o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo

(COM(2014)0542 – C8-0128/2014 – 2014/0250(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0542),

–       ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0128/2014),

–       ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju predstavnika Sveta, ki se je v pismu z dne ... 2014 zavezal, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0053/2014),

1.      sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2.      poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Avtonomne trgovinske preferenciale za Republiko Moldavijo (v nadaljevanju: Moldavija) je EU sprva uvedla z Uredbo Sveta (ES) št. 55/2008 z dne 21. januarja 2008 (uredba o avtonomnih trgovinskih preferencialih). Odobritev teh preferencialov je bila predvidena v okviru akcijskega načrta evropske sosedske politike iz leta 2005 in je bila pogojena s tem, da Moldavija znatno izboljša svoj sistem kontrol in certificiranja blaga. Moldavija je svoje zaveze izpolnila z reformo carinske zakonodaje in zadovoljivim prenosom te zakonodaje v upravno prakso do leta 2007.

Avtonomni trgovinski preferenciali EU so bili Moldaviji odobreni za obdobje od januarja 2008 do 31. decembra 2015.

Nadomestili so splošno shemo preferencialov plus (GSP+), ki jo je EU Moldaviji odobrila v okviru splošne sheme preferencialov EU. V primerjavi z GSP+ je uredba o avtonomnih trgovinskih preferencialih ukinila vse preostale carine za moldavske industrijske proizvode in izboljšala dostop do trga EU za moldavske kmetijske proizvode. Zaradi tega je bil vsem proizvodom s poreklom iz Moldavije, razen nekaterim kmetijskim proizvodom iz Priloge I k uredbi o avtonomnih trgovinskih preferencialih (zlasti govedini in svinjini, perutnini, mlečnim izdelkom, koruzi, ječmenu in sladkorju), odobren prost dostop do trga EU.

V zadnjih letih sta EU in Moldavija okrepili svoje politične in gospodarske odnose, zlasti s sklenitvijo pridružitvenega sporazuma. Ta sporazum, podpisan 27. junija 2014, vsebuje trgovinski del, ki bo vodil k vzpostavitvi poglobljenega in celovitega območja proste trgovine med obema stranema. To območje se začasno uporablja od 1. septembra 2014. S poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine bo Moldavija nadalje izboljšala svoj dostop do trga EU, zlasti s približevanjem ustreznim zakonom in standardom EU. Upoštevati je treba, da avtonomni trgovinski preferenciali EU dopolnjujejo režim liberalizacije blaga poglobljenega in celovitega območja proste trgovine.

Rusija je 21. julija 2014 zaradi bolj intenzivnih gospodarskih in političnih odnosov med EU in Moldavijo uvedla politično motivirano prepoved uvoza kmetijskih proizvodov iz Moldavije. Ta prepoved zelo škodi moldavskemu gospodarstvu. Kmetijstvo predstavlja okoli 40 % moldavskega gospodarstva. Pomemben je zlasti vrtnarski sektor, saj zaposluje okoli 250.000 ljudi (tj. približno 10 % aktivnega prebivalstva), ki večinoma živijo na podeželskih območjih in obdelujejo manjša do srednje velika družinska zemljišča. Poleg tega se je v zadnjih letih zmanjšala raven izvoza v vrtnarskem sektorju, zato bi imel vsak nadaljnji znaten upad nesorazmerno negativen vpliv na gospodarstvo in na družbo kot celoto. V prizadevanju za pomoč in podporo na tem kritičnem razpotju so se moldavske oblasti obrnile na EU in prosile za nujno podporo za zmanjšanje gospodarskega vpliva ruske prepovedi, zlasti za najpomembnejše proizvode moldavskih sadjarjev: jabolka, slive in namizno grozdje.

Zaradi tega je Komisija iz solidarnosti predlagala spremembo uredbe o avtonomnih trgovinskih preferencialih z vključitvijo treh novih brezcarinskih tarifnih kvot za sveža jabolka (40.000 ton), sveže namizno grozdje in sveže slive (po 10.000 ton) v to uredbo, in sicer dodatno k tarifnim kvotam, predlaganim v okviru poglobljenega in celovitega območja proste trgovine. Predlagani preferenciali bi moldavskemu gospodarstvu zagotovili nekatere koristi in takojšnjo pomoč, pri čemer bi bil njihov učinek na trg EU zelo omejen. Tarifne kvote so retroaktivne od 1. avgusta 2014 zaradi vrhunca sezone navedenih treh proizvodov, veljale pa bodo samo do konca leta 2015, ko preneha veljati režim avtonomnih trgovinskih preferencialov.

Brezcarinske tarifne kvote za tri navedene proizvode so količinsko zelo omejene v primerjavi z ustrezno proizvodnjo v EU (0,4 % za jabolka, 0,7 % za slive in 0,6 % za namizno grozdje). Tudi če upoštevamo skupni učinek avtonomnih trgovinskih preferencialov ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, so ti deleži še zmeraj zelo nizki in bi veljali za druge tržne segmente kot večina proizvodnje EU.

Natančneje, glede na kulturno in geografsko bližino, podobnosti njunih kmetijskih trgov v smislu priprave in pakiranja proizvoda ter glede na sedanje tržne razmere je zelo verjetno, da bo večino dodatnih količin treh navedenih proizvodov, ki bodo uvoženi v EU, absorbiral romunski trg. Na primer, glede na napovedi Svetovnega združenja za jabolka in hruške (WAPA), se bo Romunija letos soočila z zmanjšanjem proizvodnje jabolk za 22 %, kar sledi trendu upadanja v zadnjih petih letih

http://www.wapa-association.org/docs/2014/European_apple_and_pear_crop_forecast_2014_-_Summary.pdf

Po navedbah Komisije je skupni uvoz iz Moldavije v EU leta 2013 predstavljal 0,1 % vsega uvoza v EU. Ker je iz dajatev izvzetega približno 90 % vsega uvoza iz Moldavije v EU, predstavlja uvoz svežih jabolk, svežih sliv in svežega namiznega grozdja po vstopni ceni iz Moldavije manj kot 0,01 % vsega svetovnega uvoza teh proizvodov v EU. Posledično zmanjšanje tarifnega prihodka bo zato imelo zanemarljiv vpliv na proračun EU.

Ne nazadnje predlog vsebuje tudi predloge sprememb oznak KN za nekatere proizvode (druga pira, navadna pšenica in soržica ter ječmen) v Prilogi k uredbi o avtonomnih trgovinskih preferencialih, da se upoštevajo spremembe Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, ki jih uvaja Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1001/2013. Ta prilagoditev je zgolj tehnična.

Glede na zgornje premisleke poročevalec predlaga, naj Evropski parlament predlog Komisije potrdi brez sprememb.