Dokument zasedanja
13.1.2014
***I
POROČILO
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja
( COM(2011)0752 – C7–0444/2011 – 2011/0367(COD) )
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Lorenzo Fontana
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.) |
Spremembe osnutka akta |
Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.
Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
PRILOGA K OSNUTKU ZAKONODAJNE RESOLUCIJE 54
MNENJE Odbora za proračun 55
POSTOPEK 75
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja
( COM(2011)0752 – C7–0444/2011 – 2011/0367(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0752 ),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 78(2), člena 79(2)(4), člena 82(1), člena 84 ter člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0444/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2012[1],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 18. julija 2012[2],
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2013 da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun ( A7-0021/2014 ),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. upošteva izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;
3. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[3]*
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------
UREDBA (EU) ŠT. …/2013
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne
o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 78(2), 79(2), 79(4), 82(1), 84 in 87(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Namen politike Evropske unije na področju notranjih zadev je ustvariti območje svobode, varnosti in pravice, ki je območje brez notranjih meja, v katerega ljudje lahko svobodno vstopajo, se v njem gibajo, živijo in delajo, prepričani, da so njihove pravice v celoti spoštovane in da jim je zagotovljena varnost, ob upoštevanju skupnih izzivov, kot so razvoj celovite politike Unije na področju priseljevanja, ki bi okrepila konkurenčnost in socialno kohezijo Unije, vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema, ▌preprečevanje nevarnosti resnega in organiziranega kriminala ▌ter boj proti nezakonitemu priseljevanju, trgovini z ljudmi, kibernetski kriminaliteti in terorizmu.
(1a) Potreben je celovit pristop k perečim vprašanjem migracij in prošenj za azil ter k upravljanju zunanjih meja EU, pri čemer se v celoti spoštujeta mednarodno pravo in pravo človekovih pravic, vključno z ukrepi, ki se izvajajo v tretjih državah, kaže solidarnost med vsemi državami članicami ter izkazuje zavedanje, da je treba upoštevati obveznosti posameznih držav in jasno opredeliti naloge.
(2) Sredstva Unije, namenjena financiranju razvoja tega področja, bi morala ustvariti dodano vrednost za Unijo in biti jasen znak solidarnosti in delitve pristojnosti, ki sta nujno potrebni pri odzivanju na skupne izzive.
(3) Skupni okvir bi moral zagotavljati potrebno skladnost, poenostavitev in usklajeno izvajanje tega financiranja na vseh zadevnih področjih politik.
(3a) Poraba sredstev na tem področju bi morala biti usklajena, da bi zagotovili dopolnjevanje, učinkovitost in prepoznavnost ter dosegli proračunske sinergije.
(4) Skupni okvir bi moral določiti načela pomoči in opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije pri zagotavljanju uporabe teh načel, vključno s preprečevanjem in odkrivanjem nepravilnosti in goljufij.
(5) Financiranje Unije bi bilo učinkovitejše in bolj namensko, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem načrtovanju programov, ki bi ga v dogovoru s Komisijo pripravila vsaka država članica.
(6) Ukrepe za tretje države in v zvezi s tretjimi državami, za katere se namenja pomoč iz Sklada, bi bilo treba sprejeti v sinergiji in skladu z drugimi ukrepi zunaj Unije, za katere se namenja pomoč iz geografskih in tematskih instrumentov zunanje pomoči Unije. Zlasti pri izvajanju takih ukrepov bi si bilo treba prizadevati za popolno skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanjo politiko Unije, povezano z zadevno državo ali regijo. Ti ukrepi ne bi smeli biti podpora ukrepom, ki so neposredno usmerjeni v razvoj ▌, po potrebi pa bi morali dopolnjevati finančno pomoč iz instrumentov zunanje pomoči. Upoštevati bi bilo treba načelo skladnosti politike za razvoj, kakor je določeno v odstavku 35 Evropskega soglasja o razvoju. Pomembno je tudi zagotoviti, da je izvajanje nujne pomoči▌ skladno s humanitarno politiko Unije in jo po potrebi dopolnjuje ter upošteva humanitarna načela, določena v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči.
(7) Zunanje delovanje bi moralo biti dosledno in skladno, kakor je določeno v členu 18(4) PEU.
(8) Pred pripravo večletnih programov, namenjenih doseganju ciljev financiranja Unije, bi morale države članice in Komisija z dialogom o usmeritvi vzpostaviti usklajeno strategijo za vsako posamezno državo članico. Po končanem dialogu o usmeritvi bi morala vsaka država članica Komisiji predložiti nacionalni program, v katerem bi bilo opredeljeno, kako namerava doseči cilje iz zadevne posebne uredbe za obdobje 2014–2020. Komisija bi morala preveriti, ali je nacionalni program skladen z omenjenimi cilji in sklepi dialoga o usmeritvi. Poleg tega bi morala Komisija preveriti, ali razdelitev sredstev Unije med posamezne cilje ustreza najmanjšemu deležu, določenemu za posamezen cilj v zadevni posebni uredbi. Države članice bi morale imeti možnost, da odstopajo od teh najmanjših deležev, pri čemer bi morale v nacionalnem programu navesti vzroke za to odstopanje. Če se razlogi, ki jih navede država članica, ne štejejo kot ustrezni, lahko Komisija zavrne odobritev nacionalnega programa. Komisija bi morala Evropski parlament redno obveščati o rezultatih dialogov o usmeritvi, celotnem postopku načrtovanja, vključno s pripravo nacionalnih programov in skladnostjo z najmanjšim deležem, določenim za posamezen cilj v zadevnih posebnih uredbah, in izvajanju nacionalnih programov.
(9) Opraviti bi bilo treba vmesni pregled strategije, s čimer bi zagotovili ustrezno financiranje v obdobju 2018–2020.
(10) Države članice bi morale v skladu z načelom sorazmernosti in potrebo po zmanjšanju upravnega bremena skleniti partnerstva z zadevnimi organi in telesi ter pripraviti in izvajati svoje nacionalne programe ▌v celotnem večletnem obdobju. Države članice bodo zagotovile, da ne bo prihajalo do konflikta interesov med partnerji v različnih fazah načrtovanja. Vsaka država članica bi morala ustanoviti odbor za spremljanje nacionalnega programa ter mu pomagati pri ocenjevanju izvajanja in napredka pri doseganju ciljev iz programa. Vsaka država članica bi morala biti odgovorna za določitev praktične ureditve za ustanovitev odbora za spremljanje.
(11) Upravičenost izdatkov v okviru nacionalnih programov bi bilo treba določiti z nacionalno zakonodajo ob upoštevanju skupnih načel iz te uredbe. Določiti bi bilo treba začetni in končni datum upravičenosti izdatkov, da bi se zagotovila enotna in nepristranska pravila za nacionalne programe.
(12) S tehnično pomočjo bi bilo treba državam članicam omogočiti, da podprejo izvedbo svojih nacionalnih programov in pomagajo upravičencem izpolnjevati obveznosti ter upoštevati pravo Unije. Tehnična pomoč bi lahko po potrebi krila stroške, ki jih imajo pristojni organi v tretjih državah.
(13) Za zagotovitev primernega okvira za hitro zagotavljanje nujne pomoči bi morala ta uredba omogočati pomoč za ukrepe, za katere so odhodki nastali še pred vlogo za takšno pomoč, vendar ne pred 1. januarjem 2014, v skladu z določbo iz finančne uredbe[6], ki omogoča takšno prožnost v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Pomoč lahko v ustrezno utemeljenih primerih predstavlja 100 % upravičenih izdatkov, kadar je to bistveno za izvedbo ukrepa, zlasti če je upravičenec mednarodna ali nevladna organizacija. Ukrepe, ki se financirajo na podlagi nujne pomoči, bi bilo treba izvajati neposredno na podlagi izrednih razmer in ne bi smeli nadomestiti dolgoročnih naložb držav članic.
(13а) Sprejete odločitve v zvezi s prispevkom iz proračuna Unije bi morale biti primerno dokumentirane, da bi ohranili ustrezno revizijsko sled.
(14) Finančne interese ▌Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni v skladu s finančno uredbo.
(14a) V okviru zaščite finančnih interesov Evropske unije se lahko pregledi na kraju samem in revizije, ki jih izvajajo države članice, Komisija, Računsko sodišče in OLAF, v skladu z veljavnim pravom gospodarskim subjektom napovejo ali ne.
(14b) Namen nove strukture skladov večletnega finančnega okvira s področja notranjih zadev je poenostaviti veljavna pravila in zmanjšati upravno breme za upravičence. Ne glede na to bi morali kontrolni mehanizmi ostati učinkoviti, zato je pomembno opozoriti na veljavna pravila o zaščiti finančnih interesov EU, ki določajo napovedane ali nenapovedane preglede na kraju samem in revizije.
(15) Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja upravljavskega in kontrolnega sistema ter za kakovost izvajanja. V ta namen je treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki bi jih morali izpolnjevati ti sistemi.
(16) Da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje nacionalnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede upravljavskih in kontrolnih sistemov, preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti ter kršitev zakonodaje Unije.
(17) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti pristojne za izvajanje in kontrolo nacionalnih programov prek upravljavskih in kontrolnih sistemov. Podpora, zagotovljena v skladu s posebnimi uredbami, se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti.
(17a) Države članice bi morale v celoti uporabljati znanje, strokovno znanje in izkušnje, ki so jih pridobila javna in/ali zasebna telesa pri izvajanju predhodnih skladov na področju notranje politike.
(18) Samo pristojni organi, ki jih imenujejo države članice, dajejo primerno zagotovilo, da so bile pred dodelitvijo pomoči upravičencem iz proračuna Unije opravljene ustrezne kontrole. Zato bi bilo treba jasno določiti, da se iz proračuna Unije lahko krijejo samo izdatki, ki so jih izvedli imenovani pristojni organi.
(19) Določiti bi bilo treba pooblastila in pristojnosti Komisije za preverjanje učinkovitosti delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov ter za poziv držav članic k ukrepanju.
(20) Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati na letni ravni. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov je treba določiti skupna pravila glede plačila letne razlike in končne razlike.
(21) Plačilo predhodnega financiranja na začetku programov državam članicam zagotavlja sredstva, s katerimi upravičencem lahko pomagajo pri izvajanju programa, ko je ta odobren. Zato je treba sprejeti določbe v zvezi z zneski začetnega predhodnega financiranja. Začetno predhodno financiranje bi moralo biti ob zaključku programa v celoti obračunano. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da upravičenci takoj in v celoti prejmejo znesek, do katerega so upravičeni.
(21a) Poleg tega bi bilo treba z letnim predhodnim financiranjem zagotoviti, da imajo države članice zadostna sredstva za izvajanje svojih nacionalnih programov. Letno vnaprejšnje financiranje bi bilo treba potrditi vsako leto z izplačilom letne razlike.
(22) Triletni pregled finančne uredbe[7] uvaja spremembe metode deljenega upravljanja, ki jih je treba upoštevati.
(23) Zaradi povečanja odgovornosti za odhodke, ki so bili katerega koli leta sofinancirani iz proračuna Unije, bi bilo treba za letno potrditev obračuna vzpostaviti ustrezen okvir. Znotraj tega okvira bi moral pristojni organ v zvezi z nacionalnim programom Komisiji predložiti dokumente iz člena 59 Uredbe št. 966/2012 [nova finančna uredba].
(24) Da se podpre zanesljivost letne potrditve obračuna po vsej Uniji, bi bilo treba sprejeti skupne določbe o naravi in ravni kontrol, ki jih izvajajo države članice.
(25) Za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja s sredstvi Unije, bo Komisija morda morala izvesti finančne popravke. Za zagotovitev pravne varnosti za države članice je pomembno opredeliti okoliščine, v katerih bi Komisija zaradi kršitev veljavne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje morda morala izvesti finančne popravke. Za zagotovitev, da so finančni popravki, ki jih Komisija lahko naloži državam članicam, povezani z zaščito finančnih interesov Unije, bi morali biti ti popravki omejeni na primere, v katerih kršitev zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje neposredno ali posredno zadeva upravičenost, pravilnost, upravljanje ali kontrolo ukrepov in z njimi povezanih izdatkov. Za zagotovitev sorazmernosti pa je pomembno, da Komisija pri določitvi zneska finančnega popravka upošteva naravo in težo kršitve. Smiselno je torej določiti merila za izvajanje finančnih popravkov Komisije in postopek za sprejetje odločitve za finančni popravek.
(26) Da se vzpostavi finančno razmerje med pristojnimi organi in proračunom Unije, bi morala Komisija potrditi obračune teh organov vsako leto. Sklep o potrditvi obračuna bi moral zajemati popolnost, pravilnost in verodostojnost obračuna, ne pa skladnosti izdatkov z zakonodajo Unije.
(27) Komisija, ki je pristojna za pravilno uporabo zakonodaje Unije v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji, bi se morala odločiti, ali so izdatki, ki so jih ustvarile države članice, skladni z zakonodajo Unije. Države članice bi morale imeti pravico, da utemeljijo svoje odločitve za izplačila. Da bi državam članicam dali pravna in finančna zagotovila v zvezi z izdatki, nastalimi v preteklosti, bi bilo treba določiti najdaljše obdobje, v katerem Komisija odloči, kakšne bi morale biti finančne posledice zaradi neskladnosti.
(27a) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje in učinkovito izvajanje, pa tudi preglednost, pravno varnost, dostopnost sredstev in enako obravnavo upravičencev.
(27b) Da bi poenostavili uporabo sredstev in zmanjšali tveganje za napake ter hkrati po potrebi zagotovili diferenciacijo, da bi se odražale posebnosti politike, je primerno opredeliti oblike pomoči, usklajene pogoje za upravičenost izdatkov, vključno s poenostavljenimi možnostmi stroškov. Države članice bi morale v skladu z načelom subsidiarnosti sprejeti nacionalna pravila o upravičenosti izdatkov.
(28) Za spodbujanje finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za sprostitev katerega koli dela proračunske obveznosti v nacionalnem programu, zlasti kadar je znesek lahko izvzet iz sprostitve, predvsem kadar zamude pri izvajanju izhajajo iz sodnih postopkov ali upravnih pritožb, ki povzročijo začasno ustavitev, ali zaradi višje sile.
(29) Za zagotovitev ustrezne uporabe splošnih pravil o sprostitvi bi morala vzpostavljena pravila podrobno določati, kako se določijo roki za sprostitev in kako se izračunajo ustrezni zneski.
(30) Splošno javnost je treba seznaniti z dosežki financiranja Unije. Državljani imajo pravico vedeti, kako se porabljajo finančna sredstva Unije. Za ustrezno obveščenost javnosti bi morali biti pristojni Komisija, pristojni organi in upravičenci. Za zagotovitev večje učinkovitosti komuniciranja s širšo javnostjo in večje sinergije med dejavnostmi komuniciranja na pobudo Komisije proračunska sredstva, namenjena dejavnostim komuniciranja v okviru tega financiranja Unije, prispevajo tudi h kritju stroškov institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če so te povezane s splošnimi cilji tega financiranja Unije.
(31) Za zagotavljanje obsežnega razširjanja informacij o financiranju Unije in obveščanje potencialnih upravičencev o možnostih financiranja bi bilo treba na podlagi te uredbe opredeliti natančna pravila o ukrepih obveščanja in komuniciranja ter določene tehnične značilnosti teh ukrepov, pri čemer bi morala vsaka država članica vzpostaviti vsaj spletišče ali spletni portal s potrebnimi informacijami. Države članice bi morale vzpostaviti bolj neposredne oblike kampanj za obveščanje, da bi lahko ustrezno obveščale potencialne upravičence, med drugim z organizacijo rednih javnih dogodkov, t. i. informativnih dni in usposabljanj.
(32) Učinkovitost podprtih ukrepov je prav tako odvisna od njihovega vrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane pristojnosti držav članic in Komisije ter ureditve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti povezanih informacij bi bilo treba formalizirati.
(32a) Komisija bi se morala pri uporabi te uredbe, pa tudi pri pripravi delegiranih aktov, posvetovati s strokovnjaki iz vseh držav članic.
(33) Za spremembo določb te uredbe v zvezi s splošnimi načeli glede upravičenosti izdatkov bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(34) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[8].
(35) Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za izvedbene akte, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, svetovalni postopek pa bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih z vzorci obrazcev za zagotavljanje informacij Komisiji, saj je narava teh obrazcev zgolj tehnična.
(36) Ker cilja te uredbe, in sicer določitve splošnih določb, ne morejo zadostno doseči države članice in ker ga je mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenega cilja.▌
(36a) Kolikor so v tej uredbi določena splošna pravila, potrebna za izvajanje posebnih uredb, v katerih je določena uporabnost te uredbe v zvezi z navedenimi posebnimi uredbami in ki so akti, temelječi na schengenskem pravnem redu v povezavi z državami, za katere se te posebne uredbe uporabljajo na podlagi zadevnih protokolov, priloženih Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ali zadevnih sporazumov, bi se morala ta uredba uporabljati skupaj z navedenimi posebnimi uredbami. To pomeni, da lahko ta uredba vzpostavi povezavo z določbami posebnih uredb in lahko neposredno vpliva na te določbe, s katerimi se razvija schengenski pravni red, kar spreminja njegov pravni okvir.
(36b) V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo predložilo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.
(36c) V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska predložila uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.
(37) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.
(38) Obdobje veljavnosti te uredbe bi bilo treba uskladiti z Uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020* [*UL …]. Zato bi se ta uredba morala uporabljati od 1. januarja 2014 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Namen in področje uporabe
V tej uredbi so določena splošna pravila za izvajanje posebnih uredb glede:
(a) financiranja izdatkov;
(b) partnerstva, načrtovanja, poročanja, spremljanja in vrednotenja;
(c) upravljavskih in kontrolnih sistemov, ki jih morajo uvesti države članice;
(d) potrditve obračuna.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „posebne uredbe‟ pomeni
– Uredbo …/2012/EU [o Skladu za migracije in azil za obdobje 2014–2020];
– Uredbo …/2012/EU [o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranje zadeve ter
– katero koli drugo uredbo, ki določa uporabo te uredbe.
(b) „načrtovanje‟ pomeni večstopenjski proces organiziranja, sprejemanja odločitev in financiranja, ki je namenjen večletnemu izvajanju skupnega ukrepanja Unije in držav članic za doseganje ciljev posebnih uredb;
(c) „ukrep‟ pomeni projekt ali skupino projektov, ki jih izbere pristojni organ zadevnega nacionalnega programa ali ki so izbrani pod njegovo pristojnostjo, s čimer prispeva k uresničevanju splošnih in posebnih ciljev, začrtanih v posebnih uredbah;
(d) „ukrep Unije‟ pomeni nadnacionalni ukrep ali ukrep, ki je posebnega pomena za Unijo, kot je opredeljeno v posebnih uredbah;
(e) „projekt‟ pomeni posebna, praktična sredstva, uporabljena za izvajanje dela ali celotnega ukrepa upravičenca do prispevka Unije;
(f) „nujna pomoč‟ pomeni projekt ali skupino projektov, ki obravnavajo izredne razmere, kot je opredeljeno v posebnih uredbah;
(g) „upravičenec‟ pomeni prejemnika prispevka Unije v okviru projekta, ki je lahko javni ali zasebni organ, mednarodna organizacija ali Rdeči križ (ICRC), Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 3
Splošna načela
1. Posebne uredbe zagotavljajo podporo prek nacionalnih programov, ukrepov Unije in nujne pomoči, s katero se dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje, uresničujejo cilji Unije ter ustvarja dodana vrednost za Unijo.
2. Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena v skladu s posebnimi uredbami in s strani držav članic, usklajena z zadevnimi dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Evropske unije ter dopolnjuje druge instrumente Evropske unije, pri čemer se upoštevajo specifične okoliščine posameznih držav članic.
3. Podpora, zagotovljena v skladu s posebnimi uredbami, se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic.
4. Komisija in države članice v skladu s svojimi zadevnimi pristojnostmi skupaj z ESZD v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo v tretjih državah in v povezavi z njimi, zagotavljajo usklajenost med to uredbo in posebnimi uredbami ter z drugimi zadevnimi politikami, strategijami in instrumenti Unije, vključno s tistimi, ki spadajo v okvir zunanjega delovanja Unije.
4a. Komisija in države članice skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje po potrebi zagotavljajo, da se ukrepi, ki se izvajajo v tretjih državah in v povezavi z njimi, sprejemajo v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije. Zagotovijo predvsem, da so ti ukrepi:
(a) skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni z dokumenti za strateško načrtovanje za zadevno regijo ali državo;
(b) osredotočeni na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj;
(c) skladni z interesi notranje politike Unije in dejavnostmi, ki potekajo v Uniji.
5. Komisija in države članice se bodo ravnale po načelu dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom [30] finančne uredbe, zlasti v skladu z načeli varčevanja, učinkovitosti in uspešnosti.
6. Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost podpore, dodeljene s posebnimi uredbami, vključno s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem.
7. Komisija in države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti izvajajo zadevne naloge v zvezi s to uredbo in posebnimi uredbami, da bi se zmanjšalo upravno breme za upravičence, države članice in Komisijo.
Člen 4
Skladnost s pravom Unije in nacionalnim pravom
Ukrepi, ki se financirajo v skladu s posebnimi uredbami, so skladni z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.
Člen 5
Zaščita finančnih interesov Evropske unije
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe in posebnih uredb, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.
2. Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno izplačane zneske skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi. O nepravilnostih uradno obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o bistvenem napredku pri povezanih upravnih in sodnih postopkih.
3. Kadar zneskov, ki so bili upravičencu neupravičeno izplačani, ni mogoče izterjati zaradi napake ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za povračilo zadevnih zneskov v ▌proračun Unije.
4. Države članice učinkovito preprečujejo goljufije, zlasti v zvezi s področji z višjo stopnjo tveganja, kar ima odvračilni učinek ob upoštevanju koristi in sorazmernosti ukrepov.
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54 v zvezi z obveznostmi držav članic, ki so podrobneje določene v odstavkih 2 in 3. Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2), v njih pa določi pogostost poročanja o nepravilnostih in obliko poročanja, ki se uporablja.
6. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe in posebnih uredb.
7. Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preiskave, tudi preglede in inšpekcije na kraju samem▌, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, ki se financira na podlagi te uredbe in posebnih uredb, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom ▌Unije.
8. Brez poseganja v ▌odstavke 1, 6 in 7 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki so posledica izvajanja te uredbe in posebnih uredb, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.
▌
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR ZA UKREPE UNIJE TER ZA NUJNO IN TEHNIČNO POMOČ
Člen 7
Okvir za izvajanje
1. Komisija določi skupni znesek, ki bo na voljo za ukrepe Unije, nujno pomoč in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.
2. Komisija z izvedbenim aktom sprejme delovni program za ukrepe Unije in nujno pomoč. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).
3. Za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev lahko Komisija ločeno sprejme delovni program za nujno pomoč.
4. Ukrepi Unije, nujna pomoč in tehnična pomoč na pobudo Komisije se lahko izvajajo:
– neposredno, s strani Komisije ali prek izvajalskih agencij;
– posredno, s strani subjektov in oseb, razen držav članic, v skladu s členom ▌60 finančne uredbe.
Člen 8
Nujna pomoč
1. Komisija se lahko pri odzivu na izredne razmere, opredeljene v posebnih uredbah, odloči za zagotovitev nujne pomoči. V takih primerih o tem pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet.
2. V okviru razpoložljivih sredstev lahko nujna pomoč predstavlja 100 % upravičenih izdatkov.
3. Lahko je sestavljena iz pomoči v državah članicah in tretjih državah v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v posebnih uredbah.
4. Nujna pomoč se lahko nameni za izdatke, ki so nastali pred datumom predložitve vloge za dodelitev nepovratnih sredstev ali zahtevka za pomoč, vendar ne pred 1. januarjem 2014, kadar je to potrebno za izvedbo ukrepa.
5. Nujna pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih neposredno agencijam Unije.
Člen 9
Ukrepi Unije in nujna pomoč v tretjih državah ali v povezavi z njimi
1. Komisija lahko odloči, da financira ukrepe Unije in nujno pomoč v tretjih državah ali v povezavi z njimi v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v posebnih uredbah.
2. Kadar se takšni ukrepi izvajajo neposredno, vloge za dodelitev nepovratnih sredstev lahko predložijo naslednji subjekti:
(a) države članice,
(b) tretje države, in sicer v ustrezno utemeljenih primerih, kadar so nepovratna sredstva potrebna za dosego ciljev iz te uredbe in posebnih uredb;
(c) skupni organi, ki jih ustanovijo tretje države in Unija ali države članice,
(d) mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, organi, uradi in misije Združenih narodov, mednarodne finančne institucije in razvojne banke ter institucije z mednarodnimi pristojnostmi, če prispevajo k ciljem zadevnih posebnih uredb;
(e) Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca;
(f) nevladne organizacije, ustanovljene in registrirane v Uniji in v državah, vključenih v izvajanje, uporabo in razvoj schengenskega pravnega reda.
(g) agencije Unije za nujno pomoč.
Člen 10
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Na pobudo ali v imenu Komisije je mogoče s posebnimi uredbami lahko podpreti ukrepe za pripravo in spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje in revizijo ter kontrolne ukrepe in dejavnosti, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.
2. Ti ukrepi in dejavnosti lahko vključujejo ▌:
(a) pomoč pri pripravi in oceni projektov;
(b) pomoč za institucionalno okrepitev in povečanje upravne zmogljivosti za učinkovito upravljanje te uredbe in posebnih uredb;
(c) ukrepe, povezane z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem te uredbe in posebnih uredb, ter ukrepe, povezane z izvajanjem kontrolnih sistemov ter tehnično in upravno pomočjo;
(d) vrednotenja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o delovanju posebnih uredb;
(e) ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženju, izvajanje komunikacijskih dejavnosti, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, tudi s tretjimi državami. Za večjo učinkovitost komuniciranja s širšo javnostjo in večje sinergije med dejavnostmi komuniciranja na pobudo Komisije proračunska sredstva, dodeljena za dejavnosti komuniciranja v skladu s to uredbo prispevajo tudi h kritju institucionalnega komuniciranja političnih prioritet Evropske unije, če so te povezane s splošnimi cilji te uredbe in posebnih uredb;
(f) vzpostavitev, posodabljanje, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, kontrolo in vrednotenje;
(g) oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalnikov, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalniki;
(h) ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja;
(i) konference, seminarje, delavnice in druge splošne ukrepe za informiranje in usposabljanje v povezavi z izvajanjem te uredbe in posebnih uredb, namenjene imenovanim organom in upravičencem;
(ia) ukrepe, povezane z odkrivanjem in preprečevanjem goljufij;
(j) ukrepe v zvezi z revizijo.
3. Ukrepi lahko zadevajo tudi pretekle in prihodnje finančne okvire.
POGLAVJE IV
NACIONALNI PROGRAMI
Oddelek 1
Okvir za načrtovanje in izvajanje
Člen 10a
Načrtovanje
Cilji posebnih uredb se dosegajo v okviru večletnega načrtovanja za obdobje 2014–2020 in so predmet vmesnega pregleda v skladu s členom 15.
Člen 11
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Države članice in organi, ki jih imenujejo za ta namen (v nadaljnjem besedilu: imenovani organi), so pristojni za izvajanje programov in uresničevanje njihovih nalog v skladu s to uredbo in posebnimi uredbami na ustrezni ravni, v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom držav članic ter ob upoštevanju te uredbe in posebnih uredb.
2. Ureditve za izvedbo in uporabo pomoči, zagotovljene s posebnimi uredbami, ter zlasti finančnih in upravnih virov, potrebnih za poročanje, ocenjevanje, upravljanje in nadzor, upoštevajo načelo sorazmernosti ob upoštevanju stopnje dodeljene podpore, s čimer zmanjšujejo upravno breme in spodbujajo učinkovito izvajanje.
Člen 12
Partnerstvo
1a. Vsaka država članica ▌v skladu z nacionalnimi pravili in praksami ter ob upoštevanju vseh veljavnih varnostnih zahtev organizira partnerstvo z ▌organi in telesi, ki jih to zadeva s tega vidika, za opravljanje nalog iz odstavka 3. V partnerstvo se po potrebi vključijo zadevni javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Po potrebi lahko vključuje tudi zadevne mednarodne organizacije▌, nevladne organizacije in socialne partnerje.
2. Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z ustreznimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi posameznih kategorij partnerjev.
3. Država članica s partnerstvom sodeluje pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju nacionalnih programov. Sestava partnerstva se na različnih stopnjah programskega cikla lahko razlikuje.
4. Vsaka država članica ustanovi odbor za spremljanje, namenjen podpori izvajanja nacionalnih programov.
5. Komisija lahko pripravi smernice za spremljanje nacionalnih programov, po potrebi in dogovoru z državo članico pa lahko tudi kot svetovalka sodeluje pri delu odbora za spremljanje.
Člen 13
Dialog o usmeritvi
1.▌ Da bi olajšali pripravo nacionalnih programov, vodita vsaka država članica in Komisija dialog na ravni visokih uradnikov, pri čemer se upoštevajo ustrezni okvirni časovni razporedi iz člena 14. Poudarek dialoga bo na celotnih rezultatih, ki jih je treba doseči z nacionalnimi programi, da bi izpolnili potrebe in prednostne naloge držav članic na področjih ukrepanja, zajetih v posebni uredbi, ob upoštevanju začetnega stanja v zadevni državi članici in ciljev posebnih uredb. Dialog bo služil tudi za izmenjavo mnenj o ukrepih Unije. Rezultati dialoga bodo uporabljeni za usmerjanje priprave in odobritev nacionalnih programov ter bodo vsebovali datum, do katerega naj bi države članice nacionalne programe predložile Komisiji, kar bo omogočilo pravočasno sprejetje programov. Rezultati se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.
1a. Ukrepi, ki jih je treba izvesti v tretjih državah in v povezavi z njimi, niso neposredno usmerjeni v razvoj, z dialogom o usmeritvi pa naj se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v povezavi z zadevno državo ali regijo.
1b. Po zaključku dialogov o usmeritvi Komisija obvesti Parlament o celotnih rezultatih.
1c. Če država članica in Komisija menita, da je to potrebno, se po vmesnem pregledu iz člena 15 dialog o usmeritvi ponovi, da bi se ponovno ocenile potrebe zadevne države članice in prednostne naloge Unije.
▌
Člen 14
Priprava in potrditev nacionalnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi sklepov dialoga o usmeritvi iz člena 13(1) večletni nacionalni program v skladu s posebnimi uredbami.
2. Vsak predlagani nacionalni program obsega proračunska leta v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in vsebuje naslednje elemente:
(a) opis začetnega stanja v državi članici skupaj z dejanskimi podatki, potrebnimi za pravilno ovrednotenje zahtev;
(b) analizo potreb države članice in nacionalne cilje, ki so zasnovani tako, da izpolnjujejo te potrebe v obdobju, ki ga zajema program;
(c) ustrezno strategijo z opredelitvijo ciljev, ki jih je treba doseči s podporo iz proračuna Unije, s cilji za njihovo doseganje, okvirnim časovnim razporedom in primeri ukrepov, predvidenih za dosego teh ciljev;
(ca) opis tega, kako so zajeti cilji posebnih uredb;
(d) mehanizme, ki zagotavljajo usklajevanje med instrumenti iz posebnih uredb ter drugimi instrumenti Unije in nacionalnimi instrumenti;
(e) informacije o okviru za spremljanje in vrednotenje, ki ga je treba vzpostaviti, in kazalnike, namenjene merjenju napredka pri izvajanju zastavljenih ciljev v povezavi z začetnim stanjem v državi članici;
(ea) izvedbene določbe za nacionalni program z navedbo imenovanih organov in kratek opis predvidenega upravljavskega in kontrolnega sistema;
(f) kratek opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12;
(g) osnutek finančnega načrta, okvirno razčlenjenega po posameznih proračunskih letih obdobja, vključno z navedbo izdatkov za tehnično pomoč;
(h) mehanizme in metode za oglaševanje nacionalnega programa▌.
▌
3. Države članice predložijo predlagane nacionalne programe Komisiji najpozneje tri mesece po zaključku dialoga o usmeritvi iz člena 13(1).
4. Nacionalni programi se pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).
5. Pred potrditvijo predlaganega nacionalnega programa Komisija preveri:
(a) skladnost s cilji posebnih uredb in rezultati dialoga o usmeritvi iz člena 13(1);
(aa) razdelitev sredstev Unije med cilje glede na zahteve posebne uredbe in, kjer je to ustrezno, utemeljitev odstopanj od najmanjših deležev, določenih v posebnih uredbah;
(b) ustreznost ciljev, kazalnikov, časovnega razporeda in primerov ukrepov, predvidenih v predlaganem nacionalnem programu glede na strategijo ▌, ki jo predlagajo države članice;
(c) ustreznost izvedbenih določb iz točke (fa) odstavka 2 glede na predvidene ukrepe;
(d) skladnost predlaganega programa z zakonodajo Unije;
(e) dopolnjevanje s podporo iz drugih skladov Unije, vključno z Evropskim socialnim skladom;
(f) kjer je to primerno v skladu s posebno uredbo, za cilje in primere ukrepov v tretjih državah ali v povezavi z njimi, skladnost z načeli in cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo.
6. Komisija sporoči svoje pripombe v treh mesecih od dneva predložitve predlaganega nacionalnega programa. Če Komisija meni, da predlagani nacionalni program ni v skladu s cilji posebne uredbe, ni ustrezen glede na nacionalno strategijo ali da sredstva Unije, ki naj bi se dodelila za te cilje, ne zadostujejo, ali da program ni skladen z zakonodajo Unije, pozove zadevno državo članico, naj zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremeni predlagani nacionalni program.
7. Komisija ▌odobri posamezen nacionalni program najpozneje šest mesecev potem, ko ga država članica uradno predloži, pod pogojem, da so bile vse pripombe Komisije zadovoljivo upoštevane.
7a. Brez poseganja v odstavek 7 Komisija obvesti Evropski parlament o celotnih rezultatih uporabe odstavkov 5 in 6 tega člena, vključno z izpolnjevanjem ali odstopanjem od najmanjših deležev, določenih za vsak cilj v ustreznih posebnih uredbah.
8. V primeru novih ali nepredvidljivih okoliščin se lahko na pobudo Komisije ali zadevne države članice odobren nacionalni program ponovno pregleda in po potrebi spremeni za preostanek programskega obdobja.
Člen 15
Vmesni pregled
1. Komisija in posamezne države članice leta 2018 ponovno pregledajo položaj glede na razvoj politik Unije in v zadevni državi članici ob upoštevanju vmesnih poročil o vrednotenju, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 52(1)(a).
2. Po tem ponovnem pregledu in ob upoštevanju njegovih rezultatov se ▌nacionalni programi lahko revidirajo.
3. Pravila iz člena 14 o pripravi in odobritvi nacionalnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev revidiranih nacionalnih programov.
4. Po zaključku vmesnega pregleda in v okviru vmesnega vrednotenja iz člena 52(2)(a) Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij▌ predloži poročilo o vmesnem pregledu.
Člen 16
Struktura financiranja
1. Finančni prispevki, predvideni v skladu z nacionalnimi programi, so v obliki nepovratnih sredstev.
2. Ukrepi, ki jih podpirajo nacionalni programi, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema proračun Unije.
3. Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov projekta.
4. Prispevek iz proračuna Unije se lahko v skladu s posebnimi ukrepi ali strateškimi prednostnimi nalogami iz posebnih uredb poveča na 90 %.
5. Prispevek iz proračuna Unije se lahko v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah poveča na 90 %, na primer če zaradi gospodarskih pritiskov na nacionalni proračun projekti sicer ne bi bili izvedeni, cilji nacionalnega programa pa ne bi bili doseženi.
6. Prispevek iz proračuna Unije za tehnično pomoč lahko na pobudo države članice znaša do 100 % skupnih upravičenih izdatkov.
Člen 17
Splošna načela upravičenosti
1. Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali v posebnih uredbah.
2. V skladu s posebnimi uredbami morajo biti izdatki, da so upravičeni:
(a) zajeti v področje uporabe posebnih uredb in njihovih ciljih;
(b) potrebni za izvajanje dejavnosti, zajetih v zadevnem projektu;
(c) biti v razumnih mejah in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti.
3. Izdatki so upravičeni do podpore v skladu s posebno uredbo, če:
– jih je upravičenec ustvaril ▌ med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022 ter
– jih je dejansko plačal imenovani pristojni organ med 1. januarjem 2014 in 30. junijem 2023.
3a. Izdatki so upravičeni tudi, če so nastali med začetkom veljavnosti te uredbe in 1. januarjem 2014 zaradi ukrepov tehnične in upravne pomoči, potrebnih za vzpostavitev upravljavskih in kontrolnih sistemov v okviru Uredbe XX/XXXX [Sklad za notranjo varnost – policija].
3b. Z odstopanjem od tega so izdatki, plačani leta 2014, upravičeni tudi, če jih je pristojni organ plačal pred svojim uradnim imenovanjem v skladu s členom 24, pod pogojem, da so upravljavski in kontrolni sistemi, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju pristojnega organa.
4. Izdatki, vključeni v zahtevke za plačilo, ki jih upravičenec predloži pristojnemu organu, so podprti z računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti, razen za oblike podpore iz člena 18(1)(b), (c) in (d). Za tovrstne oblike pomoči so z odstopanjem od odstavka 3 zneski v zahtevku za plačilo stroški, ki jih pristojni organ povrne upravičencu.
5. Neto prihodek, ki je nastal neposredno zaradi projekta med njegovim izvajanjem in ni bil upoštevan v času odobritve projekta, se odšteje od upravičenih izdatkov projekta najpozneje v končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec.
Člen 18
Upravičeni izdatki
1. Upravičeni izdatki se lahko povrnejo na naslednje načine:
(a) povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov, po potrebi skupaj z amortizacijo;
(b) standardne lestvice stroškov na enoto;
(c) pavšalni zneski;
(d) pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov.
2. Možnosti iz odstavka 1 se lahko kombinirajo, kadar posamezna možnost ▌ zajema različne kategorije stroškov ali kadar so uporabljene za različne projekte v ukrepu ali za zaporedne faze ukrepa.
3. Če se projekt izvaja izključno z javnimi naročili del, blaga ali storitev, se uporablja samo točka (a) odstavka 1. Če so javna naročila v okviru projekta omejena samo na nekatere kategorije stroškov, se lahko uporabijo vse možnosti iz odstavka 1.
4. Zneski iz točke (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo ▌ na podlagi ene od naslednjih možnosti:
(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:
(i) statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah; ▌
(ii) preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev; ali
(iii) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;
(b) skladno s pravili za uporabo ustrezne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto ▌projektov in upravičencev;
(c) skladno s pravili za uporabo ustrezne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto ▌projektov in upravičencev▌.
5. V dokumentu, ki določa pogoje za podporo za vsak projekt▌, se določi metoda, ki se uporablja za določanje stroškov projekta in pogojev za plačilo nepovratnih sredstev.
6. Kadar izvedba projekta povzroči posredne stroške, se ti lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega od naslednjih načinov:
(a) pavšalna stopnja do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, pod pogojem, da se izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto ▌projektov in upravičencev;
(b) pavšalna stopnja do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje, ne da bi morala država članica opraviti izračun za določitev stopnje, ki se uporabi; ▌
(c) pavšalna stopnja, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške ter temelji na obstoječih metodah in ustreznih stopnjah, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobne vrste ▌projektov in upravičencev.
▌
6a. Za določanje stroškov za osebje, ki se nanašajo na izvajanje projekta, se lahko urna postavka, ki se uporablja, izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1720 urami.
▌
8. Poleg metod, določenih v odstavku 4, in kadar prispevek iz proračuna Unije ne presega 100 000 EUR, se lahko zneski iz odstavka 1(b), (c) in (d) določijo za vsak primer posebej na podlagi predloga proračuna, ki ga predhodno odobri pristojni organ ▌.
9. Stroški amortizacije se lahko štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) ▌to omogočajo pravila o upravičenosti nacionalnega programa;
(b) znesek izdatkov je utemeljen s spremno dokumentacijo z enako dokazno vrednostjo, kot jo imajo računi za upravičene stroške, kadar se povrnejo v obliki iz točke (a) odstavka 1;
(c) stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore projekta;
(d) podpora iz proračuna Unije ni prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev.
9a. Brez poseganja v člen 38 in za namene odstavka 8 lahko države članice, katerih nacionalna valuta ni euro, uporabljajo menjalni tečaj eura, ki velja na dan odobritve projekta ali podpisa dogovora o projektu na podlagi mesečnega računovodskega menjalnega tečaja, ki ga v elektronski obliki objavi Komisija, in ki se v času projekta ne bo spreminjal.
Člen 19
Neupravičeni izdatki
V skladu s posebnimi uredbami do prispevka iz proračuna Unije niso upravičeni naslednji stroški:
(a) obresti na dolgove;
(b) nakup nezazidanih zemljišč;
(c) nakup zazidanih zemljišč, kadar je zemljišče potrebno za izvajanje projekta, za znesek, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevni projekt;
(d) davek na dodano vrednost, razen kadar ga ni mogoče povrniti v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV▌.
Člen 20
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. S posebnimi uredbami se lahko na pobudo držav članic za vsak nacionalni program podprejo ukrepi za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje, mreženje, kontrolo in revizijo ter ukrepi za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.
2. Ti ukrepi lahko vključujejo:
(a) izdatke, povezane s pripravo, izbiro, ocenjevanjem, upravljanjem in spremljanjem programa, ukrepov ali projektov;
(b) izdatke, povezane z revizijami in kontrolami ukrepov ali projektov na kraju samem;
(c) izdatke, povezane z vrednotenjem programa, ukrepov ali projektov;
(d) izdatke, povezane z obveščanjem, razširjanjem in preglednostjo v zvezi s programom, ukrepi ali projekti, vključno z izdatki, ki nastanejo zaradi uporabe člena 48, in izdatki za kampanje za obveščanje in osveščanje o namenu programa, organizirane na primer na lokalni ravni;
(e) izdatke za nakup, namestitev in vzdrževanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in vrednotenje te uredbe in posebnih uredb;
(f) izdatke za seje nadzornih odborov in pododborov v zvezi z izvajanjem ukrepov; ti izdatki lahko vključujejo tudi stroške strokovnjakov in drugih udeležencev v teh odborih, vključno z udeleženci iz tretjih držav, kadar je njihova prisotnost bistvena za učinkovito izvajanje programov, ukrepov ali projektov;
(g) izdatke za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.
3. Države članice lahko dodeljena sredstva uporabijo za podporo ukrepom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev in pristojnih organov iz člena 23, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepom za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo podpore, zagotovljene v skladu s posebnimi uredbami.
4. Ukrepi lahko zadevajo tudi pretekle in prihodnje finančne okvire.
5. V primerih, ko je eden ali več pristojnih organov skupnih za več kot en nacionalni program, se lahko odobritve za izdatke za tehnično pomoč za posamezne programe delno ali v celoti združijo.
Oddelek 2
Upravljanje in kontrola
Člen 21
Splošna načela upravljavskih in kontrolnih sistemov
Vsaka država članica za izvajanje nacionalnega programa vzpostavi upravljavske in kontrolne sisteme, pri čemer določi:
(a) opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in kontrolo, ter porazdelitev nalog znotraj vsakega od organov;
(b) upoštevanje načela ločevanja nalog med temi organi in znotraj njih;
(c) postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih izdatkov;
(d) računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih za namene spremljanja in poročanja;
(e) sisteme poročanja in spremljanja, če pristojni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu;
(f) ureditve za revizijo delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov;
(g) sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi.
Člen 21a
Pristojnosti v okviru deljenega upravljanja
Države članice in Komisija so na podlagi načela deljenega upravljanja pristojne za upravljanje in kontrolo nacionalnih programov, in sicer v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v tej uredbi in posebnih uredbah.
Člen 21b
Dolžnosti upravičencev
Upravičenci v celoti sodelujejo s Komisijo in imenovanimi organi, ko ti izvajajo svoje funkcije in naloge v zvezi s to uredbo in posebnimi uredbami.
Člen 22
Pristojnosti držav članic
1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, kontrole in revizije ter prevzamejo s tem povezane pristojnosti, ki so določene v pravilih o deljenem upravljanju iz finančne uredbe in te uredbe ▌.
2. Države članice zagotovijo, da so njihovi upravljavski in kontrolni sistemi za nacionalne programe vzpostavljeni v skladu z določbami te uredbe ter da ti sistemi uspešno delujejo.
3. Države članice vsakemu pristojnemu organu dodelijo ustrezna sredstva za izvajanje nalog v celotnem programskem obdobju.
4. Države članice določijo pregledna pravila in postopke za izbiro in izvajanje projektov v skladu s to uredbo in posebnimi uredbami.
5. Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati zadevni sistem elektronske izmenjave podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).
Člen 23
Pristojni organi
1. Pristojni organi so:
▌
(b) ▌pristojni organ: organ iz javnega sektorja države članice, ki je imenovani organ v skladu s členom 59 finančne uredbe in edini pristojen za ustrezno upravljanje in kontrolo nacionalnega programa ter za vso komunikacijo s Komisijo;
(c) revizijski organ: nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisno od pristojnega organa▌ in ki je pristojno, da vsako leto objavi mnenje iz drugega pododstavka člena 59(5) finančne uredbe;
(d) po potrebi eden ali več imenovanih organov: kateri koli javni ali zasebni organ, ki izvaja nekatere naloge pristojnega organa pod pristojnostjo navedenega organa.
2. Vsaka država članica določi pravila, ki urejajo odnose med organi iz odstavka 1 in njihove odnose s Komisijo.
Člen 24
Imenovanje pristojnih organov
1. Države članice v skladu s členom 59(3) finančne uredbe uradno obvestijo Komisijo o uradnem imenovanju na ministrski ravni pristojnih organov v državah članicah, pristojnih za upravljanje in kontrolo izdatkov v skladu s to uredbo, in sicer čim prej po sprejetju sklepa o sprejetju nacionalnega programa.
2. Imenovanje se organu podeli, če izpolnjuje merila za imenovanje v zvezi z notranjim okoljem, dejavnostmi kontrole, obveščanjem, sporočanjem ter spremljanjem, kakor so določena v tej uredbi oziroma na podlagi te uredbe.
3. Imenovanje temelji na mnenju ▌revizijskega telesa, ki je lahko revizijski organ, in ki oceni, ali pristojni organ izpolnjuje merila za imenovanje. To revizijsko telo je lahko avtonomna javna institucija, pristojna za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Revizijsko telo deluje neodvisno od pristojnega organa in svoje delo opravlja skladno z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.
V skladu s členom 59(3) finančne uredbe lahko države članice odločitev o imenovanju utemeljijo na podlagi tega, ali so upravljavski in kontrolni sistemi v bistvu enaki kot tisti, ki so se uporabljali v predhodnem obdobju in so delovali učinkovito. Če obstoječi rezultati revizije in kontrole pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril za imenovanje, države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim tudi s preklicem imenovanja.
▌
5. Da se zagotovi pravilno delovanje sistema, se Komisiji podelijo pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, ki zadevajo:
(a) minimalne pogoje za imenovanje pristojnih organov v zvezi z notranjim okoljem, dejavnostmi kontrole, obveščanjem, sporočanjem in spremljanjem ter pravila o postopku imenovanja in preklica imenovanja;
(b) pravila o nadzoru in postopku revizije imenovanja pristojnih organov;
(c) obveznosti pristojnih organov glede javne intervencije in vsebino njihove odgovornosti glede upravljanja in nadzora.
Člen 25
Splošna načela o kontrolah, ki jih izvajajo pristojni organi
1. Pristojni organi izvajajo sistematično upravno kontrolo ▌ in jo dopolnijo s kontrolami na kraju samem, če je ustrezno tudi z nenapovedanimi, s katerimi preverijo izdatke, povezane s končnimi zahtevki upravičencev za plačilo, ki so navedeni v letnem zaključnem računu z namenom zagotovitve zadostne ravni zanesljivosti.
2. Pri kontrolah ▌ na kraju samem pristojni organ izbere vzorec za kontrolo med vsemi upravičenci, ki po potrebi vključuje naključni del in del na podlagi tveganja, da dobi podatke o reprezentativni stopnji napak in minimalni stopnji zaupanja, pri čemer je pozoren tudi na največje napake.
3. Pristojni organ o vsaki kontroli na kraju samem sestavi poročilo o kontroli.
4. Kadar se ugotovljene težave zdijo sistematične in bi tako lahko pomenile tveganje za druge projekte, pristojni organ zagotovi nadaljnja preverjanja, po potrebi tudi z dodatnimi kontrolami, da se določi obseg težav in ali je stopnja napake nad sprejemljivo ravnijo. Pristojni organ sprejme potrebne preventivne in popravne ukrepe ter o njih obvesti Komisijo v zbirnem poročilu iz člena 59(5)(b) finančne uredbe.
5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebna pravila, s katerimi naj bi se dosegla enotna uporaba tega člena. Ta pravila se lahko nanašajo zlasti na naslednje:
(a) pravila v zvezi z upravnimi kontrolami in kontrolami na kraju samem, vključno z nenapovedanimi kontrolami na kraju samem, ki jih pristojni organ izvaja v zvezi s spoštovanjem obveznosti, tudi glede tega, kako dolgo je treba hraniti spremno dokumentacijo, ter spoštovanjem zavez in pravil o upravičenosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe in posebnih uredb;
(b) pravila o minimalni ravni kontrol na kraju samem, ki so potrebne za uspešno obvladovanje tveganj, ter pogoje, pod katerimi morajo države članice obseg takšnih kontrol povečati ali zmanjšati, kadar upravljavski in kontrolni sistemi delujejo dobro, stopnje napake pa so na sprejemljivi ravni;
(c) pravila in metode za poročanje o opravljenih kontrolah in preverjanjih ter njihovih rezultatih.
Komisija sprejme navedene izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).
Člen 26
Plačilo upravičencem
Pristojni organi zagotovijo, da upravičenci čim prej in v celoti prejmejo celotni znesek javne podpore. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna dajatev ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.
Člen 27
Naloge revizijskega organa
1. Da bi podprl mnenje, predloženo v skladu s členom 59 finančne uredbe, revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije upravljavskih in kontrolnih sistemov, in sicer na ustreznem vzorcu izdatkov, vključenih v letni zaključni račun. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, ki opredeljuje status revizijskih organov in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati njihove revizije.
2. Kadar revizijo izvede telo, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da ima takšno telo potrebno specializirano strokovno znanje in da deluje neodvisno.
3. Revizijski organ zagotovi, da je revizija izvedena v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.
Člen 28
Sodelovanje z revizijskimi organi
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve njihovih revizijskih načrtov in metod ter zagotovi čimprejšnjo izmenjavo rezultatov revizij v zvezi z upravljavskimi in kontrolnimi sistemi, da se v kar največji meri in sorazmerno izkoristijo nadzorna sredstva in prepreči neupravičeno podvajanje dela.
2. Komisija in revizijski organi se redno sestajajo ▌, da izmenjajo stališča v zvezi z zadevami, povezanimi z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.
Člen 29
Kontrole in revizije s strani Komisije
1. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s postopkom imenovanja, zahtevkom za plačilo letne razlike iz člena 39, letnimi poročili o izvajanju in revizijami s strani nacionalnih organov in organov Unije, oceni, ali so države članice vzpostavile upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo ter da ti sistemi uspešno delujejo pri izvajanju nacionalnih programov.
2. Brez poseganja v revizije, ki jih opravijo države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo revizije ali kontrole na kraju samem po vsaj 12-dnevnem predhodnem obvestilu pristojnega nacionalnega organa, razen v nujnih primerih. Komisija spoštuje načelo sorazmernosti ob upoštevanju potrebe po preprečevanju neupravičenega podvajanja revizij ali kontrol, ki jih izvajajo države članice, stopnje tveganja za proračun Unije in potrebe po kar največjem zmanjšanju upravnega bremena za upravičence. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah ali kontrolah.
3. Revizije ali kontrole lahko vključujejo zlasti:
(a) preverjanje učinkovitosti delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov v nacionalnem programu ali katerem njegovem delu;
(b) skladnost upravnih praks s pravili Unije;
(c) obstoj zahtevane spremne dokumentacije in njene povezave z ukrepi, podprtimi v okviru nacionalnih programov;
(d) pogoje, pod katerimi so bili ukrepi izvedeni in kontrolirani;
(e) oceno dobrega finančnega poslovodenja ukrepov in/ali nacionalnega programa.
4. Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij ali kontrol na kraju samem, imajo dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi s projekti in tehnično pomočjo ali z upravljavskimi in kontrolnimi sistemi. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov. Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določene ukrepe izvajajo uradniki, posebej imenovani z akti nacionalne zakonodaje. Uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar pa imajo brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij.
5. Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne kontrole ali preiskave v zvezi z ukrepi iz te uredbe. Pri takšnih kontrolah lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija za to pooblasti. Za izboljšanje kontrol lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic za nekatere preglede ali preiskave za pomoč zaprosi organe teh držav članic.
6. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih upravljavskih in kontrolnih sistemov ali pravilnost izdatkov v skladu s pravili o upravičenosti.
Oddelek 3
Finančno poslovodenje
Člen 30
Proračunske obveznosti
1. Proračunske obveznosti Unije za posamezni nacionalni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
2. Sklep Komisije o odobritvi nacionalnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84 finančne uredbe▌ in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe.
3. Proračunska obveznost za prvi obrok za posamezni nacionalni program nastane, ko Komisija odobri nacionalni program.
4. Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija izvrši pred 1. majem vsakega leta na podlagi sklepa iz drugega odstavka ▌tega člena, razen kadar se uporablja člen 16 finančne uredbe.
Člen 31
Splošna pravila za plačila
1. Komisija izplača prispevke iz proračuna Unije za nacionalne programe v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljivost sredstev. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost.
2. Plačila so v obliki začetnega predhodnega financiranja, letnega predhodnega financiranja, plačila letne razlike in plačila končne razlike.
3. Uporablja se člen 90 finančne uredbe.
Člen 32
Zbiranje začetnega predhodnega financiranja in plačila letne razlike
1. Skupni znesek plačil začetnega predhodnega financiranja in plačil letne razlike ne presega 95 % prispevka za nacionalni program iz proračuna Unije.
2. Ko je dosežena zgornja meja 95 %, lahko države članice nadaljujejo pošiljanje zahtevkov za plačilo Komisiji.
Člen 33
Ureditev predhodnega financiranja
1. Po sklepu Komisije o odobritvi nacionalnega programa Komisija imenovanemu pristojnemu organu plača znesek začetnega predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Znesek predstavlja 4 % celotnega prispevka za zadevni nacionalni program iz proračuna Unije. Razdeli se lahko na dva obroka, izplačana v štirih mesecih, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev.
1a. Letno predhodno financiranje v znesku 3 % celotnega prispevka iz proračuna Unije za zadevni nacionalni program se izplača pred 1. februarjem 2015. V letih od 2016 do 2022 znaša 5 % celotnega prispevka za zadevni nacionalni program iz proračuna Unije.
2. Če je nacionalni program odobren leta 2015 ali pozneje, se zneska začetnega predhodnega financiranja in letnega predhodnega financiranja izplačata najpozneje šestdeset dni po sprejetju nacionalnega programa, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev.
2a. V primeru sprememb celotnega prispevka iz proračuna Unije za nacionalni program se zneski začetnega predhodnega financiranja in letnega predhodnega financiranja ustrezno spremenijo in so razvidni iz sklepa o financiranju.
3. Predhodno financiranje se uporablja▌ za plačila upravičencem pri izvajanju nacionalnega programa ter za izdatke pristojnih organov v zvezi s tehnično pomočjo. Pristojnemu organu se da nemudoma na voljo za ta namen.
Člen 33a
Obračun predhodnega financiranja
1. Znesek, plačan kot začetno predhodno financiranje, Komisija v celoti obračuna v skladu s postopkom iz člena 36 najpozneje ob zaključku nacionalnega programa.
2. Znesek, ki je bil izplačan v obliki letnega predhodnega financiranja, se v zaključnem računu Komisije obračuna v skladu s členom 35.
3. Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predhodno financiranje, če v skladu s členom 39 v 36 mesecih od datuma nakazila prvega obroka zneska začetnega predhodnega financiranja ni bil poslan noben zahtevek za plačilo.
4. Obresti, ki nastanejo na začetno predhodno financiranje, se porabijo za zadevni nacionalni program in odštejejo od zneska javnih odhodkov, navedenega v zahtevku za končno plačilo.
Člen 33b
Notranja razporeditev prejemkov
1. Kot notranje razporejeni prejemki v smislu člena 21 finančne uredbe veljajo:
(i) zneski, ki se v skladu s členoma 40 in 42 vplačajo v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi;
(ii) zneski, ki se po zaključku programov v skladu s predhodnim večletnim finančnim okvirom vplačajo v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi.
2. Zneski iz odstavka 1 se vplačajo v proračun Unije, v primeru ponovne uporabe pa se najprej uporabijo za financiranje izdatkov v skladu s posebnimi uredbami.
Člen 34
Opredelitev proračunskega leta
Za namene te uredbe proračunsko leto, kot je opredeljeno v členu 59 finančne uredbe, zajema izplačane izdatke in prejete prejemke, ki so bili knjiženi v računovodski izkaz pristojnega organa v obdobju od 16. oktobra leta "N – 1" do 15. oktobra leta "N".
Člen 35
Plačilo letne razlike
1. Komisija plača letno razliko ▌na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnega zaključnega računa za ustrezno proračunsko leto nacionalnega programa in ustrezne odločitve o potrditvi obračuna.
2. Letni zaključni račun zajema plačila, ki jih opravi pristojni organ, tudi plačila v zvezi s tehnično pomočjo, med proračunskim letom in za katere so izpolnjene zahteve glede kontrole iz člena 25.
3. Letna razlika se glede na razpoložljivost proračunskih sredstev plača najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija za sprejemljive oceni informacije in dokumente iz člena 39(1) in člena 49 ter je obračunan zadnji letni zaključni račun.
Člen 36
Zaključek programa
1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2023 predložijo naslednje dokumente:
(a) informacije, ki se zahtevajo za zadnji letni zaključni račun v skladu s členom 39(1);
(b) zahtevek za plačilo končne razlike ter
(c) končno poročilo o izvajanju nacionalnega programa, kot je navedeno v členu 49(1).
2. Zadnji letni zaključni račun vključuje tudi plačila, ki jih opravi pristojni organ v obdobju od 16. oktobra 2022 do 30. junija 2023.
3. Po prejemu dokumentov iz odstavka 1 Komisija plača končno razliko ▌na podlagi veljavnega finančnega načrta, zadnjega letnega zaključnega računa in ustrezne odločitve o potrditvi obračuna.
4. Končna razlika se glede na razpoložljivost proračunskih sredstev plača najpozneje tri mesece po dnevu potrditve obračuna za zadnje proračunsko leto ali en mesec po dnevu sprejetja končnega poročila o izvajanju, odvisno od tega, kaj je pozneje. Zneske, dodeljene po plačilu razlike, Komisija brez poseganja v člen 47 sprosti v šestih mesecih.
Člen 37
Prekinitev roka za plačilo
1. Rok za plačilo na podlagi zahtevka za plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil prekine v smislu finančne uredbe za največ šest mesecev, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo jasni dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju upravljavskega in kontrolnega sistema;
(b) odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil mora izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so izdatki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice;
(c) eden ali več dokumentov, ki se zahtevajo v skladu s členom 39(1), ni bilo predloženih.
Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za dodatne tri mesece.
2. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil omeji prekinitev tistega dela izdatkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz prvega pododstavka odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del izdatkov gre. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil nemudoma pisno obvesti državo članico in pristojni organ o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil prekliče prekinitev, takoj ko so sprejeti potrebni ukrepi.
Člen 37a
Odložitev plačila
1. Komisija lahko odloži plačilo celotne letne razlike ali njenega dela, kadar:
(a) se v upravljavskem in kontrolnem sistemu nacionalnega programa ugotovi resna pomanjkljivost glede učinkovitega delovanja sistema, ki ogroža prispevek Unije za nacionalni program in za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi, ali
(b) so izdatki v letnem zaključnem računu povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ki ni bila odpravljena, ali
(c) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroči prekinitev iz člena 37.
2. Komisija se lahko odloči, da odloži izplačilo celotne letne razlike ali njenega dela, potem ko je državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe ▌.
3. Komisija prekliče odložitev izplačila celotne letne razlike ali njenega dela, kadar država članica sprejme potrebne ukrepe, zaradi katerih je odložitev mogoče preklicati. ▌
Člen 38
Uporaba eura
1. Zneski iz nacionalnih programov, ki so jih predložile države članice, napovedi izdatkov, poročila o izvrševanju odhodkov, ▌zahtevki za plačila, letni zaključni računi in izdatki, navedeni v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih.
2. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo eura še niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna po mesečnem računovodskem menjalnem tečaju eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki vknjiženi v računovodskih izkazih pristojnega organa zadevnega nacionalnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
3. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 2 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je pristojni organ vknjižil v računovodske izkaze pred dnem, ko začne veljati nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Oddelek 4
Potrditev obračuna in finančni popravki
Člen 39
Zahtevek za plačilo letne razlike
1. Do 15. februarja leta, ki sledi proračunskemu letu, vsaka država članica Komisiji predloži dokumente in informacije, ki se zahtevajo po členu 59(5) finančne uredbe. Predloženi dokumenti bodo uporabljeni kot zahtevek za plačilo letne razlike. Rok 15. februarja lahko Komisija na podlagi sporočila zadevne države članice izjemoma podaljša največ do 1. marca. Države članice lahko te informacije objavijo na primerni ravni.
▌
2. Komisija lahko od države članice zahteva, da zagotovi dodatne informacije za namene letne potrditve obračuna. Če država članica zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija sprejme odločitev o potrditvi obračuna na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.
▌
4. Dokumenti iz odstavka 1 se oblikujejo v skladu s predlogami, ki jih je Komisija sprejela z izvedbenimi akti. Komisija sprejme te izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2).
Člen 40
Letna potrditev obračuna
1. Komisija do 31. maja v letu, ki sledi proračunskemu letu, odloča o potrditvi letnih zaključnih računov za vsak nacionalni program. Odločitev o potrditvi obračunov zajema celovitost, točnost in verodostojnost predloženih letnih zaključnih računov brez poseganja v kakršne koli naknadne finančne popravke.
2. Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o izvajanju postopka letne potrditve obračuna, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba izvesti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegove izvedbe, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).
Člen 41
Finančni popravki držav članic
Države članice izvedejo finančne popravke, ki so potrebni v zvezi s posameznimi in/ali sistematičnimi nepravilnostmi,▌ ugotovljenimi pri nacionalnih programih. Finančni popravki se izvedejo tako, da se zadevni prispevek v celoti ali delno ukine iz proračuna Unije. Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo za proračun Unije ter izvedejo sorazmeren popravek. Črtani in izterjani zneski ter pripadajoče obresti se prerazporedijo v zadevni nacionalni program, razen zneskov, ki izhajajo iz nepravilnosti, ki so jih ugotovili Evropsko računsko sodišče in službe Komisije, tudi urad OLAF. Po zaključku nacionalnega programa država članica povrne izterjane zneske v proračun Unije.
Člen 42
Potrditev skladnosti in finančni popravki Komisije
1. Komisija izvede finančne popravke z ukinitvijo dela ali celotnega prispevka iz proračuna Unije k nacionalnemu programu in z izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo izdatki, ki kršijo veljavno zakonodajo ▌, vključno v zvezi s pomanjkljivostmi upravljavskih in kontrolnih sistemov držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Evropsko računsko sodišče.
2. Kršitev veljavne zakonodaje ▌ je podlaga za finančni popravek samo v povezavi z izdatki, ki so bili prijavljeni Komisiji, in če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
(a) kršitev je ▌vplivala na izbiro projektov v nacionalnem programu ali – v primeru, da zaradi narave kršitve ni mogoče ugotoviti takšnega učinka – če obstaja znatno tveganje, da je kršitev imela takšen učinek;
(b) ▌kršitev je ▌ vplivala na znesek izdatkov, prijavljenih za povračila iz ▌ proračuna Unije, ali – v primeru, da zaradi narave kršitve ni mogoče ugotoviti njenega finančnega učinka – če obstaja utemeljena možnost, da je kršitev imela takšen učinek.
3. Komisija pri odločanju o▌ finančnem popravku iz odstavka 1 upošteva načelo sorazmernosti tako, da upošteva vrsto in resnost kršitve veljavne zakonodaje ▌ter njene finančne posledice za ▌proračun Unije.
4. Pred sprejetjem vsakega sklepa o zavrnitvi financiranja se ugotovitve Komisije in odgovori zadevne države članice uradno pisno sporočijo obema stranema, pri čemer ti nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.
5. Financiranje se ne sme zavrniti za:
(a) odhodke, ki jih pristojni organ ustvari več kot 36 mesecev prej, preden Komisija uradno pisno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah;
(b) odhodke za večletne ukrepe v okviru nacionalnih programov, kadar se zadnja obveznost upravičenca ustvari več kot 36 mesecev prej, preden Komisija uradno pisno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah;
(c) odhodke za ukrepe, predvidene v nacionalnih programih, razen tistih iz točke (b) tega odstavka, za katere je bilo izplačilo ali, odvisno od primera, končno izplačilo pristojnega organa izvedeno več kot 36 mesecev prej, preden Komisija uradno pisno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah.
6. Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o izvajanju postopka potrditve skladnosti, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba izvesti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegovo izvedbo, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).
Člen 43
Obveznosti držav članic
Finančni popravek Komisije ne vpliva na obveznost države članice, da izvrši terjatve v skladu s členom 21(h) te uredbe in da izterja državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999[9].
Člen 44
Povračilo
1. Vsako povračilo v splošni proračun Unije se izvrši pred rokom, določenim v nalogu za izterjavo, sestavljenim v skladu s členom 80 finančne uredbe. Rok je zadnji dan drugega meseca, ki sledi izdaji naloga.
2. Za vsako zamudo pri povračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo za obdobje od roka za plačilo do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je 1,5 odstotne točke višja od obrestne mere, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi delovni dan meseca, v katerem je rok izplačila.
Oddelek 5
Sprostitev
Člen 45
Načela
1. Nacionalni programi se predložijo v postopek sprostitve, uveden na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v začetnem in letnem predhodnem financiranju iz člena 33 in zahtevku za plačilo iz člena 39, sprostijo do 31. decembra drugega leta po prevzetju proračunske obveznosti. Komisija za sprostitev obveznosti znesek izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med leti 2015 in 2020 prišteje šestino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s celotnim zneskom prispevka za leto 2014.
1a. Z odstopanjem od odstavka 1 se roki za sprostitev ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s celotnim letnim prispevkom za leto 2014.
1b. Če je prva letna proračunska obveznost povezana s celotnim letnim prispevkom za leto 2015, se roki za sprostitev z odstopanjem od odstavka 1 ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s celotnim letnim prispevkom za leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz odstavka 1 izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med leti 2016 in 2020 prišteje petino letne proračunske obveznosti, povezane s celotnim zneskom prispevka za leto 2015.
2. Prevzeta obveznost v zvezi z zadnjim letom obdobja se sprosti v skladu s pravili, ki veljajo za zaključek programov.
3. Vse prevzete obveznosti, ki so še odprte na zadnji dan upravičenosti do odhodkov v skladu s členom 17(3) in za katere pristojni organ ne predloži zahtevka za plačilo v šestih mesecih po omenjenem datumu, se samodejno sprostijo.
Člen 46
Odstopanja od sprostitve
1. Znesek, na katerega se nanaša sprostitev, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji:
(a) ker so bili ukrepi začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom ali
(b) zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje nacionalnega programa v celoti ali delno. Pristojni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje nacionalnega programa v celoti ali delno.
Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje ukrepov začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.
2. Država članica do 31. januarja pošlje Komisiji informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.
3. Del proračunskih obveznosti, za katere je bil predložen zahtevek za plačilo, a je Komisija plačilo 31. decembra leta N + 2 zmanjšala ali odložila, se ne upošteva pri izračunu zneska za samodejno sprostitev.
Člen 47
Postopek
1. Kadar koli obstaja tveganje glede uporabe sprostitve iz člena 45, Komisija o tem čim prej obvesti državo članico.
2. Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, obvesti pristojni organ o znesku za sprostitev, ki izhaja iz prejetih informacij.
3. Država članica ima na voljo dva meseca, da se dogovori o znesku, za katerega se izvede sprostitev, ali da predloži svoje pripombe.
4. Komisija izvede samodejno sprostitev najkasneje devet mesecev po zadnjem roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1 do 3.
5. V primeru samodejne sprostitve se prispevek iz proračuna Unije za zadevni nacionalni program za zadevno leto zmanjša za znesek samodejne sprostitve. Prispevek Unije v finančnem načrtu se sorazmerno zmanjša, razen če država članica ne predloži popravljenega finančnega načrta.
POGLAVJE V
OBVEŠČANJE, SPOROČANJE, SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČANJE
Člen 48
Obveščanje in objavljanje
1. Države članice in pristojni organi so odgovorni za:
(a) ▌spletno mesto ali spletni portal z informacijami o nacionalnih programih in dostopom do njih v zadevni državi članici;
(b) obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru nacionalnih programov;
(c) objavljanje informacij za državljane Unije glede vloge in dosežkov posebnih uredb z ukrepi obveščanja in sporočanja o rezultatih in učinku nacionalnih programov.
2. Države članice zagotovijo preglednost izvajanja nacionalnih programov in vodijo seznam ukrepov, podprtih s posameznimi nacionalnimi programi, ki je na voljo na spletni strani ali na spletnem portalu. Seznam ukrepov vključuje posodobljene informacije o končnih upravičencih, nazive projektov in znesek sredstev Unije, ki jim je dodeljen.
2a. Praviloma se informacije objavijo, razen če je dostop do njih omejen zaradi njihove zaupne narave, kar predvsem zadeva varnost, javni red, kazenske preiskave in varstvo osebnih podatkov.
3. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, da se določijo pravila glede ukrepov obveščanja in objavljanja za javnost ter glede ukrepov obveščanja za upravičence.
4. Komisija bo z izvedbenimi akti opredelila tehnične značilnosti ukrepov obveščanja in objavljanja. Komisija navedene izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).
Člen 49
Poročila o izvajanju
1. Do 31. marca 2016 in do 31. marca vsakega naslednjega leta do vključno leta 2022 pristojni organ Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju posameznega nacionalnega programa v preteklem proračunskem letu in lahko te informacije objavi na ustrezni ravni. Poročilo, predloženo leta 2016, bo zajemalo proračunski leti 2014 in 2015. Država članica predloži končno poročilo o izvajanju nacionalnih programov do 31. decembra 2023.
2. Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije o:
(a) izvajanju nacionalnega programa s sklicevanjem na finančne podatke in kazalnike;
(b) morebitnih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo uspešnost nacionalnega programa.
3. Ob upoštevanju vmesnega pregleda se v letnem poročilu o izvajanju, predloženem leta 2017, navedejo in ocenijo:
(-a) informacije iz odstavka 2▌;
(a) napredek pri doseganju ciljev nacionalnih programov prek prispevka iz proračuna Unije ▌;
(b) sodelovanje ustreznih partnerjev, kot je določeno v členu 12.
4. Letno poročilo o izvajanju, predloženo leta 2020, in končno poročilo o izvajanju poleg informacij in ocene iz odstavka ▌ 2 ▌ vključujeta tudi informacije in oceno o napredku pri doseganju ciljev nacionalnega programa, ob upoštevanju rezultatov dialoga o usmeritvi.
5. Letna poročila o izvajanju iz odstavkov 1 do 4 so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v navedenih odstavkih. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju o tem obvesti državo članico, sicer šteje za sprejemljivo.
6. Komisija obvesti državo članico o svojih pripombah glede letnega poročila o izvajanju v dveh mesecih od prejema. Če Komisija ne predloži pripomb v tem roku, poročila štejejo za sprejeta.
7. Komisija lahko da pripombe v zvezi z vprašanji iz letnega poročila pristojnega organa o izvajanju, ki vplivajo na izvajanje nacionalnega programa. Če so takšne pripombe predložene, pristojni organ zagotovi potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in Komisijo po potrebi v treh mesecih obvesti o ▌sprejetih ukrepih.
8. Letna poročila in končno poročilo o izvajanju se sestavijo v skladu s predlogami, ki jih sprejme Komisija. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2).
Člen 50
Skupni okvir za spremljanje in vrednotenje
1. Komisija redno spremlja izvajanje te uredbe in posebnih uredb, po potrebi v sodelovanju z državami članicami.
2. Izvajanje posebnih uredb Komisija ovrednoti skupaj z državami članicami v skladu s členom 52.
3. Vzpostavi se skupni okvir za spremljanje in vrednotenje z namenom merjenja ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, dodane vrednosti in vzdržnosti ukrepov ter poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena glede na cilje te uredbe in posebnih uredb ter uspešnost te uredbe in posebnih uredb kot instrumentov, ki prispevajo k razvoju območja svobode, varnosti in pravice.
4. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, da se nadalje razvije skupni okvir za spremljanje in ocenjevanje.
5. Države članice Komisiji zagotovijo ▌potrebne informacije ▌, ki omogočajo spremljanje in vrednotenje te uredbe in posebnih uredb.
6. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo na podlagi posebnih uredb, in tistimi, ki se izvajajo na podlagi drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Unije.
6a. Komisija posebno pozornost v skladu s členom 9 nameni spremljanju in ocenjevanju ukrepov in programov v povezavi s tretjimi državami.
Člen 51
Ocenjevanje nacionalnih programov s strani držav članic
1. Države članice izvajajo vrednotenje iz člena 52(1). Vrednotenje, ki mora biti izvedeno leta 2017, prispeva k izboljšanju kakovosti zasnove in izvajanja nacionalnih programov v skladu s skupnim okvirom za spremljanje in vrednotenje.
2. S tem v zvezi države članice zagotovijo, da se uporabljajo postopki za pridobivanje in zbiranje podatkov, potrebnih za vrednotenje, vključno s podatki, povezanimi s kazalniki iz skupnega okvira za spremljanje in vrednotenje.
3. Vrednotenje iz člena 52(1) izvajajo strokovnjaki▌ , ki so funkcionalno neodvisni od pristojnih organov, revizijskih organov in pooblaščenih organov. Ti strokovnjaki so lahko povezani z avtonomno javno institucijo, pristojno za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Komisija zagotovi navodila za izvajanje vrednotenja.
4. Vrednotenja iz člena 52(1) se objavijo v celoti, razen če je dostop do informacij omejen zaradi njihove zaupne narave, kar predvsem zadeva varnost, javni red, kazenske preiskave in varstvo osebnih podatkov.
Člen 52
Poročila o vrednotenju s strani držav članic in Komisije
1. Države članice v skladu s skupnim okvirom za spremljanje in vrednotenje Komisiji predložijo:
(a) vmesno poročilo o vrednotenju izvajanja ukrepov in napredka pri doseganju ciljev nacionalnih programov najpozneje do 31. decembra 2017;
(b) poročilo o naknadnem vrednotenju učinkov ukrepov znotraj nacionalnih programov najpozneje do 31. decembra 2023.
2. Na podlagi poročil iz odstavka 1 Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
(a) vmesno poročilo o vrednotenju izvajanja te uredbe in posebnih uredb na ravni Unije najpozneje do 30. junija 2018. V poročilo se vključi tudi ocena vmesnega pregleda, izvedenega v skladu z določbami te uredbe in posebnih uredb;
(b) poročilo o naknadnem vrednotenju učinkov te uredbe in posebnih uredb, in sicer po zaključku nacionalnih programov, najpozneje do 30. junija 2024.
3. Z naknadno oceno Komisije se preuči tudi učinek posebnih uredb na razvoj območja svobode, varnosti in pravice glede njihovega prispevka k naslednjim ciljem:
(a) razvoju skupne kulture obmejne varnosti, sodelovanja organov pregona ter kriznega upravljanja;
(b) učinkovitem upravljanju migracijskih tokov v EU;
(c) razvoju skupnega evropskega azilnega sistema;
(d) pravični in enaki obravnavi državljanov tretjih držav;
(e) solidarnosti in sodelovanju med državami članicami pri reševanju vprašanj glede migracije in notranje varnosti;
(f) skupnemu pristopu Unije k migraciji in varnosti tretjih držav.
▌
3a. Vsa poročila o vrednotenju iz tega člena se objavijo v celoti, razen če je dostop do informacij omejen zaradi njihove zaupne narave, kar predvsem zadeva varnost, javni red, kazenske preiskave in varstvo osebnih podatkov.
POGLAVJE VI
▌KONČNE DOLOČBE
Člen 54
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastila iz te uredbe se na Komisijo prenesejo za sedem let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za tri leta, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem posameznega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz te uredbe lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Ta sklep ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o aktu ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne nasprotujeta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 55
Postopek pred odborom
1. Komisiji pomaga skupni odbor ▌„Sklad za migracije in azil ter Sklad za notranjo varnost“, ustanovljen s to uredbo▌. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne predloži mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, razen za člen 14(4), člen 22(5), člen 40(2), člen 42(6) in člen 48(4) te uredbe.
Člen 56
Pregled
Evropski parlament in Svet na predlog Komisije pregledata to uredbo najpozneje do 30. junija 2020.
Člen 57
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
___________________
PRILOGA K OSNUTKU ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Izjava Komisije o sprejetju nacionalnih programov
„Komisija si bo po svojih najboljših močeh prizadevala obvestiti Evropski parlament pred sprejetjem nacionalnih programov.“
Izjava Komisije o členu 5(4), pododstavek 2, točka (b) Uredbe 182/2011
„Komisija poudarja, da je sistematično sklicevanje na točko (b) drugega pododstavka člena 5(4) v nasprotju s črko in duhom Uredbe št. 182/2011 (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). Ta določba se uporablja samo, če obstaja posebna potreba po odmiku od načelnega pravila, po katerem Komisija lahko sprejme osnutek izvedbenega akta, kadar ni izdano mnenje. Ker gre pri točki (b) drugega pododstavka za izjemo od splošnega pravila iz odstavka 4 člena 5, se njena uporaba ne more šteti za „diskrecijsko pravico‟ zakonodajalca, ampak jo je treba razlagati restriktivno in njeno uporabo utemeljiti.‟
14.9.2012
MNENJE Odbora za proračun
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja
( COM(2011)0752 – C7‑0444/2011 – 2011/0367(COD) )
Pripravljavka mnenja: Monika Hohlmeier
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Proračun za notranje zadeve
Junija 2011 je Evropska komisija predstavila predlog o večletnem finančnem okviru. Ta vključuje skupni proračun za področje notranjih zadev v znesku 10,9 milijard za obdobje 2014–2020.
Ta znesek zajema stroške za finančne programe, pa tudi financiranje velikih IT sistemov in agencij EU, dejavnih na področju notranjih zadev[10].
Proračun za notranje zadeve za obdobje 2012–2020 | v mio EUR (v tekočih cenah) |
Sklad za migracije in azil vključno s programom za ponovno naselitev in evropsko migracijsko mrežo | 3,869 |
Sklad za notranjo varnost vključno z velikimi IT sistemi | 4,648 |
Obstoječi IT sistemi in Agencija IT | 822 |
Seštevek | 9,339 |
Agencije (Europol, Frontex EASO, Cepol in EMCDDA) | 1,572 |
Skupaj | 10,911 |
Pravni okvir dveh skladov
Da bi se poenostavile strukture financiranja na področju notranjih zadev in da bi se poraba na ravni EU bolje uskladila s strateškimi političnimi cilji Unije, Komisija predlaga zmanjšanje števila skladov na dva in določitev horizontalnih določb o upravljanju skladov. Torej ta dva sklada v čim večji možni meri delujeta z enakimi izvedbenimi mehanizmi.
Ta uredba o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja je torej del okvira Unije za financiranje iz teh dveh skladov:
·sklada za migracije in azil in
·sklada za notranjo varnost (ki ga sestavljata instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov in instrument finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja).
Ta horizontalni instrument, ki velja tako za sklad za migracije in azil kot tudi za oba sestavna dela sklada za notranjo varnost (bodisi neposredno ali s križnim sklicevanjem), določa pravila o načrtovanju, upravljanju in nadzoru, poročanju o finančnem poslovodenju in ocenjevanju.
Splošna struktura s štirimi uredbami je potrebna zaradi različnih pravil glasovanja v Svetu, ki izhajajo iz načela neobveznega sodelovanja v skladu s protokoloma 19 (o schengenskem pravnem redu) in 21 (o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice) Pogodb. Z uvedbo horizontalne uredbe se bistveno zmanjša celotno število določb, ki bi se sicer ponavljale v posameznih aktih.
Splošne določbe
Ta uredba določa le finančne in tehnične obveznosti, kot so določbe o načrtovanju, upravljanju in nadzoru, finančnem poslovodenju, potrditvi obračuna, zaključku programov ter poročilih in ocenjevanju, pri čemer se opredelitve ciljev politik, upravičenih ukrepov, razporejanja virov in obsega posredovanja za posamezna področja politik urejajo v treh posebnih uredbah.
Finančne posledice
Glede na to, da ta uredba določa le splošna pravila o financiranju porabe, ne dodeljuje nobenih sredstev. Predlog Komisije o večletnem finančnem okviru vključuje predlog 3 869 milijonov EUR za sklad za migracije in azil ter 4 648 milijonov EUR za sklad za notranjo varnost (glej zgornjo tabelo v tekočih cenah). Politika notranjih zadev se izvaja večinoma z deljenim upravljanjem, vsakodnevno upravljanje pa je zaupano nacionalni ravni.
Predlogi sprememb
Poleg tega pripravljavka mnenja predlaga, da se jasno poudari, da morajo financirane dejavnosti imeti evropsko dodano vrednost. V ta namen bi se bilo treba med političnim dialogom z državami članicami za vzpostavitev nacionalnih programov ustrezno posvetovati tudi s pristojnimi agencijami EU.
Da bi se karseda preprečila zloraba sredstev EU, pripravljavka mnenja predlaga, da se omogočijo nenapovedani pregledi in inšpekcije na kraju samem. Poleg tega, za namene učinkovite in na cilj osredotočene porabe sredstev ter ob upoštevanju prispevkov držav članic, pripravljavka mnenja predlaga, da se ne vključi financiranje nujnih ukrepov do 100 %, temveč da se vedno zahteva minimalno sofinanciranje s strani države članice, tudi na zelo nizki ravni.
Za zagotavljanje trajnosti financiranja pripravljavka mnenja predlaga določitev letnega vnaprejšnjega financiranja.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1 a (novo)
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
| 1a. Poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, za zakonodajni organ le okvirnega pomena in da ne morejo biti dokončno določena, dokler se ne doseže sporazum o predlogu ureditve večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020; |
Predlog spremembe 2
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1 b (novo)
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
| 1a. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo¹; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje obstoječe politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in za načelo solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek; poziva Svet, naj jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom; |
| _______________ |
| ¹ Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266 |
Predlog spremembe 3
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1 c (novo)
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
| 1c. Poudarja dejstvo, da mora Komisija, ob upoštevanju nalog, ki jih je že opredelila in izpolnila Unija, zagotoviti, da se te politične prednostne naloge v predlogu odražajo na daljnoviden in ustrezen način; |
Predlog spremembe 4
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1 d (novo)
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
| 1d. Ponovno poudarja, da Lizbonska pogodba predvideva, da so delegirani akti le nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo in ki zadevajo nebistvene sestavine zakonodajnega akta; zato vztraja pri kritiki razširjene uporabe delegiranih aktov in vztraja, da je treba vse bistvene sestavine vključiti v zadevni zakonodajni akt; |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (2a) Evropski parlament je v resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo¹, poudaril potrebo po celovitem pristopu k perečim vprašanjem priseljevanja in azila ter k upravljanju zunanjih meja Unije, skupaj z zadostnimi sredstvi in podpornimi orodji za obvladovanje izrednih razmer, zagotovljenimi v duhu spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti med državami članicami ob spoštovanju obveznosti posameznih držav in jasni opredelitvi nalog. Nadalje ugotavlja, da je treba v zvezi s tem primerno upoštevati večje izzive, s katerimi se soočajo agencija FRONTEX, Evropski urad za podporo azilu ter skladi za solidarnost in upravljanje migracijskih tokov. |
| __________________ |
| ¹ Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266 |
Obrazložitev
Odstavek 107 resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (2b) V svoji resoluciji z dne 8. junija 20111 Evropski parlament nadalje poudarja, da je treba razvijati boljše sinergije med različnimi skladi in programi, opozarja na dejstvo, da poenostavljanje upravljanja skladov in dovoljevanje navzkrižnega financiranja omogočata namenjanje več sredstev za skupne cilje, pozdravlja namero Komisije glede zmanjšanja skupnega števila proračunskih instrumentov na področju notranjih zadev v strukturo iz dveh stebrov in, kjer je to mogoče, uvrstitev v skupno upravljanje, ter izraža svoje prepričanje, da bi moral ta pristop precej prispevati k večji poenostavitvi, racionalizaciji, utrditvi in preglednosti obstoječih skladov in programov. Vendar je opozoril, da je treba paziti, da se različni notranjepolitični cilji ne bodo pomešali med seboj. |
| __________________ |
| ¹ Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266 |
Obrazložitev
Odstavek 109 resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo.
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3a) Poraba sredstev na tem področju bi morala biti bolj usklajena, da bi se zagotovili dopolnjevanje, večja učinkovitost in prepoznavnost ter dosegle boljše proračunske sinergije. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3b) Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev skladov ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Zunanje delovanje mora biti dosledno in skladno, kakor je določeno v členu 18(4) PEU. | (7) Zunanje delovanje mora biti dosledno in skladno, kakor je določeno v členu 18(4) PEU. Evropska komisija bi morala skupaj z ESZD vzpostaviti učinkovit mehanizem za zagotovitev te doslednosti. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Upravičenost izdatkov v okviru nacionalnih programov se določi z nacionalno zakonodajo ob upoštevanju skupnih načel. Določiti je treba začetni in končni datum upravičenosti izdatkov za zagotavljanje enotnih in nepristranskih pravil za nacionalne programe. | (11) Upravičenost izdatkov v okviru nacionalnih programov se določi z nacionalno zakonodajo ob upoštevanju skupnih načel iz te uredbe. Določiti je treba začetni in končni datum upravičenosti izdatkov za zagotavljanje enotnih in nepristranskih pravil za nacionalne programe. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Tehnična pomoč mora državam članicam omogočati, da podprejo izvedbo svojih nacionalnih programov in pomagajo upravičencem izvajati obveznosti ter upoštevati zakonodajo Unije. | (12) Tehnična pomoč je nujna za omogočanje državam članicam, da podprejo izvedbo svojih nacionalnih programov in pomagajo upravičencem izvajati obveznosti ter upoštevati zakonodajo Unije, ter povečati prepoznavnost skladov EU in olajšati dostop do njih. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Za zagotovitev primernega okvira za hitro zagotavljanje nujne pomoči ta uredba omogoča pomoč za ukrepe, za katere so odhodki nastali še pred vlogo za takšno pomoč, v skladu z določbo v finančni uredbi¹, ki omogoča takšno prožnost v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. | (13) Za zagotovitev primernega okvira za hitro zagotavljanje nujne pomoči ta uredba omogoča pomoč za ukrepe, za katere so odhodki nastali še pred vlogo za takšno pomoč, v skladu z določbo v finančni uredbi¹, ki omogoča takšno prožnost v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. |
____________ | ____________ |
¹Triletni pregled finančne uredbe – predlog Komisije COM(2010)0260 | ¹Uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije ( COM(2010)0815 z dne 22. decembra 2010). |
Obrazložitev
Popravljeno napačno sklicevanje.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (16a) Pravilna uporaba sredstev je temeljna prednostna naloga, vendar bi bilo treba poenostaviti uporabo srestev na zadevnih političnih področjih. Zato bi bilo treba, če stopnja napak države članice pri izvrševanju te uredbe in posebnih uredb ne presega 2 %, zmanjšati pogostost pregledov. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Revizija finančne uredbe vsake tri leta uvaja spremembe pri načelih deljenega upravljanja, ki jih je treba upoštevati. | (22) Revizija finančne uredbe vsake tri leta uvaja spremembe pri metodi deljenega upravljanja, ki jih je treba upoštevati. |
_______________ | _______________ |
¹Triletni pregled finančne uredbe – predlog Komisije COM(2010)0260 | ¹Uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije ( COM(2010)0815 z dne 22. decembra 2010) |
Obrazložitev
Deljeno upravljanje ni načelo izvrševanja, je metoda izvrševanja proračuna EU.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (22a)Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, bi bilo treba naloge izvrševanja prenesti na države članice. Komisija in države članice bi morale pri upravljanju sredstev Unije upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljati prepoznavnost ukrepov Unije. V ta namen bi Komisija in države članice morale izpolnjevati vsaka svoje obveznosti v zvezi z revizijo in nadzorom ter morale prevzeti nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev bi lahko vključevala dopolnilne določbe. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (27a) Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje programa in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost instrumenta za vse udeležence. Ker se del dejavnosti v okviru teh skladov izvaja na podlagi deljenega upravljanja, države članice ne bi smele dodajati novih pravil, saj bi s tem otežile uporabo sredstev za upravičence. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Posebne uredbe zagotavljajo podporo prek nacionalnih programov, ukrepov Unije in nujne pomoči, s katero se dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno posredovanje in s tem izpolnjujejo cilji, za katere si prizadeva Unija. | 1. Posebne uredbe zagotavljajo podporo prek nacionalnih programov, ukrepov Unije in nujne pomoči, s katero se dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno posredovanje in s tem izpolnjujejo cilji, za katere si prizadeva Unija ter se ustvarja evropska dodana vrednost. |
Obrazložitev
Financiranje Unije bi moralo vedno ustvariti dodano vrednost EU in ne nadomestiti nacionalno financiranje.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi posebnih uredb, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. | 1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi posebnih uredb, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena, če upravne zahteve za pravilno izvrševanje niso izpolnjene, Komisija ustrezno ukrepa, da bi pomagala državi članici pri vzpostavitvi ustreznih upravnih struktur. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Države članice zagotavljajo učinkovito preprečevanje goljufij, zlasti v zvezi s področji z višjo stopnjo tveganja, ki bo imelo odvračilni učinek, ob upoštevanju koristi in sorazmernosti ukrepov. | 4. Države članice zagotavljajo učinkovito preprečevanje goljufij, zlasti v zvezi s področji z višjo stopnjo tveganja, ki bo imelo odvračilni učinek, ob upoštevanju koristi in sorazmernosti ukrepov. To lahko vključuje nenapovedane preglede in inšpekcije na kraju samem. |
Obrazložitev
Da bi se karseda preprečila zloraba sredstev EU, bi bilo treba omogočiti nenapovedane preglede in inšpekcije na kraju samem.
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 2 (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Ukrepi Unije, nujna pomoč in tehnična pomoč na pobudo Komisije se lahko izvedejo: | 4. Ukrepi Unije, nujna pomoč in tehnična pomoč na pobudo Komisije se lahko izvedejo: |
– neposredno, s strani Komisije ali prek izvajalskih agencij; | – neposredno, s strani Komisije ali prek izvajalskih agencij; |
– posredno, s strani subjektov in oseb, razen držav članic, v skladu s členom 57 finančne uredbe. | – posredno, s strani subjektov in oseb, razen držav članic, v skladu s členom 57 finančne uredbe. |
| Komisija v skladu s členom 317 PDEU ostaja odgovorna za izvajanje proračuna Unije in Evropski parlament in Svet seznanja o dejavnostih subjektov iz druge alinee. |
Obrazložitev
Predlog spremembe usklajuje besedilo z revidirano Finančno Uredbo.
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. V okviru razpoložljivih sredstev lahko nujna pomoč predstavlja 100 % upravičenih izdatkov. | 2. V okviru razpoložljivih sredstev in z odstopanjem od člena 16 lahko nujna pomoč predstavlja več kot 90 %, vendar ne 100 % upravičenih izdatkov. |
Obrazložitev
Da se zagotovita učinkovita in odgovorna poraba ter dopolnjevanje skladov EU, morajo države članice vedno sofinancirati dejavnosti in tako zagotoviti, da je poraba Unije osredotočena na nek cilj. V nujnih primerih lahko upravičeni izdatki predstavljajo več kot 90 %, vendar ne bi smeli predstavljati 100 % vseh izdatkov.
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Pred začetkom pripravljanja programov bo Komisija v dialogu o politiki z vsako državo članico obravnavala nacionalne zahteve in prispevek, ki bi ga lahko omogočili iz proračuna Unije za izpolnjevanje teh zahtev, ob upoštevanju začetnega stanja v posamezni državi članici in ciljev posebnih uredb. Dialog o politiki se bo končal s podpisom potrjenega zapisnika ali izmenjavo pisem, v katerih bodo določene posebne potrebe in prednostne naloge posameznih držav članic ter s čimer bo začrtan okvir za pripravo nacionalnih programov. | 1. Pred začetkom pripravljanja programov bo Komisija v dialogu o politiki z vsako državo članico obravnavala nacionalne zahteve in prispevek, ki bi ga lahko omogočili iz proračuna Unije za izpolnjevanje teh zahtev, ob upoštevanju začetnega stanja v posamezni državi članici in ciljev posebnih uredb. Dialog o politiki se bo končal s podpisom potrjenega zapisnika ali izmenjavo pisem, v katerih bodo določene posebne potrebe in prednostne naloge posameznih držav članic ter s čimer bo začrtan okvir za pripravo nacionalnih programov. |
| Da se zagotovi potrebna evropska dodana vrednost, politični dialog vključuje ustrezno posvetovanje s pristojnimi agencijami Unije in daje priložnost za izmenjavo mnenj o ukrepih Unije. |
Ukrepi, ki naj bi se izvedli v tretjih državah in v povezavi z njimi, niso neposredno usmerjeni v razvoj, z dialogom o politiki pa se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v povezavi z zadevno državo ali regijo. | Ukrepi, ki naj bi se izvedli v tretjih državah in v povezavi z njimi, niso neposredno usmerjeni v razvoj, z dialogom o politiki pa se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v povezavi z zadevno državo ali regijo. |
Obrazložitev
Da bi se zagotovila potrebna evropska dodana vrednost porabe Unije, morajo države članice in pristojne agencije EU začeti tvoren dialog o opredelitvi nalog in prednostnih nalog. Zato bi se bilo treba pri pripravi nacionalnih programov posvetovati z ustreznimi pristojnimi agencijami EU, hkrati pa bi države članice morale imeti možnost, da izrazijo svoje mnenje o ukrepih Unije.
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) ustrezno strategijo z opisom ciljev, ki naj bi se dosegli s pomočjo proračuna Unije, s cilji za njihovo doseganje, okvirnim časovnim razporedom in primeri ukrepov, predvidenih za dosego teh ciljev; | (c) ustrezno strategijo z opisom ciljev, ki naj bi se dosegli s pomočjo proračuna Unije, s cilji za njihovo doseganje, okvirnim časovnim razporedom in primeri ukrepov, predvidenih za dosego teh ciljev; ta strategija bo v vsaki od držav članic zagotovila pošteno in pravično razdelitev sredstev, dodeljenih v skladu s posameznimi uredbami, ob spoštovanju vseh ciljev, opredeljenih v posameznih uredbah; |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 6 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 6a. Vsi nacionalni programi se odobrijo do 31. decembra 2014. |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezano odgovornost iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter te uredbe. V skladu z načelom deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor nacionalnih programov. | 1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezano odgovornost iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe. V skladu z metodo deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor nacionalnih programov, Komisija pa ostane odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v skladu s členom 317 PDEU. |
Obrazložitev
Predlog spremembe usklajuje besedilo z revidirano Finančno Uredbo.
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Plačila so v obliki začetnega vnaprejšnjega financiranja, plačila letne razlike in plačila končne razlike. | 2. Plačila so v obliki začetnega vnaprejšnjega financiranja, letnega vnaprejšnjega financiranja, plačila letne razlike in plačila končne razlike. |
Obrazložitev
Da bi se zagotavljala trajnost financiranja, je treba tudi predvideti letno vnaprejšnje financiranje.
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 33 – naslov
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Ureditev začetnega vnaprejšnjega financiranja | Ureditev začetnega in letnega vnaprejšnjega financiranja |
Obrazložitev
Da bi se zagotavljala trajnost financiranja, je treba natančno določiti časovni okvir obeh plačil in tudi predvideti letno vnaprejšnje financiranje.
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Po sklepu Komisije o sprejetju nacionalnega programa Komisija plača znesek začetnega vnaprejšnjega financiranja za celotno programsko obdobje. Znesek predstavlja 4 % prispevka zadevnemu nacionalnemu programu iz proračuna Unije. Razdeli se ga lahko na dva obroka, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev. | 1. Po sklepu Komisije o sprejetju nacionalnega programa Komisija plača znesek začetnega vnaprejšnjega financiranja za celotno programsko obdobje. Znesek predstavlja 6 % prispevka zadevnemu nacionalnemu programu iz proračuna Unije. Razdeli se ga lahko na dva obroka, ki bosta največ šest mesecev narazen, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev. |
Obrazložitev
Da bi se zagotavljala trajnost financiranja, je treba natančno določiti časovni okvir obeh plačil in tudi predvideti letno vnaprejšnje financiranje.
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Za vsako leto večletnega finančnega okvira se februarja plača letno vnaprejšnje financiranje v znesku 5 % skupnega prispevka iz proračuna Unije za zadevni nacionalni program. |
Obrazložitev
Da bi se zagotavljala trajnost financiranja, je treba natančno določiti časovni okvir obeh plačil in tudi predvideti letno vnaprejšnje financiranje.
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Če je nacionalni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se obroka izplačata v letu sprejetja. | 2. Po enem letu od uveljavitve večletnega finančnega okvira se obroka izplačata najkasneje dva meseca po sprejetju nacionalnega programa, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev in pod pogojem, da se vzpostavljene ustrezne upravne strukture. |
Obrazložitev
Da bi se zagotavljala trajnost financiranja, je treba natančno določiti časovni okvir obeh plačil in tudi predvideti letno vnaprejšnje financiranje.
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Nacionalni programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, uveden na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v začetnem vnaprejšnjem financiranju iz člena 33 ali zahtevku za plačilo iz člena 39 do 31. decembra drugega leta, ki sledi letu prevzetja proračunske obveznosti, sprostijo. | 1. Nacionalni programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, uveden na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v začetnem vnaprejšnjem financiranju iz člena 33 ali zahtevku za plačilo iz člena 39 do 31. decembra drugega leta, ki sledi letu prevzetja proračunske obveznosti, sprostijo. |
| Komisija za namene prenehanja obveznosti znesek izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med letoma 2015 in 2020 prišteje šestino letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2014. |
Obrazložitev
Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da so državni programi za ISF in AMF sprejeti v letu 2014. Zaradi morebitnih težav v prvem letu MFR bi se bilo treba izogniti izgubi CA zaradi deljenega upravljanja, pravila o prenehanju obveznosti pa bi bilo treba prilagoditi. V skladu s tem bi bilo treba za prenehanje obveznosti v prvem letu MFR vsaki proračunski obveznosti med letoma 2015 in 2020 dodati šestino proračunske obveznosti iz leta 2014.
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se roki za prenehanje obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2014. |
Obrazložitev
Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da so državni programi za ISF in AMF sprejeti v letu 2014. Zaradi morebitnih težav v prvem letu MFR bi se bilo treba izogniti izgubi CA zaradi deljenega upravljanja, pravila o prenehanju obveznosti pa bi bilo treba prilagoditi. V skladu s tem bi bilo treba za prenehanje obveznosti v prvem letu MFR vsaki proračunski obveznosti med letoma 2015 in 2020 dodati šestino proračunske obveznosti iz leta 2014.
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1b. Z odstopanjem od odstavka 1 se roki za prenehanje obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2015, če je prva letna proračunska obveznost povezana s skupnim letnim prispevkom za leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med letoma 2016 in 2020 prišteje petino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2015. |
Obrazložitev
V primeru, da je prva proračunska obveznost povezana z letom 2015, in zaradi morebitnih težav v prvem letu MFR bi se bilo treba izogniti izgubi CA zaradi deljenega upravljanja, pravila o prenehanju obveznosti pa bi bilo treba prilagoditi. V skladu s tem bi bilo treba za prenehanje obveznosti v prvem letu MFR vsaki proračunski obveznosti med letoma 2016 in 2020 dodati petino proračunske obveznosti iz leta 2015.
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2a. Evropska komisija v poročilih iz odstavka 2(a) in (b) predloži konkretne dokaze, če so ti na voljo, o dopolnjevanju in sinergiji med skladi EU in proračuni držav članic, in o učinku, ki ga ima proračun EU na države članice pri doseganju ciljev stockholmskega programa. |
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 53 – pododstavek 2 (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Evropska komisija v poročilih iz člena 52(2)(a) in (b) predloži konkretne dokaze, če so ti na voljo, o dopolnjevanju in sinergiji med skladi EU in proračuni držav članic, in o učinku, ki ga ima proračun EU na države članice pri doseganju ciljev stockholmskega programa. |
POSTOPEK
Naslov | Splošne določbe - Sklad za migracije in azil ter Sklad za notranjo varnost | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0752 – C7-0444/2011 – 2011/0367(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | LIBE 15.12.2011 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 15.12.2011 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Monika Hohlmeier 15.2.2012 | |||
Datum sprejetja | 6.9.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 29 2 2 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Marta Andreasen, Richard Ashworth, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Claudio Morganti, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Derek Vaughan, Angelika Werthmann | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Burkhard Balz, Maria Da Graça Carvalho, Edit Herczog, Jürgen Klute, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Luigi Berlinguer | |||
POSTOPEK
Naslov | Splošne določbe - Sklad za migracije in azil ter Sklad za notranjo varnost | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0752 – C7-0444/2011 – 2011/0367(COD) | |||
Datum predložitve EP | 15.11.2011 |
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | LIBE 15.12.2011 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 15.12.2011 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Lorenzo Fontana 9.2.2012 |
|
|
|
Obravnava v odboru | 20.3.2012 | 10.7.2012 | 11.10.2012 | 27.11.2012 |
| 9.1.2014 |
|
|
|
Datum sprejetja | 9.1.2014 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 40 9 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Jan Philipp Albrecht, Roberta Angelilli, Edit Bauer, Emine Bozkurt, Salvatore Caronna, Philip Claeys, Carlos Coelho, Ioan Enciu, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Baronica Sarah Ludford, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu Houillon, Anthea McIntyre, Claude Moraes, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Wim van de Camp, Axel Voss, Renate Weber, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Alexander Alvaro, Lorenzo Fontana, Mariya Gabriel, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Ulrike Lunacek, Hubert Pirker, Zuzana Roithová, Joanna Senyszyn, Marie-Christine Vergiat | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Leonardo Domenici, Christian Engström, Enrique Guerrero Salom, Nadja Hirsch, Olle Ludvigsson | |||
Datum predložitve | 13.1.2014 | |||