranje proračuna Unije za programe v obdobju 2014–2020 Evropski parlament, Svet in Evropska komisija priznavajo, da je tesno sodelovanje vseh treh institucij nujno potrebno.
2. Medinstitucionalni odbor za Galileo (GIP) se bo sestajal zato, da bo vsem tem institucijam pomagal pri izpolnjevanju njihove odgovornosti. V ta namen bo ustanovljen GIP, ki bo pozorno spremljal:
(a) napredek pri izvajanju evropskih programov GNSS, zlasti glede izvajanja javnih naročil in pogodbenih sporazumov, predvsem v zvezi z ESA;
(b) mednarodne sporazume s tretjimi državami, in sicer brez poseganja v določbe člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(c) pripravo trgov za satelitsko navigacijo;
(d) učinkovitost dogovorov glede upravljanja ter
(e) letni pregled delovnega programa.
3. V skladu z obstoječimi pravili bo GIP spoštoval potrebo po obzirnosti, zlasti glede na zaupnost in občutljivo naravo nekaterih podatkov.
4. Komisija bo upoštevala stališča GIP.
5. GIP bo sestavljen iz sedmih predstavnikov, in sicer:
– treh predstavnikov Sveta,
– treh predstavnikov EP in
– enega predstavnika Komisije,
ter se bo redno sestajal (načeloma štirikrat na leto).
6. GIP ne vpliva na že dodeljene odgovornosti in medinstitucionalne odnose.
OBRAZLOŽITEV
Evropska politika satelitske navigacije bo Uniji zagotovila dva sistema satelitske navigacije, in sicer sistem, ki izhaja iz programa Galileo, in sistem EGNOS. Tehnologije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: GNSS) so zaradi zmožnosti ugotavljanja položaja, hitrosti in časa z zelo veliko natančnostjo nujne za izboljšanje učinkovitosti v številnih gospodarskih sektorjih in na drugih področjih vsakdanjega življenja državljanov.
V nasprotju z načrti program Galileo leta 2013 še ne bo v celoti obratoval. Ker uredba o GNSS iz leta 2008 ne določa okvira za financiranje in upravljanje programov Galileo in EGNOS po letu 2013, je potrebna nova pravna podlaga za dolgoročno obratovanje, vzdrževanje in upravljanje sistemov.
Poročevalec odločno podpira cilj programa Galileo, da ustvari prvi globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki bo povsem neodvisen od drugih obstoječih sistemov, interoperabilen z drugimi različnimi navigacijskimi sistemi in bo zagotavljal neprekinjene storitve GNSS.
Satelitska navigacija je že zdaj ključnega pomena za evropski promet in industrijo, zato je pomembno, da se prekine odvisnost od ameriškega sistema GPS in ruskega GLONASS za ugotavljanja položaja in časa ter navigacijo. Evropske storitve GNSS je treba zagotoviti z lastno infrastrukturo, katere zanesljivost ne bo odvisna od prednostnih nalog vojaških sil ZDA, Rusije ali Kitajske.
Proračunski prispevek in mehanizmi
Proračunski predlog Komisije za to uredbo o GNSS predvideva v povprečju 1 milijardo evrov letno (po cenah iz leta 2011) za sedemletno obdobje 2014–2020.
Razčlenitev proračuna, ki jo predlaga poročevalec, upošteva različne segmente programov:
-dejavnosti, povezane z vesoljskim segmentom in segmentom nadgradnje programa Galileo, med drugim z uvajanjem referenčne konstelacije, skupaj s potrebnimi rezervnimi deli, povezanimi izstrelitvami, nadgradnjo zaradi zastarelosti in razvojem nove generacije satelitov;
-dejavnosti, povezane z zemeljskim segmentom programa Galileo in izvajanem storitev v njegovem okviru, vključno z razvojem zmogljivosti upravljanja z 18 na 24 satelitov, ponovno opredelitvijo storitve varovanja življenj in komercialnih storitev, uvajanjem in obratovanjem gostovanja lokacij, obratovanjem postaj, uvajanjem in obratovanjem centrov objektov za izvajanje storitev (vključno s centrom za upravljanje delovanja sistema ter ponudniki geodezijskih in časovnih storitev), storitvenim centrom, vzdrževanjem lokacij, osebjem za posamezne centre, vzdrževanjem vesoljskega segmenta, obratovanjem telekomunikacijskega omrežja in sistemsko podporo; dejavnosti, povezane s povečanjem družbeno-gospodarskih koristi programov;
-dejavnosti, povezane z obratovanjem sistema EGNOS, med drugim s pogodbo o obratovanju in vzdrževanju sistema, tehnološkim posodabljanjem in zastarelostjo, ob upoštevanju različnih različic sistema, pogodbe za transponderje in razširitve geografske pokritosti s storitvami; dejavnosti, povezane s povečanjem družbeno-gospodarskih koristi programov;
-dejavnosti, povezane z upravljanjem programov, med drugim z zasnovo in javnim naročanjem, vodenjem sistema, upravljanjem centrov za varnost, upravljanjem obratovanja in upravnimi stroški.
Komisija mora kot upravljavec sredstev razpolagati s potrebno prilagodljivostjo, da prerazporedi sredstva iz enega segmenta v drugega v višini do največ 10 % skupnega zneska.
Izhodiščna razčlenitev proračuna ni vključevala dejavnosti za povečanje družbeno-gospodarskih koristi programov na prodajnih trgih aplikacij od začetke izvajanja prvih storitev programa Galileo leta 2014.
Potrebna podpora za aplikacije znaša približno 300 milijonov evrov (približno 150 milijonov za raziskave in razvoj ter približno 150 milijonov za spodbujanje uporabe aplikacij in sprejemanja tehnologije EGNSS po vsem ozemlju EU). Sredstva za raziskave in razvoj je treba zagotoviti iz programa Obzorje 2020.
Upravljanje programov
Vloga Komisije
Komisija mora upravljati sredstva, dodeljena programoma, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov, vključno s tistimi, za katere sta pooblaščeni Agencija za evropski GNSS in Evropska vesoljska agencija.
Vloge Komisije, Agencije za evropski GNSS in Evropske vesoljske agencije morajo biti zaradi učinkovitost in odgovornosti jasne in medsebojno izključujoče. Izogibati se je treba podvajanju zmogljivosti, ki so že na voljo v okviru služb Komisije, Evropske vesoljske agencije ali Agencije za evropski GNSS. Komisija se mora osredotočiti na nadzorovanje programov, določanje glavnih ciljev programov, opredeljevanje pravil glede financiranja in javnega naročanja, dodeljevanje glavnih finančnih sredstev ter opredeljevanje in nadzorovanje strukture upravljanja.
Komisija se mora zanašati na Agencijo za evropski GNSS, ki skrbi za obratovanje GNSS ter za komuniciranje z uporabniki, izvajanje storitev, vzdrževanje infrastrukture in razvijanje aplikacij, obenem pa je aktivno odgovorna za uvajanje GNSS na različnih področjih.
Uredba mora pred prenosom drugih programskih in tehničnih nalog omogočiti začetek postopnega izvajanja, najprej s takojšnimi in nujnimi dejavnostmi (dejavnosti programa EGNOS in centrov za varnost programa Galileo).
Komisija se mora zanašati na Evropsko vesoljsko agencijo, ki ima vlogo vesoljske agencije Evropske unije, ter nanjo prenesti (tehnično in pogodbeno) odgovornost za oblikovanje sistemov, predlaganje in izvajanje raziskav in tehnologij, razvoj, uvajanje ter zagotavljanje tehnične podpore Agenciji za evropski GNSS pri težavah, povezanih z infrastrukturo. Evropska vesoljska agencija že ima ustrezno strukturo in pristojnosti za izvajanje teh nalog.
Vloga Agencije za evropski GNSS
Agencija za evropski GNSS kot organ, ki skrbi za obratovanje GNSS, se mora osredotočiti na dejavnosti, povezane s povečanjem družbeno-gospodarskih koristi programov. Komisija mora kot upravljavec sredstev imeti možnost, da prerazporedi odobrena sredstva za kritje tveganj pri uvajanju in obratovanju (okvare satelitov, tveganja pri izstrelitvah, zamude, nepredvideni dogodki pri obratovanju), ki se ne uporabijo za ta namen, da financira dejavnosti, povezane s povečanjem družbeno-gospodarskih koristi programov.
Agencija za evropski GNSS opravlja naslednje naloge:
-zagotavlja varnostno akreditacijo prek svojega Sveta za varnostno akreditacijo in delovanje centra za varnost sistema Galileo;
-spodbuja in trži storitve, vključno z izvajanjem tržnih analiz, zbiranjem informacij o potrebah uporabnikov in napredku na trgu satelitske navigacije ter vzpostavljanjem tesnega stika z uporabniki in potencialnimi uporabniki GNSS.
Ta uredba mora urejati dejavnosti za spodbujanje uporabe aplikacij in sprejemanje tehnologije evropskega GNSS, ki vključujejo naslednje naloge, dodeljene Agenciji za evropski GNSS:
-priprava in upravljanje načrta, osnovanega prednostnih potrebah na trgih različnih aplikacij, z vzpostavitvijo načrta sprejemanja glede na področje aplikacije;
-določitev področij, na katerih ima lahko uporaba GNSS družbeno-gospodarske koristi, in predstavitev smernic za regulativne ukrepe, ki jih je mogoče uvesti ali prilagoditi na ravni EU za uporabo teh koristi, Komisiji;
-izvajanje testiranja in certificiranja za aplikacije, kadar je to v interesu Unije;
-upravljanje namenskih sredstev za raziskave in razvoj EGNSS, namenjenih razvoju in uporabi aplikacij in storitev za trg satelitske navigacije, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, vključno s sredstvi, ki so za ta namen na voljo v okviru programa Obzorje 2020;
-izvajanje dejavnosti, ki zasledujejo sprejetje aplikacij EGNSS po celotnem ozemlju EU, odkrivanje in povezovanje evropskih centrov odličnosti, specializiranih za posamezne sektorje aplikacij in storitev EGNSS, upravljanje mreže centrov ter uporaba strokovnega znanja javnih organov, univerz, raziskovalnih centrov, skupnosti uporabnikov in industrije, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih.
Vloga Evropske vesoljske agencije
Evropska vesoljska agencija opravlja naslednje naloge:
-opredeljuje in predlaga tehnične rešitve, ki odgovarjajo programskim potrebam;
-upravlja razvoj infrastrukture v skladu s programskimi cilji;
-se pogaja o pogodbah s podjetji, ki dobavljajo infrastrukturo, in jih upravlja;
-ocenjuje druge mednarodne sisteme;
-predlaga in izvaja razvoj in pripravljalna dela za prihodnost;
-ohranja in razvija evropsko strokovno usposobljenost, zlasti prek raziskav in tehnoloških dejavnosti;
-kot snovalec zagotavlja tehnično podporo in mnenja organu za obratovanje pri izvajanju operativnih dejavnosti.
Evropska vesoljska agencija sodeluje z Agencijo za evropski GNSS na osnovi delovnih dogovorov, vključno s popolnim prenosom pooblastil z Agencije za evropski GNSS na Evropsko vesoljsko agencijo.
Ti delovni dogovori obravnavajo predvsem vlogo Evropske vesoljske agencije pri:
-zasnovi, oblikovanju, spremljanju in validaciji v okviru razvoja prihodnje generacije sistemov;
-tehnični podpori v okviru obratovanja in vzdrževanja obstoječe generacije sistemov.
Sklepne ugotovitve:
Glede programa EGNOS poročevalec meni, da je treba absolutno prednost nameniti zagotavljanju pokritosti ozemlja držav članic. Program EGNOS je treba začeti čim prej izvajati v vsej EU. Primerno bi bilo tudi razširiti pokritost na ozemlja držav kandidatk in tretjih držav, vključenih v enotno evropsko nebo in evropsko sosedsko politiko.
Povzetek ocene učinka, priložen temu predlogu uredbe, navaja, da je 6–7 % BDP v EU-27, to je 800 milijard evrov, že odvisnih od ameriškega sistema GPS. Predlagani programi GNSS bodo (po trenutnih cenah glede na smernice ocene učinka) med življenjskim ciklom sistema med letoma 2014 in 2034 ustvarili 68,63 milijard evrov neto koristi za Unijo. Zato je poslovni načrt Agencije za evropski GNSS za povečanje tega trga ključnega pomena.
Uspeh programov Galileo in EGNOS se bo meril s številom in zadovoljstvom njunih uporabnikov. Bistveno je, da se vzpostavi struktura za obratovanje s trajno in strukturirano komunikacijo z uporabniki, ki bo odgovorna za kakovost in neprekinjenost storitev.
Poročevalec poudarja, da se je treba izogibati zamudam, povečanju stroškov in izgubi koristi.
Zato je izjemno pomembno, da se vzpostavi dobro upravljanje ter da se vrednost evropskega GNSS promovira in informacije o njej posredujejo trgu.
10.7.2012
MNENJE Odbora za zunanje zadeve
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
( COM(2011)0814 – C7‑0464/2011 – 2011/0392(COD) )
Pripravljavec mnenja: Sampo Terho
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropska satelitska navigacijska sistema, ustanovljena v okviru programov Galileo in EGNOS, sta vodilna projekta Evropske unije. Upravlja ju Unija, njun namen pa je zagotoviti strateško neodvisnost in samostojnost Unije in držav članic, zlasti na področju globalne navigacije in ugotavljanja položaja.
Od samega začetka je bil glavni argument za projekt Galileo sedanja odvisnost Evrope od ameriškega sistema GPS. V miru in v normalnih razmerah je ta odvisnost manj sporna, v času kriz in v izrednih razmerah pa je bistveno, da je varnostnim in drugim službam na voljo zanesljiv sistem, s katerim upravljajo Evropejci in s tem prispevajo dodano vrednost h kriznem upravljanju Unije in njenih držav članic.
Program Galileo ima politične, operativne, industrijske in tehnološke vidike in poleg tega varnostni in obrambni potencial. Glavni namen in koristi sistema Galileo na področju varnosti so zlasti ugotavljanje položaja in navigacija, podporne storitve pri iskanju in reševanju (SAR) ter misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Pripravljavec mnenja ocenjuje, da bi moral predlog Evropske komisije bolj poglobljeno obravnavati zgoraj omenjene točke, in zato meni, da bi bilo treba upoštevati vidik dvojne rabe teh zmogljivosti.
Poleg tega so bili skupni stroški programa Galileo ocenjeni na okrog 20 milijard eurov, od katerih je bil večji del že porabljen. Zato pripravljavec mnenja svetuje Uniji in državam članicam, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih sistem nudi. Uporaba varnostnega potenciala sistema bi morala biti za države članice neobvezna in te bi se morale same odločiti, ali ga bodo uporabljale. Nekatere države članice se morda za takšno uporabo ne bodo odločile, številne države pa so že nakazale, da jih ta vidik sistema zanima. Dolžnost zakonodajalca bi morala biti, da jim nudi smernice in da jim takšno uporabo omogoči. Ko pa gre za Unijo in njene programe, bi morala po mnenju pripravljavca biti uporaba vseh zmogljivosti in potenciala sistema Galileo obvezna. Pripravljavec mnenja podpira preglednost pri tem vprašanju, saj je očitno, da bodo evropski satelitski navigacijski sistem uporabljale evropske varnostne sile, vključno z vojsko.
Sistem Galileo bi moral biti pod nadzorom civilnih organov. Vendar se pripravljavcu mnenja zdi primerno, da se povečajo civilno-vojaške sinergije in izboljša usklajevanje med različnimi programi. Na koncu ostaja vprašanje, kako sistem upravljati na najboljši način, tako da bo v kriznih in izrednih razmerah zagotovljena neodvisnost. V zvezi s prihodnostjo satelitskih navigacijskih sistemov je pomembno opozoriti na izkušnje, pridobljene na primer v libijskem konfliktu. Skupna uprava in nadzor bosta prinesla znatne koristi. V zvezi s tem bi bilo treba proučiti možnosti, da se satelitski navigacijski sistem na strokovni ravni poveže z Evropsko službo za zunanje delovanje v skladu z vlogo in nalogami te službe.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za satelitsko navigacijo in ugotavljanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene. Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, je povsem neodvisen od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov. | (2)(2) Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in ugotavljanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta evropskih akterjev, držav in agencij. Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, deluje neodvisno od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov in s tem prispeva k strateški neodvisnosti in samostojnosti Unije, kot sta leta 2007 poudarila Evropski parlament in Svet. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3a) Unija priznava, da vesoljske politike že po definiciji ni možno izvajati neodvisno od drugih pomembnih akterjev v vesolju. Mednarodno sodelovanje je temeljna vsebina programa Galileo in Komisija bi morala v tesnem sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) nadaljevati dialog s strateškimi partnerji ter nastajajočimi silami na področju vesolja. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4a) Svet je v svojih ugotovitvah o skupni varnostni in obrambni politiki z dne 1. decembra 2011 poudaril vse večjo potrebo, da Evropska unija postane globalni partner z večjimi sposobnostmi ter bolj usklajenim in strateškim delovanjem, ponovil je, da je še vedno potreben celostni pristop in poudaril pomen skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), ki se mora glede osebja, sredstev in obveščevalno-analitične podpore opreti na zadostne in ustrezne kapacitete. Svet je poleg tega pozdravil zaveze držav članic glede določenih konkretnih projektov, ki jih podpira Evropska obrambna agencija (EDA), na primer na področju obveščevalne dejavnosti, nadzora in izvidništva, vključno s spremljanjem razmer v vesolju in vojaško satelitsko komunikacijo, in sporočil, da z zanimanjem pričakuje čimprejšnjo konkretno opredelitev teh projektov ter pripravo drugih združitvenih projektov na podlagi obstoječih pobud, kot so pomorski nadzor in satelitska komunikacija. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4b) Svet je v resoluciji sedmega zasedanja Sveta za vesolje z dne 25. novembra 2010 ob podpori EDA in skupaj z državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) pozval Evropsko komisijo in Evropski svet, naj poiščeta možnosti za pokrivanje sedanjih in prihodnjih potreb po zmogljivostih za krizno upravljanje s stroškovno učinkovitim dostopom do zanesljivih, varnih in odzivnih vesoljskih sistemov in storitev (ki združujejo globalno satelitsko komunikacijo, opazovanje Zemlje, določanje položaja in časa) in pri tem v celoti izkoristijo sinergije med uporabo v civilne in vojaške namene, če je to ustrezno. Zato je pozdravil vse večjo podporo Satelitskega centra Evropske unije (EUSC) misijam in operacijam EU in priporočil sklenitev ustreznih sporazumov za večjo učinkovitost storitev EUSC za misije in operacije EU ter za lažji dostop do slikovnega materiala nacionalnih programov. Poleg tega je Svet priznal, da sta evropsko gospodarstvo in politika, zlasti skupna zunanja in varnostna politika, vse bolj odvisna od vesoljskih sistemov, da je vesoljska infrastruktura nujni pogoj za samostojno evropsko sprejemanje odločitev ter da je treba opredeliti in uvesti ustrezne ukrepe za nadzor in zaščito teh sistemov, tudi tistih, ki so še v fazi razvoja. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Ker sta programa v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo obratovanja sistemov, je zanju potrebna posebna pravna podlaga, ki bo ustrezala njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja, in omogočila zahtevano dobro finančno poslovodenje. | (5) Ker sta programa v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo obratovanja sistemov, je zanju potrebna posebna pravna podlaga, ki bo ustrezala njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja, skupne odgovornosti in uporabe ter varnosti sistemov, in omogočila zahtevano dobro finančno poslovodenje. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Sistemi, oblikovani v okviru evropskih programov satelitske navigacije, so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, med drugim prispevajo k razvoju vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur. | (6) Sistemi, oblikovani v okviru evropskih programov satelitske navigacije, so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, med drugim prispevajo k razvoju vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur. V Uniji in državah članicah bi bilo treba spodbujati uporabo teh storitev na drugih področjih, kot so policija, upravljanje meja, krizno upravljanje in obramba, in s tem dati večji zagon civilno-vojaškemu sodelovanju. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih družbah. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Zgoraj navedeni elementi lahko ogrozijo varnost Unije in njenih držav članic. Zato je treba pri zasnovi, vzpostavitvi in obratovanju infrastruktur, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, upoštevati varnostne zahteve. | (8) Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih družbah. Programa Galileo in EGNOS oba znatno prispevata k strateški neodvisnosti in samostojnosti Unije. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi ju lahko zlorabili državni in nedržavni akterji. Zgoraj navedeni elementi lahko ogrozijo varnost Unije, njenih držav članic in njenih državljanov. Zato je treba pri zasnovi, vzpostavitvi in obratovanju infrastruktur, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, upoštevati varnostne zahteve, v skladu s standardnimi postopki in ob soglasju vseh operaterjev sistema. Treba je zagotoviti zmogljivosti na ravni držav članic ter v okviru skupne varnostne in obrambne politike, da bi preprečili napade ponarejanja in/ali zavajanja, usmerjene v šifrirani signal „vladne storitve“ (PRS), in zaščitili kritično infrastrukturo. Komisija in Svet bi morala zato vzpostaviti postopkovne varnostne pogoje, s katerimi bi zagotovila geografsko omejitev odprte storitve ali njen izklop in s tem preprečila zlorabo. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Za optimizacijo uporabe storitev morajo biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi. | (11) Za optimizacijo uporabe storitev morajo biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi. Interoperabilnost bi morala upoštevati cilj strateške neodvisnosti sistema. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Ker programa načeloma v celoti financira Unija, je treba predvideti, da je ona lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru teh programov. Za popolno spoštovanje temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, je treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim stranem zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov in pripadajo Uniji, še posebej z družbenogospodarskega vidika. | (12) Ker programa načeloma v celoti financira Unija, bi moralo upravljanje in delovanje evropskega GNSS ostati pod civilnim nadzorom znotraj Unije in treba bi bilo določiti, da je ona lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru teh programov. Za popolno spoštovanje temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, je treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim stranem zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov in pripadajo Uniji, še posebej z družbenogospodarskega vidika. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (12a) Galileo je prvi izključno civilni sistem za določanje položaja. Določene storitve sistema Galileo, zlasti vladna storitev (PRS), imajo dvojno rabo ter se lahko uporabijo za obrambne namene in aplikacije v državah članicah in za podporo misijam skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), vključno z operacijami za obvladovanje kriz in humanitarnimi operacijami. Galileo bo imel ključno vlogo v primeru uporabe določb o solidarnosti Unije in medsebojni pomoči držav članic, kot je določeno v členu 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členu 42(7) Pogodbe o Evropski uniji. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Uvajalno in obratovalno fazo programa Galileo ter obratovalno fazo programa EGNOS mora načeloma v celoti financirati Unija. Vendar morajo države članice v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, imeti možnost k programoma prispevati dodatna finančna sredstva ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, katerih izvajanje zahtevajo, na primer v zvezi s strukturo sistemov ali nekaterimi dodatnimi potrebami glede varnosti. Tudi tretje države in mednarodne organizacije morajo imeti možnost prispevati k programoma. | (13) Uvajalno in obratovalno fazo programa Galileo ter obratovalno fazo programa EGNOS mora načeloma v celoti financirati Unija. Vendar morajo države članice v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, imeti možnost k programoma prispevati dodatna finančna sredstva ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, katerih izvajanje zahtevajo, na primer v zvezi s strukturo sistemov ali nekaterimi dodatnimi potrebami glede varnosti. Tudi tretje države in mednarodne organizacije bi morale imeti možnost prispevati k programoma, vendar samo če pri tem ni ogrožena neodvisnost globalnega navigacijskega satelitskega sistema Unije. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih s sistemom zunajpogodbene odgovornosti zaradi javnega značaja lastništva sistemov, zlasti če gre za višjo silo ali katastrofalno okvaro. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije. | (17) Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih s sistemom zunajpogodbene odgovornosti zaradi javnega značaja lastništva sistemov, zlasti če gre za višjo silo ali katastrofalno okvaro. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije in se bodo sporočile Svetu in Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Odgovornost za potek programov vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije, ki se bo po potrebi lahko prilagodil za upoštevanje sprememb programov, njunega upravljanja in Lizbonske pogodbe, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost. | (25) Odgovornost za potek programov vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije, ki se mora obvezno prilagoditi za upoštevanje sprememb programov, njunega upravljanja in Lizbonske pogodbe, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost, pod vodstvom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (25a) Nadvse pomembno je, da se ponovno prouči Skupni ukrep 2004/552/SZVP1 , ker ne upošteva začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in zlasti imenovanja visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Skupni ukrep 2004/552/SZVP opisuje izjemne primere in primere v sili, ko bi bila Unija ali katera od držav članic ogrožena v povezavi z delovanjem ali uporabo sistema ali če bi bilo ogroženo delovanje sistema, zlasti kot posledica mednarodne krize. Pojasniti je treba vlogo visokega predstavnika Unije za zunanjo in varnostno politiko glede nujnih postopkov po členih 3 in 4 Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP o pravilih, postopkih in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru, da bi bila ogrožena varnost Unije ali katere od držav članic, predvsem ob izgubi, zlorabi ali poškodovanju sprejemnikov PRS. Sprememba Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP bi morala upoštevati tudi izkušnje Evropske službe za zunanje delovanje na področju zgodnjega obveščanja, zavestnega spremljanja, varnosti in obrambe. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (28a) Izvoz opreme ali tehnologije in programske opreme, povezane z uporabo PRS ter razvojem in proizvodnjo za PRS, iz Unije, ne glede na to ali je ta oprema, programska oprema ali tehnologija uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo, bi bilo treba omejiti na tiste tretje države, ki so ustrezno pooblaščene za dostop do PRS na podlagi mednarodnega sporazuma z Unijo. Seznam Unije o nadzorovanih proizvodih temelji na kontrolnih seznamih, ki so jih sprejele mednarodne skupine za nadzor izvoza, kot je Wassenaarski sporazum, Avstralska skupina (AG) in Režim kontrole raketne tehnologije (MTCR). |
| __________________ |
| 1 UL L 134, 29.5.2009, str. 1. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (30a) Storitve v okviru vladne storitve (PRS) bi lahko bile pomembne za različne sisteme oborožitve, zlasti z vidika navigacije in vodenja. Zato je pomembno, da Komisija, Svet, Evropska služba za zunanje delovanje in države članice spoštujejo Pogodbo o vesolju iz leta 1967 in da države članice in Evropska služba za zunanje delovanje okrepijo svoja prizadevanja za morebitno revizijo mednarodnega pravnega okvira ali pa za sprejetje nove pogodbe ali kodeksa, ki bo upošteval tehnološki napredek od 60. let prejšnjega stoletja in ki bo učinkovito preprečil oboroževalno tekmo v vesolju. Unija bi morala poleg tega okrepiti pravni okvir, ki ga je vzpostavila Pogodba o vesolju, da bi zagotovila miroljubno in varno delovanje vesoljske infrastrukture. Unija bi zato morala skupaj s svojimi partnerji v okviru večstranskega sistema za nadzorovanje vesolja okrepiti svoje zmogljivosti za spremljanje razmer v vesolju. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da lahko Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo. | (31) Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da lahko Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije in popolne varnosti sistema, za ureditev režima prihodkov ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo pri čemer v skladu s členom 218 ustrezno upošteva pravice Evropskega parlamenta. Ti sporazumi bi zlasti morali biti v skladu z interesi varnostne in obrambne politike Unije in držav članic. Komisija bi morala prav tako upoštevati občutljivo in strateško naravo nekaterih storitev sistema, kot je PRS, in zato zagotoviti popolno upoštevanje meril in smernic Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, in Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o režimu Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) ponuditi „vladno storitev“ („Public Regulated Service“ ali PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve. Za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali; | (d) ponuditi „vladno storitev“ („Public Regulated Service“ ali PRS), namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, zlasti za aplikacije z občutljivo ali strateško pomembno vsebino, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve. Za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali; |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Sistema in njuno delovanje so varni. | 1. Sistema in njuno delovanje so varni z ozirom na njihov vpliv na interese varnostne in obrambne politike Unije in držav članic. |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – točka a – točka ii
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(ii) obratovanje centra za varnost Galileo v skladu s standardi in zahtevami iz člena 14(3) ter navodili iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP iz člena 17; | (ii) obratovanje centra za varnost Galileo v skladu s standardi in zahtevami iz člena 14(3) ter navodili iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP iz člena 17, ki je trenutno v postopku revizije; |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 16 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 16a |
| Vloga Evropskega parlamenta |
| Evropski parlament v okviru svojih pristojnosti za proračunski nadzor in tematskega dela v ustreznih odborih preverja nastanek, uvajanje in delovanje sistema; pristojni organi ga v rednih časovnih presledkih obveščajo o programu. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 18 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 18a |
| Uporaba za varnostne in obrambne namene |
| 1. Za uporabo sistemov v državah članicah in Uniji v varnostne in obrambne namene izvajalske agencije izdajo posebne določbe glede tehnologij, sistemov vodenja in uporabe v operacijah in misijah, da bi zagotovili varnost tovrstne uporabe. |
| 2. Komisija izda zavezujoče varnostne predpise za brezhibno delovanje sistema, če ga uporabljajo varnostni akterji, v skladu z veljavno zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice se vzdržijo sprejetja ukrepov, ki bi lahko škodili nemotenemu poteku programov, zlasti na področju pravic intelektualne lastnine in v zvezi z neprekinjenim delovanjem infrastrukture. | 1. Države članice se vzdržijo sprejetja ukrepov, ki bi lahko škodili nemotenemu poteku programov, zlasti na področju pravic intelektualne lastnine in v zvezi z neprekinjenim delovanjem infrastrukture ali ki bi lahko škodili interesom varnostne in obrambne politike Unije ali držav članic. |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (2a) Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev strateške avtonomije EU, da bi civilnim in vojaškim akterjem za notranjo in zunanjo varnost dolgoročno omogočili uporabo „vladne storitve“ in „storitve varovanja življenj“ iz programa Galileo. |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (2 b) Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito vesoljske infrastrukture Unije. Države članice zlasti krepijo pravni okvir za vesolje ter spoštujejo načela kodeksa ravnanja EU za dejavnosti v vesolju, vključno s prepovedjo škodljivih dejanj na vesoljskih objektih, prepovedjo dejanj, ki ustvarjajo škodljive vesoljske odpadke, upoštevanjem smernic OZN za zmanjševanje vesoljskih odpadkov in sprejetjem ukrepov za ustvarjanje preglednosti in varnosti v vesolju. |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Unija lahko v okviru programov sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, zlasti sporazume o sodelovanju, v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. | Unija lahko v okviru programov sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, zlasti sporazume o sodelovanju, v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vsako sodelovanje s tretjimi državami upošteva strateško naravo programa, je v skladu z interesi varnostne in obrambne politike Unije in držav članic in spoštuje načelo vzajemnosti. Evropski parlament se zaprosi za mnenje in/ali za privolitev, če je to ustrezno. |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Unija pri pogajanju in sprejemanju sporazumov s tretjimi državami zagotovi popolno upoštevanje meril in smernic Skupnega stališča Sveta 2008/944 SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme,1 in Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o režimu Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo2. |
| Unija okrepi pravni okvir, vzpostavljen s Pogodbo o vesolju, da bi zagotovila miroljubno in varno delovanje vesoljske infrastrukture. Unija zato skupaj s svojimi partnerji okrepi svoje zmogljivosti za spremljanje razmer v vesolju v okviru večstranskega sistema za nadzorovanje vesolja. |
| ____________ |
| 1 UL L 335, 13.12.2008, str. 99. |
| 2 UL L 134, 29.5.2009, str. 1. |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Pri nudenju tehnične pomoči se spoštujejo interesi varnostne in obrambne politike Unije in držav članic. |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2018 predloži poročilo o oceni, ki je podlaga za sprejem sklepa o nadaljevanju, spremembi ali ukinitvi ukrepov na podlagi te uredbe in se nanaša na: | 1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2015 predloži vmesno poročilo o oceni in do 30. junija 2018 poročilo o oceni, ki je podlaga za sprejem sklepa o nadaljevanju, spremembi ali ukinitvi ukrepov na podlagi te uredbe in se nanaša na: |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Predstavniki Agencije za evropski GNSS in Evropske vesoljske agencije lahko kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku. | 4. Predstavniki Agencije za evropski GNSS in Evropske vesoljske agencije lahko kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku. Po potrebi lahko kot opazovalci pri delu odbora sodelujejo tudi predstavniki Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, Evropske obrambne agencije, Evropskega parlamenta ali nacionalni varnostni in obrambni strokovnjaki. |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 5 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 5a. Komisija odboru iz odstavka 1 pravočasno priskrbi vse potrebne informacije o programih. |
POSTOPEK
Naslov | Vzpostavitev in obratovanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0814 – C7-0464/2011 – 2011/0392(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 15.12.2011 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | AFET 15.12.2011 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Sampo Terho 6.3.2012 | |||
Obravnava v odboru | 25.4.2012 | 29.5.2012 | 20.6.2012 |
|
Datum sprejetja | 5.7.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 47 4 3 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Pino Arlacchi, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Ryszard Antoni Legutko, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Libor Rouček, Tokia Saïfi, Nikolaos Salavrakos, Werner Schulz, Marek Siwiec, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Sir Graham Watson, Boris Zala | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Véronique De Keyser, Andrew Duff, Tanja Fajon, Carmen Romero López, Helmut Scholz, Indrek Tarand, Dominique Vlasto, Joachim Zeller | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Catherine Bearder, Petru Constantin Luhan | |||
6.6.2012
MNENJE Odbora za proračun
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
( COM(2011)0814 – C7‑0464/2011 – 2011/0392(COD) )
Pripravljavka mnenja: Maria Da Graça Carvalho
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropska unija je pristojna za vzpostavitev evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) in je lastnica sistemov Galileo in EGNOS. Lastništvo in odgovornost Evropske unije za programa Galileo in EGNOS sta Evropski parlament in Svet večkrat potrdila. Še več, oba programa sta priznana kot vodilna projekta Unije in sta sestavni del strategije Evropa 2020. Pripravljavka mnenja zato v celoti podpira predlog Komisije za njuno nadaljnje financiranje znotraj naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.
Komisija je v predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 za ta programa predvidela največ 7 milijard EUR v odobritvah za prevzem obveznosti po cenah iz leta 2011 (približno 7,9 milijard EUR v tekočih cenah). Poudarila je tudi, da iz proračuna EU ne bo na voljo nobenih dodatnih odobritev. Če bodo stroški previsoki, bo treba programa prilagoditi dejanskemu razpoložljivemu znesku ali pa uredbo o večletnem finančnem okviru spremeniti s soglasno odločitvijo Sveta, ki jo bo odobril Parlament. Znesek je torej zamejen v proračunu EU, pri čemer v zvezi s tema programoma ne bo možnosti za prilagajanje znotraj razdelkov.
Treba je opomniti, da je bil za program Galileo konec leta 2007 po dolgotrajnih in napornih pogajanjih med Evropskim parlamentom in Svetom večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 spremenjen za 1,3 milijarde EUR (v tekočih cenah). Sprememba je bila potrebna zaradi velike prekoračitve stroškov programa, ki jih je bilo treba delno kriti s spremembo večletnega finančnega okvira.
Da bi čim bolj zmanjšali možnosti prekoračitve stroškov v prihodnje, sedanji predlog Komisije vključuje finančna sredstva za oba programa v višini 1005 milijonov EUR (v tekočih cenah), s čimer bi krili morebitna tveganja v uvajalni in obratovalni fazi. Pripravljavka mnenja je tudi seznanjena s prepričanjem Komisije, da uvajalna in obratovalna faza, v kateri je program Galileo zdaj, že po definiciji pomeni manjše tveganje za prekoračitev stroškov kot predhodna razvojna faza. Kljub temu meni, da bi bilo treba v primeru dodatnih nepredvidenih finančnih obveznosti in za potrditev evropske identitete programov te prekoračitve kriti iz razpoložljive rezerve med zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in zgornjo mejo lastnih sredstev.
Pripravljavka mnenja predlaga številne dodatne spremembe predloga Komisije, zlasti potrebo po sprotnem obveščanju proračunskega organa o različnih stopnjah izvajanja te uredbe (namesto zgolj odbora predstavnikov držav članic), da bi lahko ta v celoti izvajal proračunski nadzor in načrtovanje. V zvezi s tem je poseben poudarek namenjen temu, da mora Komisija Evropski parlament in Svet obvestiti dovolj vnaprej, če pride do neobvladljivega tveganja, ki bi lahko v smislu stroškov ali časovnega razporeda pomenilo veliko odstopanje od programa. Pripravljavka mnenja je določila minimalne elemente, ki bi morali biti sestavni del letnega poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju programov, vključno z najnovejšimi podatki o oceni in nadzoru tveganj ter o oceni njihovega morebitnega učinka na odstopanje od predvidenih stroškov in časovnega razporeda.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1 a (novo)
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
| 1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, za zakonodajni organ le okvirna in ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe, ki bo določila večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; |
Obrazložitev
Posvetovanja sicer utegnejo zadevati posamezna področja oziroma specifična vprašanja, vendar morajo pogajanja ostati celovita, torej takšna, pri katerih nič ne bo dogovorjeno, dokler ne bo vse dogovorjeno. Po dogovoru o ureditvi večletnega finančnega okvira se bosta Evropski parlament in Svet dogovorila o posameznih zakonodajnih predlogih, vključno z njihovimi finančnimi sredstvi, preden jih bosta dokončno sprejela.
Predlog spremembe 2
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1 b (novo)
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
| 1b. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponovno poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna zadostna dodatna sredstva, da bo Unija lahko izvedla svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov je mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom; |
| _______________ |
| 1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266 |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4a) Te programe bi morali zaradi njihovega pomena, evropske razsežnosti in bistvene evropske dodane vrednosti primerno financirati. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Uvajalno in obratovalno fazo programa Galileo ter obratovalno fazo programa EGNOS mora načeloma v celoti financirati Unija. Vendar morajo države članice v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, imeti možnost k programoma prispevati dodatna finančna sredstva ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, katerih izvajanje zahtevajo, na primer v zvezi s strukturo sistemov ali nekaterimi dodatnimi potrebami glede varnosti. Tudi tretje države in mednarodne organizacije morajo imeti možnost prispevati k programoma. | (13) Uvajalno in obratovalno fazo programa Galileo ter obratovalno fazo programa EGNOS bi morala načeloma v celoti financirati Unija. Vendar bi morale države članice v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... 2012 o [finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije], imeti možnost k programoma prispevati dodatna finančna sredstva ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, katerih izvajanje zahtevajo, na primer v zvezi s strukturo sistemov ali nekaterimi dodatnimi potrebami glede varnosti. Tudi tretje države in mednarodne organizacije bi morale imeti možnost prispevati k programoma v skladu z načelom vzajemnega interesa. |
Obrazložitev
Uskladitev z novo finančno uredbo.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Za zagotovitev nadaljevanja programov je treba vzpostaviti ustrezen finančni okvir, da bi ju Unija lahko še naprej financirala. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja faze uvajanja sistema Galileo in obratovanja sistemov. | (14) Glede na dolg izvedbeni čas in ravni dosedanjih kapitalskih naložb v te projekte so potrebne zadostne in trajne finančne zaveze v celotnih obdobjih finančnega načrtovanja, da bi zagotovili neprekinjenost načrtovanja in organizacijsko stabilnost programov. Za zagotovitev nadaljevanja programov je treba vzpostaviti ustrezen finančni okvir, da bi ju Unija lahko še naprej financirala. Treba je natančno določiti tudi najvišji znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja faze uvajanja sistema Galileo in obratovanja sistemov. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih s sistemom zunajpogodbene odgovornosti zaradi javnega značaja lastništva sistemov, zlasti če gre za višjo silo ali katastrofalno okvaro. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije. | (17) Opozoriti je treba, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih s sistemom zunajpogodbene odgovornosti zaradi javnega značaja lastništva sistemov, zlasti če gre za višjo silo ali katastrofalno okvaro. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije. Vse take nepredvidene finančne obveznosti bi morale biti zajete v rezervi med zgornjimi mejami lastnih sredstev in večletnega finančnega okvira. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Unija mora poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, za zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila. Poleg tega bi lahko v vsaki pogodbi, sklenjeni s podjetji iz zasebnega sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov. | (19) Unija bi morala poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, za zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila. V skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi lahko v vsaki pogodbi, sklenjeni s podjetji iz zasebnega sektorja, sprejeli in določili mehanizem za delitev prihodkov. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) Za preprečevanje prekoračitev stroškov in zamud, ki so v zadnjih letih ovirale izvajanje programov, je treba povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki lahko povzročijo dodatne stroške, kot zahtevata Svet in Parlament v svojih sklepih in resolucijah z dne 31. marca 2011 in 8. junija 2011 ter kot izhaja iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. junija 2011 z naslovom Proračun za strategijo Evropa 2020. | (20) Za preprečitev prekoračitev stroškov in zamud, ki so v zadnjih letih ovirale izvajanje programov, se bodo povečala prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki lahko povzročijo dodatne stroške, kot zahtevata Svet in Parlament v svojih sklepih in resolucijah z dne 31. marca 2011 in 8. junija 2011 ter kot izhaja iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. junija 2011 z naslovom Proračun za strategijo Evropa 2020. Tveganja v uvajalni in obratovalni fazi po ocenah predstavljajo okoli 1005 milijonov EUR (v tekočih cenah) in so bila vključena v finančna sredstva programov. Če bodo za ta programa potrebna dodatna finančna sredstva, jih ne bi smeli iskati na račun manjših uspešnih projektov, ki se financirajo iz proračuna EU. Vsa dodatna finančna sredstva, ki izhajajo iz teh tveganj, bi bilo treba kriti iz rezerve med zgornjimi mejami lastnih sredstev in večletnega finančnega okvira. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Unija mora z Evropsko vesoljsko agencijo skleniti večletni sporazum o prenosu pooblastil glede tehničnih vidikov in vidikov v zvezi s programiranjem. Da bi Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, mora sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji. Ker gre za dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, morajo ti pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila Evropska vesoljska agencija agencija Unije. | (24) V skladu s členom 290 PDEU bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v imenu Unije z Evropsko vesoljsko agencijo sklene večletni sporazum o prenosu pooblastil glede tehničnih vidikov in vidikov v zvezi s programiranjem. Da bi Komisija lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi moral sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji. Ker gre za dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, morajo ti pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila Evropska vesoljska agencija agencija Unije. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(27) Pri dodeljevanju sredstev Unije, namenjenih za programa, katerih zgornje meje Komisija ne sme preseči, je treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Naročnik si mora prizadevati za izpolnitev teh zahtev. | (27) Pri dodeljevanju sredstev Unije, namenjenih za programa, katerih zgornje meje, določene v členu 14 predlagane uredbe o večletnem finančnem okviru 2014–2020, Komisija ne sme preseči, je treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Naročnik si mora prizadevati za izpolnitev teh zahtev. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) Komisija bo morala opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov. | (36) Komisija bi morala na podlagi dogovorjenih kazalnikov opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov. |
Obrazložitev
Za pravilno oceno napredka pri programu je treba določiti ustrezne kazalnike.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Za oceno stopnje uresničitve posebnih ciljev programa Galileo se med drugim uporabijo naslednji kazalniki in koraki: |
| (a) skupno število operativnih satelitov: 18 satelitov do leta 2015, 30 satelitov do leta 2019; |
| (b) različica razvite zemeljske infrastrukture: različica 2 do leta 2015; |
| (c) število vzpostavljenih storitev: tri začetne storitve do leta 2015, pet storitev do leta 2020. |
Obrazložitev
Za pravilno oceno napredka pri programu je treba določiti ustrezne kazalnike in korake. Predlagani so kazalniki, ki jih je Komisija vključila v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Za oceno stopnje uresničitve posebnih ciljev programa EGNOS se med drugim uporabijo naslednji kazalniki in koraki: |
| število sprememb v storitvah, predloženih certifikacijskim organom: 3 v letih 2014–2020. |
Obrazložitev
Za pravilno oceno napredka pri programu je treba določiti ustrezne kazalnike in korake. Predlagani so kazalniki, ki jih je Komisija vključila v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga.
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Ti izdatki ne presegajo 1 % vseh odobritev Unije, dodeljenih programoma. |
Obrazložitev
Za izvedbo teh nalog bi moralo zadostovati 70 milijonov EUR.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja enkrat letno obvesti odbor iz člena 35(1) o dodelitvi sredstev Unije za vsako dejavnost iz odstavkov 1 in 2, s čimer se omogoči jasna opredelitev stroškov programov in njihovih različnih faz. | 3. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja enkrat letno obvesti proračunski organ in odbor iz člena 35(1) o dodelitvi sredstev Unije za vsako dejavnost iz odstavkov 1 in 2, s čimer se omogoči jasna opredelitev stroškov programov in njihovih različnih faz. |
| (Sprememba velja za celotno besedilo; v členu 8 – odstavek 2, v členu 16 – odstavek 4. Obrazložitev ostane nespremenjena.) |
Obrazložitev
Komisiji pomaga odbor za evropske programe GNSS. Dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov, hitrejše sprejemanje odločitev, enak dostop do informacij in preglednost. Odbor za evropske programe GNSS je bil ustanovljen na podlagi člena 19 Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo).
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Proračunska sredstva se izvršujejo v skladu z določbami te uredbe in Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. | 2. Proračunska sredstva se izvršujejo v skladu z določbami te uredbe in Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nove finančne uredbe]. |
Obrazložitev
Uskladitev z novo finančno uredbo.
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Mehanizem delitve prihodkov se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s podjetji v zasebnem sektorju. | 2. Vsi mehanizmi delitve prihodkov se sprejmejo v skladu s členom 294 PDEU. Mehanizem delitve prihodkov se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s subjekti v zasebnem sektorju. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Komisija z Evropsko vesoljsko agencijo sklene večletni sporazum o prenosu pooblastil na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 54(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta sporazum zajema izvajanje nalog in izvrševanje proračuna, ki sta predmet prenosa pooblastil v okviru izvajanja programov, zlasti dokončanje infrastrukture na podlagi programa Galileo. | 1. Komisija z Evropsko vesoljsko agencijo z delegiranimi akti sklene večletni sporazum o prenosu pooblastil na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom XX Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nove finančne uredbe]. Ta sporazum zajema izvajanje nalog in izvrševanje proračuna, ki sta predmet prenosa pooblastil v okviru izvajanja programov, zlasti dokončanje infrastrukture na podlagi programa Galileo. |
Obrazložitev
Sporazum z Evropsko vesoljsko agencijo je ključni dejavnik za uspešno dokončanje programov. Njegove pogoje je mogoče določiti v zakonodajnem aktu, vendar je zaradi zakonodajne ekonomičnosti bolje, da se ta pristojnost prenese na Komisijo.
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Z odborom iz člena 35(1) se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2). Odbor se obvesti o večletnem sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga nameravata skleniti Komisija in Evropska vesoljska agencija. | črtano |
Obrazložitev
Pri delegiranih aktih ni postopka v odboru.
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o izvajanju programov ob predložitvi predhodnega predloga proračuna. | Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o izvajanju programov ob predložitvi predhodnega predloga proračuna. To poročilo med drugim vsebuje: |
| (a) oceno izvajanja programov in napredka pri doseganju ciljev, določenih v skladu s členom 1(4) in (5); |
| (b) najnovejše podatke o oceni in nadzoru tveganj ter o oceni njihovega morebitnega učinka v smislu odstopanja od predvidenih stroškov in časovnega razporeda; |
| (c) povzetek vseh informacij, predloženih proračunskemu organu v skladu s členi 7(3), 8(2), 9(2) in 16(4); |
| (d) oceno delovanja večletnega sporazuma o prenosu pooblastil, sklenjenega v skladu s členom 16(1). |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Za pozorno spremljanje izvajanja evropskih programov GNSS se Evropski parlament, Svet in Komisija redno sestajajo v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo z dne 9. julija 2008 o medinstitucionalnem odboru za Galileo. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1b. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti dovolj vnaprej, kadar meni, da gre za neobvladljiva tveganja ali druge dejavnike, ki bi lahko zlasti v smislu stroškov ali časovnega razporeda pomenila veliko odstopanje od programa. |
POSTOPEK
Naslov | Vzpostavitev in obratovanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0814 – C7-0464/2011 – 2011/0392(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 15.12.2011 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 15.12.2011 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Maria Da Graça Carvalho 6.2.2012 | |||
Obravnava v odboru | 25.4.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja | 31.5.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 26 3 1 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Marta Andreasen, Richard Ashworth, Francesca Balzani, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Lucas Hartong, Jutta Haug, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Jacek Włosowicz | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Alexander Alvaro, Jürgen Klute, Paul Rübig, Peter Šťastný, Gianluca Susta | |||
12.7.2012
MNENJE Odbora za promet in turizem
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
COM(2011)0814 – C7‑0464/2011 – 2011/0392(COD) )
Pripravljavka mnenja: Jacqueline Foster
KRATKA OBRAZLOŽITEV
I. Predlog Komisije
Ta predlog uredbe o izvajanju in obratovanju evropskih programov satelitske navigacije opredeljuje model upravljanja programov Galileo in EGNOS (European Geostationary Navigation Overlay Service – Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) in financiranja teh programov v obdobju 2014–2020.
Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za satelitsko navigacijo in ugotavljanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene. Program Galileo vključuje opredelitveno fazo, ki je končana, fazo razvoja in validacije, ki bi se morala končati leta 2013, fazo uvajanja, ki se je začela leta 2008 in bi se morala končati leta 2020, ter fazo obratovanja, ki bi se morala postopno začeti z letom 2014/2015, da bo sistem do leta 2020 v celoti operativen.
Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost signalov iz obstoječih globalnih sistemov satelitske navigacije. Program EGNOS je v fazi obratovanja, odkar sta bili njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“) oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni.
II. Splošno mnenje poročevalke
Poročevalka pozdravlja novi predlog uredbe, ki ga je pripravila Komisija in katerega namen je pokriti potrebe programov za naslednje večletno finančno obdobje, zlasti v zvezi z upravljanjem in ustreznim finančnim upravljanjem, ter obnoviti zavezo EU za dokončanje in delovanje sistemov do leta 2020.
Poudariti je treba, da bodo imeli vsi državljani Unije koristi od široke palete storitev, ki jih ponujata EGNOS in Galileo. Danes morajo uporabniki satelitske navigacije v Evropi uporabljati satelitske signale sistemov, ki jih ne nadzira EU in v prvi vrsti niso namenjeni za evropske potrebe. Ti sistemi so lahko nezadostni z vidika razpoložljivosti, zlasti na gosto naseljenih mestnih območjih. Poleg tega ne zagotavljajo vedno v zadostni meri kakovosti, natančnosti in stalnosti storitev za končne uporabnike.
Omeniti je treba tudi, da bosta vzpostavitev in uvajanje evropskih sistemov satelitske navigacije predvidoma prinesli neposredne koristi za stotine podjetij v EU, vključno z vse večjim številom malih in srednjih podjetij, ter na tisoče novih delovnih mest za visoko usposobljene kadre. Sistema sta posebno pomembna tudi za razširjanje evropskega znanja na področju tehnologije satelitske navigacije in za ohranjanje strokovnega znanja v okviru vesoljske politike v Evropi. Posledično je razmah aplikacij, povezanih s satelitsko navigacijo, edinstveno priložnost za rast evropskih podjetij in industrije.
Glede na široko podporo ciljem tega zakonodajnega predloga poročevalka predstavlja omejeno število predlogov sprememb, katerih splošni namen je okrepiti in pojasniti določbe v zvezi z javnim upravljanjem in dobrim finančnim upravljanjem programov ter poudariti pomen za sektor prometa.
i) Javno upravljanje programov
Za dobro javno upravljanje programov Galileo in EGNOS je po eni strani treba jasno razdeliti naloge, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS (Global Navigation Satellite System – Globalni satelitski navigacijski sistem) in Evropsko vesoljsko agencijo, po drugi strani pa upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov. Komisija namerava za nalogo obratovanja programov v obdobju 2014–2020 zadolžiti Agencijo za evropski GNSS. Za okrepitev zmogljivosti Agencije je treba zagotoviti, da ima ta na voljo ustrezne človeške vire za izvajanje vse večjih pristojnosti v skladu s to uredbo. Poudariti je treba, da prihodnja selitev sedeža Agencije ne bi smela negativno vplivati na človeške vire in raven strokovnega znanja v tej agenciji.
ii) Pomen programov za sektor prometa
Evropski sistemi satelitske navigacije so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej prek nacionalnih meja držav članic. Programa naj bi prinesla kar nekaj koristi za sektor prometa, med drugim za:
a) cestni prevoz
- boljše upravljanje cest in zmanjšanje zastojev
- krajši odzivni čas v nujnih primerih v prometnih nesrečah
- boljše spremljanje prevoza nevarnega blaga
- pomoč voznikom pri načrtovanju poti na podlagi natančnejših prometnih informacij
- izboljšanje cestninjenja in elektronskega plačevanja pristojbin
- krajši čas potovanja in manjšo porabo goriva
b) železniški prevoz
- možnost avtomatizacije nadzora prog
- pomoč pri operativnih nadgradnjah, kot so nadgradnje prog in splošne varnostne zahteve
- manjše zamude in stroške obratovanja ob večji zmogljivosti prog
- natančnejše obveščanje potnikov o prihodih vlakov
c) pomorski promet in celinske plovne poti
- boljše upravljanje prometa, zlasti v pristaniščih ali v zelo prometnih koridorjih
- večjo pomorska varnost
- izboljšanje spremljanja plovil in reševalnih akcij
- zagotavljanje natančnih informacij o mestih izlitja nafte
d) letalski prevoz
- boljšo in lažjo uporabo majhnih in obrobnih letališč za civilna letala
- sodelovanje pri razvoju politike enotnega neba in SESAR
- izboljšanje upravljanja prometa in operativne varnosti na letališčih.
iii) Financiranje
Po ocenah Komisije bo Unija v obdobju 2014–2020 prispevala 7 897 milijonov EUR. S temi sredstvi naj bi financirali predvsem fazo uvajanja in obratovanja programa Galileo in delovanje sistema EGNOS. Da ne bi prišlo do podvajanja stroškov in zamud, ki so vplivali na potek programov v zadnjih letih, je treba okrepiti javno upravljanje in dobro finančno upravljanje programov.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6a) Programa Galileo in EGNOS sta posebej pomembna pri prometnih aplikacijah, med drugim tudi pri inteligentnih prevoznih sistemih. V cestnem prometu sta ključna za izboljšanje prometne varnosti in upravljanja prometa ter za zmanjšanje zastojev, časa potovanja in porabe goriva ter spremljanje prevoza živali. V železniškem prometu lahko omogočita avtomatizacijo nadzora prog, prispevata k večji varnosti, zmanjšanju zamud in stroškov obratovanja ter zagotavljanju natančnejših informacij za potnike. V sektorju pomorskega prometa in celinskih plovnih poti lahko prispevata k večji pomorski varnosti in večji upravljalni zmogljivosti pristanišč, omogočata sledenje kontejnerskim ladjam ter zagotavljata natančne informacije o lokaciji v izrednih razmerah. V zračnem prometu spodbujata in omogočata uporabo majhnih in obrobnih letališč za civilno letalstvo ter imata ključno vlogo pri razvoju politike enotnega neba. V vesoljskem sektorju pa omogočata natančnejšo navigacijo pri izstrelitvah. Glede na vse večje zahteve po učinkovitem in povezanem evropskem prometnem omrežju je treba nujno zagotoviti nadaljnji razvoj prometnih aplikacij, ki jih omogočata sistema Galileo in EGNOS. S tem bodo državljani Unije lahko izkoristili prednosti teh sistemov, javnost pa bo ohranila zaupanje v te programe. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih družbah. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Zgoraj navedeni elementi lahko ogrozijo varnost Unije in njenih držav članic. Zato je treba pri zasnovi, vzpostavitvi in obratovanju infrastruktur, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, upoštevati varnostne zahteve. | (8) Glede na vse večjo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih družbah in številnim gospodarskim subjektom prinese izgubo. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Zgoraj navedeni elementi lahko ogrozijo varnost Unije in njenih držav članic. Zato je treba pri zasnovi, vzpostavitvi in obratovanju infrastruktur, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, upoštevati varnostne zahteve. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (10a) Geografsko pokritost s sistemom EGNOS je treba postopoma razširiti na celotno ozemlje Unije in ob upoštevanju tehničnih in finančnih omejitev in mednarodnih sporazumov na sosednje regije Unije, zlasti na ozemlja tretjih držav, ki so vključena v enotno evropsko nebo. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Za optimizacijo uporabe storitev morajo biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi. | (11) Za optimizacijo uporabe storitev morajo biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Ker programa načeloma v celoti financira Unija, je treba predvideti, da je ona lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru teh programov. Za popolno spoštovanje temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, je treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim stranem zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov in pripadajo Uniji, še posebej z družbenogospodarskega vidika. | (12) Ker programa načeloma v celoti financira Unija, bi moralo biti to financiranje pregledno, treba pa bi bilo določiti, da je ona lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru teh programov. Za popolno spoštovanje temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim stranem zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov in pripadajo Uniji, še posebej z družbenogospodarskega vidika. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Treba je tudi opozoriti, da proračunska sredstva, določena v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Ta dela bodo omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov, zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije. | (18) Treba je tudi opozoriti, da proračunska sredstva, določena v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Ta dela bodo omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov, zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije. Zato je treba v okviru programa Obzorje 2020 zagotoviti zadostna sredstva za razvoj tržno naravnanih aplikacij, ki jih omogočata sistema Galileo in EGNOS, za uporabo v Evropi in na mednarodni ravni. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Komisija mora biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov in je lastnica sistemov, odgovorna za potek programov in politični nadzor nad njima. Zato mora upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in jasno razdelitev nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo. Zato je treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi nekatere specifične naloge, katerih seznam ne sme biti izčrpen. Za kar najboljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani mora imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti členom 54 Uredbe. | (22) Komisija mora biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov in je lastnica sistemov, odgovorna za potek programov in splošni nadzor nad njima. Zato mora upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in jasno razdelitev nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo, da bi se tako izognili prekrivanju dolžnosti. Zato bi bilo treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi nekatere specifične naloge, katerih seznam ne sme biti izčrpen. Za kar najboljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani bi morala imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti členom 54 Uredbe. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba ji je zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov, njenim morebitnim imenovanjem za pristojni organ PRS in njenim prispevkom k trženju sistemov. Izpolniti mora tudi naloge, ki ji jih Komisija lahko zaupa na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, vključno z nalogami, povezanimi s fazo obratovanja sistemov, ter promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije. Da bi Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, morajo sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS. | (23) Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta14 z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba ji je zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov, njenim morebitnim imenovanjem za pristojni organ PRS in njenim prispevkom k trženju sistemov. Izpolniti mora tudi naloge, ki ji jih Komisija lahko zaupa na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, vključno z nalogami, povezanimi s fazo obratovanja sistemov, ter razvojem in promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije. Zato je treba zagotoviti, da ima Agencija na voljo zadostne človeške vire in potrebno strokovno znanje za izvajanje vse večjih pristojnosti v skladu s to uredbo. Da bi Komisija, ki zastopa Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, morajo sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov. Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo z dne 9. julija 2008 o medinstitucionalnem odboru za Galileo. | (35) Evropski parlament in Svet bi morala biti redno obveščena o izvajanju programov, tudi o stroških in tveganjih, sklepanju mednarodnih sporazumov s tretjimi državami, pripravi trgov satelitske navigacije in učinkovitosti ureditve upravljanja. Posebej bi moralo biti omenjeno izvajanje teh dveh programov v zvezi s storitvami varovanja življenj (SoL – „Safety of Life Service“). Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo z dne 9. julija 2008 o medinstitucionalnem odboru za Galileo. Odbor mora še naprej spodbujati tesno sodelovanje med vsemi tremi institucijami na področju spremljanja izvajanja programov. Komisija mora še naprej sodelovati pri pripravi sestankov odbora in, ko je to ustrezno, predložiti podrobne informacije na zahtevo institucij. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Programa Galileo in EGNOS vključujeta vse dejavnosti, ki so potrebne za opredelitev, razvoj, validacijo, izgradnjo, obratovanje, prenovo in izboljšanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, tj. sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in sistema EGNOS, ter za zagotavljanje njune varnosti. | 1. Programa Galileo in EGNOS vključujeta vse dejavnosti, ki so potrebne za opredelitev, razvoj, validacijo, izgradnjo, obratovanje, prenovo in izboljšanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, tj. sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in sistema EGNOS, ter za zagotavljanje njune varnosti in interoperabilnosti. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) ponuditi „storitev varovanja življenj“ (Safety of Life Service ali SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Ta storitev izpolnjuje tudi zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema; | (b) ponuditi „storitev varovanja življenj“ (Safety of Life Service ali SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Ta storitev, za katero uporabniki neposredno ne plačujejo, izpolnjuje tudi zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo v zvezi z brezhibnim delovanjem, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema; |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 – točka e
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(e) sodelovati pri „storitvi iskanja in reševanja“ („Search and Rescue Support Service“ ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT z odkrivanjem nujnih signalov, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom. | (e) sodelovati pri „storitvi iskanja in reševanja“ (Search and Rescue Support Service ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT, z odkrivanjem in lociranjem signalov v sili, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) ponuditi „storitev varovanja življenj“ (SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena. Ta storitev izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema v območju pokritosti. | (c) ponuditi „storitev varovanja življenj“ (SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena; ta storitev, za katero uporabniki neposredno ne plačujejo, izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vključuje sporočanje glede brezhibnega delovanja, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema v območju pokritosti. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Člen 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Ta uredba določa pravila o vzpostavitvi in obratovanju sistemov v okviru evropskih programov satelitske navigacije, zlasti pravila v zvezi z upravljanjem in finančnim prispevkom Unije. | Ta uredba določa pravila o vzpostavitvi in obratovanju sistemov v okviru evropskih programov satelitske navigacije na vsem ozemlju EU, zlasti pravila v zvezi z upravljanjem in finančnim prispevkom Unije. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) faza obratovanja, ki obsega upravljanje infrastrukture, vzdrževanje, stalno izboljševanje ter prenavljanje in zaščito sistema, postopke certificiranja in standardizacije, povezane s programom, zagotavljanje in trženje storitev ter vse druge dejavnosti, potrebne za razvoj sistema in nemoten potek programa; cilj je, da se ta faza postopoma začne med letoma 2014 in 2015 s ponudbo prvih storitev. | (d) faza obratovanja, ki zagotavlja uspešen zagon aplikacij. Ta faza obsega upravljanje infrastrukture, vzdrževanje, stalno izboljševanje ter prenavljanje in zaščito sistema, postopke certificiranja in standardizacije, povezane s programom, razvoj, ponudbo in trženje storitev ter vse druge dejavnosti, potrebne za razvoj sistema in njegovih aplikacij in nemoten potek programa; cilj je, da se ta faza postopoma začne med letoma 2014 in 2015 s ponudbo prvih storitev in da so vse storitve na voljo do leta 2020. |
Obrazložitev
Predlog spremembe poudarja pomen razvoja aplikacij, ki je bistven dejavnik v fazi obratovanja.
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so, kolikor je mogoče, združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi. | 2. Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice lahko zagotovijo dodatna sredstva za program Galileo. Prihodki iz teh prispevkov pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja odboru iz člena 35(1) te uredbe sporoči vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na program Galileo. | 2. Države članice lahko zagotovijo dodatna sredstva za program Galileo. Prihodki iz teh prispevkov pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru iz člena 35(1) te uredbe vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na program Galileo. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice lahko zagotovijo dodatna sredstva za program EGNOS. Prihodki iz teh prispevkov pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja odboru iz člena 35(1) te uredbe sporoči vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na program EGNOS. | 2. Države članice lahko zagotovijo dodatna sredstva za program EGNOS. Prihodki iz teh prispevkov pomenijo namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru iz člena 35(1) te uredbe vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na program EGNOS. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Splošni okvir upravljanja programov | črtano |
Javno upravljanje programov temelji na načelu stroge razdelitve nalog med različnimi udeleženimi organi, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo. |
|
Obrazložitev
Te določbe so bil vključene v člen 12 b (novo).
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 12a |
| Splošni okvir upravljanja programov |
| Splošni okvir upravljanja programov je naslednji: |
| (a) organa, ki opravljata naloge v skladu s to uredbo, sta poleg Komisije zlasti Agencija za evropski GNSS in Evropska vesoljska agencija; |
| (b) Komisija nosi splošno odgovornost za programe. Upravlja sredstva, ki so dodeljena v skladu s to uredbo, skrbi za izvajanje vseh dejavnosti programov in izvaja specifične naloge iz člena 13 in drugih določb te uredbe; |
| (c) Agencija za evropski GNSS skrbi za naloge iz člena 15 in je odgovorna za izvajanje teh nalog. Operativno upravljanje programov temelji na sporazumih o prenosu pooblastil med Komisijo in Agencijo za evropski GNSS; |
| (d) Evropska vesoljska agencija je na podlagi ustreznih dogovorov s Komisijo in z Agencijo za evropski GNSS pozvana, da izvaja nekatere naloge v zvezi z zasnovo, razvojem in javnimi razpisi v okviru izvajanja in obratovanja programov v skladu s členom 16. |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 12 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 12b |
| Načela upravljanja programov |
| Javno upravljanje programov temelji na naslednjih načelih: |
| (a) stroga delitev nalog med različnimi organi, pri čemer nosi splošno odgovornost Komisija; |
| (b) konstruktivno sodelovanje med organi iz člena 12a in državami članicami; |
| (c) temeljit nadzor nad izvajanjem programov, vključno s strogim upoštevanjem stroškovnega in časovnega načrta s strani vseh vključenih organov. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Komisija je odgovorna za potek programov. Upravlja sredstva, ki so jima dodeljena v skladu s to uredbo, in skrbi za izvajanje vseh dejavnosti programov. | črtano |
Obrazložitev
Te določbe so bile vključene v člen 12 b (novo).
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Komisija ima na podlagi te uredbe poleg splošnih nalog iz odstavka 1 in nalog iz drugih določb te uredbe še naslednje specifične naloge: | 2. Komisija ima poleg splošne odgovornosti iz člena 12a in nalog iz drugih določb te uredbe še naslednje specifične naloge: |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 – točka a a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (aa) zagotavlja pravočasno izvajanje programov v okviru dodeljenih sredstev in v skladu s programskimi cilji in časovnim načrtom iz člena 1; |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) določitev lokacije in zagotovitev delovanja zemeljske infrastrukture sistemov; | (a) določitev lokacije zemeljske infrastrukture sistemov na podlagi odprtega in preglednega procesa ter zagotovitev njihovega delovanja; |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) v okviru obratovanja sistemov prispeva k trženju storitev, vključno z izvedbo potrebne tržne analize; | (c) v okviru obratovanja sistemov prispeva k razvoju in trženju storitev, vključno z izvedbo potrebne tržne analize; |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – točka d – točka ii
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(ii) promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije. | (ii) promocijo in spremljanje razvoja aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije ter obveščanje o njih. |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Če je to potrebno za izvajanje prenesenih nalog in izvrševanje proračuna, se v sporazumu o prenosu pooblastil določijo splošni pogoji za upravljanje sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS, in zlasti ukrepi, ki jih je treba izvesti, ustrezno financiranje, postopki upravljanja, ukrepi za spremljanje in nadzor, ukrepi, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb v smislu stroškov, časovnega načrta in izvajanja, ter pravila glede lastništva vsega materialnega in nematerialnega premoženja. |
| Ukrepi za spremljanje in nadzor zagotavljajo zlasti začasno proračunsko napoved, sistematično obveščanje Komisije o stroških in časovnem načrtu ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi, izvajanjem in časovnim načrtom popravljalne ukrepe za izgradnjo infrastruktur v okviru dodeljenih sredstev. |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1b. Če je to potrebno, lahko Agencija za evropski GNSS sklene z Evropsko vesoljsko agencijo ustrezen dogovor, da lahko obe agenciji izpolnita svoje naloge v okviru faze obratovanja programov, ki jih določa ta uredba. |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in dolgotrajne odvisnosti od enega samega dobavitelja; | (b) preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in odvisnosti od enega samega dobavitelja; |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| ko je to ustrezno, metoda nabave iz dveh virov, da se zmanjša odvisnost od enega samega dobavitelja in zagotovi boljši splošni nadzor nad programoma, njunimi stroški in časovnim okvirom, ta metoda pa bi morala biti določena kot posebno izbirno merilo na javnih razpisih, kadar je to mogoče in primerno. |
Obrazložitev
Uporaba nabave iz dveh virov bi morala biti določena v javnem razpisu, ko je ta objavljen, da se zagotovi čim večja preglednost za vse zainteresirane strani in udeležence.
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Naročniki v javnih razpisih sistematično zasledujejo cilje iz odstavka 1, ki se uporabljajo kot izbirna merila. |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del, ki ga spremlja proračunska obveznost, ter enega ali več pogojnih delov. V dokumentaciji javnega naročila se navedejo elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet, cena ali podrobna pravila o njenem določanju in podrobna pravila o izvajanju storitev iz vsakega dela. | 2. Naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del, ki ga spremlja proračunska obveznost in trdna zavezanost glede izvedbe del in storitev, naročenih za ta del, ter enega ali več pogojnih proračunskih in izvršilnih delov. V dokumentaciji javnega naročila se navedejo elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet, cena ali podrobna pravila o njenem določanju in podrobna pravila o izvajanju storitev iz vsakega dela. |
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 4a. Kadar naročnik v zvezi z določenim delom ugotovi, da dela in storitve, ki so bile dogovorjene zanj, niso bile izvedene, lahko zahteva odškodnino in prekine pogodbo. |
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Naročnik lahko od vsakega pogodbenika zahteva, da del javnega naročila na različnih ravneh odda podizvajalcem, družbam, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam. Ta minimalni del naročila, ki se odda podizvajalcem, se izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem. Ta razpon je sorazmeren s predmetom in vrednostjo naročila ter z značajem zadevnega področja dejavnosti, zlasti z ugotovljenim stanjem konkurence in industrijskim potencialom. | črtano |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Če ponudnik v ponudbi navede, da nobenega dela naročila ne namerava oddati podizvajalcem, malim in srednjim podjetjem ali novim udeležencem oziroma da namerava oddati podizvajalcem del, ki je pod minimalnim deležem iz odstavka 1, mora naročniku to obrazložiti. Naročnik te informacije predloži Komisiji. |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Za izvršitev nalog tehnične narave iz člena 13(2) lahko Komisija zaprosi za potrebno pomoč, zlasti strokovnjakov nacionalnih agencij, pristojnih za vesoljsko področje, neodvisnih izvedencev in organizacij, ki ji lahko zagotovijo nepristranske analize in mnenja o poteku programov. | Za izvršitev nalog tehnične narave iz člena 13(2) lahko Komisija zaprosi za potrebno pomoč, zlasti strokovnjakov nacionalnih agencij, pristojnih za vesoljsko področje, neodvisnih izvedencev in organizacij, ki so sposobni zagotoviti nepristranske analize in mnenja o poteku programov. |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o izvajanju programov ob predložitvi predhodnega predloga proračuna. | Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju programov ob hkratni predložitvi predhodnega predloga proračuna, vključno z informacijami o stroških in tveganjih, sklepanju mednarodnih sporazumov s tretjimi državami, pripravi trgov satelitske navigacije in učinkovitosti ureditve upravljanja. |
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Ocena med drugim zajema možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo usklajenost, primernost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva rezultate ocen dolgoročnih učinkov prejšnjih ukrepov. | Ocena med drugim zajema tehnološki razvoj na tem področju, možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo usklajenost, primernost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva rezultate ocen dolgoročnih učinkov prejšnjih ukrepov. |
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5 in 14 se Komisiji podeli za nedoločen čas od 1. januarja 2014. | 2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5 in 14 se Komisiji podeli za obdobje petih let od 1. januarja 2014. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo o prenosu pooblastila. Pooblastilo se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred iztekom tega obdobja ne nasprotuje takšnemu podaljšanju. |
POSTOPEK
Naslov | Vzpostavitev in obratovanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0814 – C7-0464/2011 – 2011/0392(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 15.12.2011 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | TRAN 15.12.2011 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Jacqueline Foster 19.12.2011 | |||
Obravnava v odboru | 30.5.2012 | 9.7.2012 |
|
|
Datum sprejetja | 10.7.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 38 1 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Magdi Cristiano Allam, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Ádám Kósa, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Debora Serracchiani, Brian Simpson, Laurence J.A.J. Stassen, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Artur Zasada | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Spiros Danelis (Spyros Danellis), Isabelle Durant | |||
POSTOPEK
Naslov | Vzpostavitev in obratovanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0814 – C7-0464/2011 – 2011/0392(COD) | |||
Datum predložitve EP | 30.11.2011 |
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 15.12.2011 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | AFET 15.12.2011 | BUDG 15.12.2011 | TRAN 15.12.2011 |
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Marian-Jean Marinescu 26.1.2012 |
|
|
|
Obravnava v odboru | 21.3.2012 | 19.6.2012 |
|
|
Datum sprejetja | 18.9.2013 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 43 0 3 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Fabrizio Bertot, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Edit Herczog, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Herbert Reul, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Maria Badia i Cutchet, Antonio Cancian, Yves Cochet, António Fernando Correia de Campos, Ioan Enciu, Elisabetta Gardini, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Bernd Lange, Marian-Jean Marinescu, Mario Pirillo | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | María Irigoyen Pérez, Cecilia Wikström | |||
Datum predložitve | 4.10.2013 | |||