Dokument zasedanja
12.4.2016
POROČILO
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje
( 2015/2163(DEC) )
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Ryszard Czarnecki
PR_DEC_Other
VSEBINA
Stran
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA 3
2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 4
MNENJE Odbora za zunanje zadeve 10
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU 13
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje
( 2015/2163(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014[1],
– ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 ( COM(2015)0377 – C8-0208/2015)[2],
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij[3],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[4] računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,
– ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[5], zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,
– ob upoštevanju člena 94 in priloge V Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve ( A8-0136/2016 ),
1. podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2014;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje
( 2015/2163(DEC) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,
– ob upoštevanju člena 94 in priloge V Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve ( A8-0136/2016 ),
1. pozdravlja dejstvo, da je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) svoj proračun še naprej izvrševala brez pomembne stopnje napake in da je skupna stopnja napake v upravnem proračunu po oceni Računskega sodišča znašala 0,5 %;
2. ugotavlja, da Računsko sodišče v izbranih sistemih in v letnem poročilu o dejavnostih ni odkrilo večjih pomanjkljivosti;
3. poziva ESZD, naj izboljša svoje sisteme za spremljanje, da bo pravočasno posodabljala osebni status zaposlenih, saj lahko vpliva na izračun družinskih dodatkov; je zaskrbljen, ker so bila nadomestila za uslužbence že predmet pomislekov in ker je pri njih že v prejšnjih letih prihajalo do napak; zahteva, da Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic v imenu ESZD strožje nadzira to področje;
4. poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva, da bi izvajanje pravil in postopkov javnih naročil v delegacijah spremljala in podpirala z nasveti, usposabljanjem in usmerjanjem s sedeža, zlasti pri javnem naročanju storitev varovanja;
5. je seznanjen s prizadevanji ESZD, da bi bolje strukturirala vnaprejšnje in naknadne kontrole svojih operacij; v zvezi s tem poziva ESZD, naj poskuša zmanjšati stopnjo napak, odkrito med preverjanjem obveznosti in plačil, ki je trenutno ocenjena na 18 %;
6. ugotavlja, da je končni proračun ESZD za leto 2014 znašal 518,6 milijona EUR, kar predstavlja 1,9-odstotno povečanje glede na predhodno proračunsko leto, razdeljen pa je bil takole: 212,9 milijona EUR za sedež ESZD in 305,7 milijona EUR za delegacije Unije; ugotavlja, da je ESZD poleg lastnega proračuna prejela tudi prispevek Komisije v višini 271 milijonov EUR kot nadomestilo za upravljanje uslužbencev Komisije v mreži delegacij EU;
7. ugotavlja, da je na sedežu ESZD 65 % proračuna namenjenih izplačilu plač in drugih nadomestil za statutarne uslužbence in zunanje osebje (138,2 milijona EUR), 14 % (29,9 milijona EUR) pa za nepremičnine in z njimi povezane stroške, vključno s sistemi in opremo za zaupne podatke v višini 27,1 milijona EUR (12,7 %);
8. ugotavlja, da je bil proračun za delegacije Unije v višini 305,7 milijona EUR porazdeljen takole: 103,4 milijona EUR (33,7 %) za plače in nadomestila statutarnih uslužbencev, 59,8 milijona EUR (19,6 %) za zunanje osebje in storitve, 19 milijonov EUR (6,2 %) za druge odhodke, povezane z zaposlenimi, 103,1 milijona EUR (33,8 %) za stavbe in 20,4 milijona EUR (6,7 %) za druge upravne odhodke;
9. ugotavlja, da je ESZD zdaj v celoti odgovorna za vse upravne stroške delegacij, z izjemo delegacij v afriških, karibskih in pacifiških državah (AKP); opominja, da ustrezen postopek priprave proračuna in še posebej poenostavitev strukture proračuna ostajata glavna kratkoročna izziva, da bi se poenostavili finančni tokovi in pripomoglo k utrditvi delovanja ESZD;
10. poziva ESZD, naj zmanjša zapletenost in togost, ki izhajata iz trenutnih proračunskih mehanizmov, da omogoči prožno ampak učinkovito uporabo osebja delegacij v interesu Unije;
11. je seznanjen z novo organizacijsko strukturo in ustrezajočo racionalizacijo vodstvene strukture, v kateri je bilo prej preveč visokih funkcij, zdaj pa je hierarhičnih ravni manj; vseeno z obžalovanjem ugotavlja, da je interni upravni in finančni okvir ESZD še vedno preveč zapleten in neprožen; ugotavlja, da obstoječa struktura ESZD ne omogoča pravočasnega odzivanja na krize in da je podobno dolgotrajen tudi čas, potreben za dostop do bistvenih informacij; poziva ESZD, naj v sodelovanju s Komisijo, Svetom in državami članicami pripravi dodatne reforme, da bi poenostavila notranje procese in strukturo;
12. je še vedno zaskrbljen, ker je z vidika spola in nacionalnosti kadrovski profil ESZD še naprej v neravnovesju; pozdravlja nedavni napredek, vendar ugotavlja, da ostaja velika neuravnoteženost po spolu, zlasti na višjih in upravnih položajih; obžaluje majhen delež enega od spolov na najvišjih vodstvenih položajih na sedežu ESZD (16 %) in med vodji delegacij (23 %) in pričakuje, da bosta oba spola v prihodnjih letnih poročilih bolj uravnoteženo zastopana; znova izraža zaskrbljenost zaradi nesorazmernega števila delovnih mest v višjih razredih v ESZD;
13. poziva ESZD, naj revidira kadrovsko formulo, ki določa ravnotežje med uslužbenci iz držav članic in iz institucij Unije; vztraja, da bi morala ta formula veljati za vse hierarhične ravni, zlasti za vodje delegacij, kjer so diplomati držav članic po številu precej pogosteje zastopani, saj 59 od 128 vodij delegacij prihaja iz držav članic (46 %), od tega pa samo 20 iz držav članic, ki so se Uniji pridružile v letih 2004, 2007 in 2013; meni, da takšno razmerje v zastopanosti pošilja napačno sporočilo za države članice, ki so se Uniji pridružile po letu 2004; meni, da je nujno potrebno boljše ravnotežje med predstavniki držav članic in institucij Unije, pa tudi med predstavniki držav članic samih, saj bo to predstavljalo in odražalo raznolikost znotraj Unije;
14. poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, namreč razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004 ali pozneje, saj so prispevale 18 % vseh administratorjev (AD) na sedežu in v delegacijah ESZD, čeprav je delež njihovega prebivalstva 21 % – napredek pri reševanju tega vprašanja se še pričakuje;
15. ugotavlja, da je ESZD v letu 2014 zaradi krčenja kadrovskega načrta za 5 % zmanjšala število zaposlenih na sedežu za 17;
16. ugotavlja, da je bil statutarni cilj, da mora biti vsaj tretjina administratorjev (AD) v ESZD diplomatov iz držav članic, dosežen leta 2013 in rahlo presežen leta 2014, ko je njihov delež znašal 33,8 %;
17. vseeno ugotavlja, da je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic razmeroma visoko (407 v letu 2014, od tega 350 na sedežu in 57 v delegacijah), ter zahteva dodatno pojasnilo o njihovih nadomestilih, finančnih stroških za proračun ESZD in morebitnih navzkrižjih interesov; meni, da je treba oblikovati še jasnejšo politiko o napotenih nacionalnih strokovnjakih;
18. spodbuja ESZD, naj v svojih vrstah nadaljuje s procesom razmišljanja o prihodnji vlogi posebnih predstavnikov EU ter o njihovemu razmerju s posebnimi odposlanci in s to službo;
19. poudarja pomen sprejetja ukrepov za tesnejšo vključitev sedmih posebnih predstavnikov EU v upravno strukturo in med višje vodstvene delavce ESZD, da bi bili medsebojni stiki pogostejši in da bi se povečalo usklajevanje, izkoristile sinergije in zagotovila gospodarnost; pozdravlja prizadevanja, usmerjena v boljše vključevanje posebnih predstavnikov EU, ter informacije, da se ESZD o tem pogaja z državami članicami; želi biti obveščen o nadaljnjem napredku v zvezi s tem;
20. poudarja, da sta preglednost in odgovornost bistveni za demokratični nadzor, pa tudi za primerno delovanje in verodostojnost misij, ki se izvajajo pod zastavo Unije; znova poudarja, da Parlament pripisuje velik pomen izvajanju nadzora nad misijami in operacijami skupne varnostne in obrambne politike;
21. je seznanjen z ustanovitvijo skupnih služb, ki naj bi izboljšale centralizirano logistično in upravno podporo ter podporo pri javnem naročanju za civilne misije skupne varnostne in obrambne politike in za posebne predstavnike EU, pa tudi napotitev in stroškovno učinkovitost teh misij; ugotavlja tudi, da se trenutno vzpostavlja ogrodje za podporo misijam, vendar brez podvajanja funkcij;
22. pozdravlja dejstvo, da so se projekti skupnih lokacij delegacij Unije in držav članic v letu 2014 še naprej razvijali in da je bilo v zvezi s tem podpisanih 17 memorandumov o soglasju, tako da se je število skupnih lokacij povzpelo na 50; poziva ESZD, naj ta trend nadaljuje in o tem redno poroča Odboru Parlamenta za proračunski nadzor;
23. poudarja, da so vodje delegacij Unije še vedno preobremenjeni z upravnimi nalogami zaradi neprožnosti finančne uredbe; meni, da bi morali vodje delegacij imeti na voljo ustrezna orodja za učinkovito vodenje in nadzor delegacij, ne da bi pri tem nastajalo pretirano upravno breme; v zvezi s tem pozdravlja razpravo o opredelitvi nalog, ki bi jih bilo mogoče opravljati na daljavo, in o možnosti ustanovitve regionalnih centrov za upravno podporo, ki bi zmanjšali nekatere od teh obremenitev in bi lahko bili del širše prihodnje rešitve; znova poziva Komisijo in ESZD, naj razmislita o vseh možnih rešitvah te težave, da se omogoči ekonomija obsega;
24. spodbuja ESZD, naj izboljša usklajevanje in nadzor lokalnega konzularnega sodelovanja med veleposlaništvi in konzulati držav članic Unije ter tudi v prihodnje razmišlja o možnosti, da bi prek delegacij Unije zagotavljala konzularne storitve; znova jo poziva, naj opravi podrobno analizo finančnih učinkov in stroškovnih prihrankov takšne rešitve;
25. poziva ESZD, naj vzpostavi tesnejše sodelovanje, usklajevanje in sinergije med dejavnostmi delegacij Unije in veleposlaništvi držav članic v tujini;
26. je zaskrbljen glede učinkovitosti in prizadevnosti dela delegacij Unije v tujini; poziva ESZD, naj redno izvaja svoj program ocenjevanja delegacij Unije in v letna poročila o dejavnostih vključuje povzetke glavnih slabosti in težav, odkritih pri delovanju teh delegacij, v skladu z akcijskim načrtom, pripravljenim za vsako delegacijo posebej na osnovi vrednotenja;
27. meni, da bi bilo treba vodje delegacij Unije med postopkom zaposlovanja in pred napotitvijo redno opominjati na njihove naloge, kar zadeva njihovo upravno in nadzorno odgovornost za zanesljivo upravljanje operacij delegacije (ključni procesi vodenja, upravljanje kontrole, ustrezno razumevanje in ocenjevanje ključnih kazalnikov uspešnosti), ne pa da se osredotočijo samo na politični del svojih dolžnosti;
28. ugotavlja, da je osem delegacij izdalo izjavo o zanesljivosti s pridržkom zaradi težav pri javnih naročilih, premajhnega števila uslužbencev in/ali izrednih lokalnih varnostnih razmer;
29. meni, da bi morali vodje delegacij Unije dobiti jasna navodila glede splošnih smernic za delovanje kar zadeva vsebino in sestavo pridržkov ter elemente, ki jih je treba upoštevati pri izreku pridržkov, na primer stopnjo finančnega tveganja in tveganja za ugled, operativne pomanjkljivosti, opredeljene notranje in zunanje omejitve ter povezan učinek na upravljanje financiranja in izplačevanja; opozarja, da je treba pri izreku pridržka jasno opredeliti postopke, kjer prihaja do ponavljajočih se ali začasnih pomanjkljivosti, povezan pa mora biti tudi z delovanjem, ustreznostjo in uspešnostjo standardov notranje kontrole;
30. pozdravlja učinkovito uporabo standardov notranje kontrole, kar je potrdila interna anketa, opravljena na sedežu in v delegacijah ESZD leta 2014, z izjemo neprekinjenosti poslovanja, kjer je treba hitro izboljšati postopke upravljanja; meni, da je koristno imeti dinamičen in holističen pristop k obdelavi informacij o upravljanju, kazalnikov uspešnosti in standardov notranje kontrole, saj vse te vrste informacij na osnovi mednarodne dobre prakse, s katero naj bi dosegli jasno opredeljene politične in operativne cilje, prispevajo k splošni kakovosti in izčrpnosti procesov upravljanja ter k učinkovitosti in uspešnosti vodenja politik Unije;
31. poziva ESZD in EuropeAid, naj poostrita nadzor nad vodji delegacij v njihovi vlogi odredbodajalcev za Komisijo na podlagi nadaljnjega prenosa, da bi povečala njihovo odgovornost v celotni verigi zanesljivosti, in sicer s kvalitativnim in izčrpnim poročanjem (t. i. poročilo o upravljanju zunanje pomoči) v sklopu priprave letnih poročil o dejavnosti ESZD in GD DEVCO;
32. poziva ESZD in EuropeAid, naj poskrbita, da bodo delegacije Unije že v fazi uvajanja dejavno odpravljale pomanjkljivosti v programih in projektih zunanje pomoči, da se bodo uresničili njihovi cilji in da ne bo prihajalo do zamud;
33. poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi zmanjšala neporavnane obveznosti (zneske, za katere je še treba skleniti pogodbe, in neporavnana plačila (RAL), RAC in RAP) ter skrajšala povprečno trajanje izvedbene faze projektov;
34. odobrava, da so bile med pripravo poročila o upravljanju zunanje pomoči za leto 2015 izdane izboljšane in obširnejše smernice za strožji nadzor vodij delegacij, ki se nanašajo tako na odgovornost kot na zahteve poročanja;
35. se zaveda, da ocene na osnovi poročil o upravljanju zunanje pomoči ponujajo samo zelo omejen vpogled v izvajanje posameznih projektov ob koncu leta, dejanske razsežnosti ugotovljenih težav pa je mogoče oceniti šele, ko je projekt končan;
36. pozdravlja podpis upravnega sporazuma med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in ESZD, v skladu z novo uredbo o uradu OLAF, ki je že začela veljati;
37. obžaluje, da pravila in smernice za delovanje v zvezi s prijavitelji nepravilnosti na področju skupne zunanje in varnostne politike še niso dokončane; poziva ESZD, naj do izteka leta 2016 dokonča in sprejme pravila in operativne smernice, ki bodo veljale za status prijaviteljev napak;
38. meni, da bi morali ESZD in Komisija razviti podporne službe, ki bodo pomagale pri hitrih, učinkovitih in doslednih napotitvah misij skupne varnostne in obrambne politike, pred tem ponujale usposabljanje o postopkih in politikah Unije za vse uslužbence, zagotavljale izčrpne smernice o operativnih nalogah ter čim bolje izkoristile izkušnje preteklih misij, da bi olajšale prenos znanja in povečale sinergije med misijami;
39. poziva ESZD, naj poveča odgovornost za svoj glavni finančni instrument v Afganistanu, skrbniški sklad za javni red in mir v Afganistanu (LOTFA) v upravljanju razvojnega programa OZN (in večdonatorskih skrbniških skladov v drugih tretjih državah), ki je deležen kritik zaradi nepravilnosti in premajhne preglednosti; poudarja tudi, da je treba za prihodnje misije skupne varnostne in obrambne politike učinkovito uporabiti vse ustrezne kanale financiranja, tudi skrbniške sklade Unije, da bi zagotovili izpolnitev političnih ciljev misij in dobro finančno poslovodenje;
40. poudarja, da so z varnostjo povezani stroški nekaterih misij skupne varnostne in obrambne politike zelo visoki; hkrati opozarja, da je varno delovno okolje bistveno za uspešno izvajanje projektov in zaposlovanje usposobljenih ljudi; poziva ESZD, naj preuči z varnostjo povezane stroške v proračunih misij, da bi zagotovila zadostna finančna sredstva za izvajanje dejanskih nalog misij;
41. poziva Komisijo in ESZD, naj posebno pozornost namenita postopkom javnega naročanja in kadrovskim postopkom, tako da bodo ustrezali operativnim potrebam skupne varnostne in obrambne politike; poudarja, da je zaradi zapletenih postopkov javnega naročanja trpelo izvajanje projektov in rezultati so bili slabi;
42. spodbuja ESZD, naj s sistematičnim ocenjevanjem lokalnih potreb in zmogljivosti za doseganje trajnostnih rezultatov zagotovi, da bodo vidiki trajnosti vključeni v operativno načrtovanje vseh dejavnosti misij skupne varnostne in obrambne politike, da se poveča trajnost njihovih rezultatov;
43. poziva Komisijo in ESZD, naj temeljiteje vnaprej uskladita misije skupne varnostne in obrambne politike z drugimi prizadevanji Unije, dvostranskimi misijami in mednarodnimi prizadevanji s podobnimi cilji; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju med Unijo in njenimi državami članicami, in sicer s spodbujanjem sinergij;
44. ponavlja, da je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami v okviru njihovih zunanjih in varnostnih politik, da bi dosegli stroškovne prihranke; poudarja, da je to za države članice odločilnega pomena, da bi se lahko odločno odzivale na skupne varnostne izzive v obdobju, ko se ti izzivi izrazito povečujejo;
45. obžaluje, da ESZD kot institucija še vedno nima krovne strategije in vizije, zato se težko hitro odziva na nepričakovane dogodke v naglo spreminjajočem se svetu; poziva ESZD, naj pojasni svojo vizijo prihodnosti, da bi usmerila svoje misije, ki se ne izvajajo dobro, ter institucijam Unije in državam članicam ponudila kakovostno podporo pri vodenju zunanje politike; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj poglobi strokovno znanje o svetovnih problemih, kot so podnebne spremembe in zanesljiva oskrba z energijo;
46. poziva ESZD in Komisijo, naj v usklajevanju s Parlamentom uveljavita pridobljene izkušnje iz primera Eulex in skupaj raziščeta načine za izvedbo priporočil iz poročila Jean-Paula Jacquéja, ki ga je naročila visoka predstavnica/podpredsednica, ter obravnavata vsa nerešena vprašanja;
47. poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov ESZD na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v tej resoluciji.
16.2.2016
MNENJE Odbora za zunanje zadeve
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje
( 2015/2163(DEC) )
Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda
POBUDE
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja, da je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) svoj proračun še naprej izvrševala tako, da v njem ni bilo pomembne stopnje napake, in da se je skupna stopnja napake v upravnem proračunu zmanjšala na 0,5 %;
2. je še vedno zaskrbljen, ker je z vidika spola in nacionalnosti kadrovski profil ESZD še naprej v neravnovesju; pozdravlja nedavni napredek, vendar ugotavlja, da ostaja velika neuravnoteženost po spolu, zlasti na višjih in upravnih položajih; znova izraža zaskrbljenost zaradi nesorazmernega števila delovnih mest višjih razredov v ESZD;
3. poudarja, da bi morala kadrovska formula, ki določa uravnoteženost med osebjem iz držav članic in iz institucij skupnosti, veljati za vse ravni hierarhije, zlasti tudi za vodje delegacij, v katerih so diplomati držav članic odločno prekomerno zastopani; poudarja tudi, da je še vedno prisotno pretirano zanašanje na napotene nacionalne strokovnjake, ki ravno tako ne upošteva kadrovske formule; poziva ESZD, naj poskuša zmanjšati to pretirano zanašanje;
4. poudarja, da so vodje delegacij EU še naprej preobremenjeni z upravnimi nalogami zaradi neprožnosti finančne uredbe; v tem okviru pozdravlja razpravo o morebitnem pilotnem projektu ustanovitve regionalnega centra za upravno podporo za Evropo, ki bo zmanjšal nekatere od teh obremenitev in bi lahko bil del širše prihodnje rešitve; znova poziva Komisijo in ESZD, naj razmislita o vseh rešitvah te težave, med katerimi bi lahko bila tudi morebitna sprememba finančne uredbe, in pri tem poudarja, da bi morali prevladati visoki standardi v zvezi s kakovostjo finančnega upravljanja;
5. poziva ESZD, naj zmanjša zapletenost in togost, ki izhajata iz trenutnih proračunskih mehanizmov, da omogoči prožno ampak učinkovito uporabo osebja delegacij v interesu EU;
6. poudarja pomen sprejetja ukrepov za tesnejšo vključitev posebnih predstavnikov EU v upravno strukturo ESZD, da bi zagotovili stroškovno učinkovitost, izkoristili sinergije in povečali usklajenost.
7. ponavlja, da je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami v okviru njihovih zunanjih in varnostnih politik, da bi dosegli stroškovne prihranke; poudarja, da je to odločilnega pomena, da se bodo lahko države članice odločno odzivale na skupne varnostne izzive v obdobju, ko se ti izzivi izrazito povečujejo;
8. ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče poudarilo prisotnost nekaterih stalnih pomanjkljivosti pri upravljanju družinskih dodatkov, to opažanje pa ponavlja že zadnjih nekaj let; poziva ESZD, naj sprejme ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti, da bi v bodoče preprečila njihov ponovni pojav;
9. poziva k hitrejšemu sprejemanju operativnih smernic za prijavitelje napak;
10. poziva ESZD in Komisijo, naj v usklajevanju s Parlamentom uveljavita pridobljene izkušnje iz primera Eulex in skupaj raziščeta načine za izvedbo priporočil iz poročila Jean-Paula Jacquéja, ki ga je naročila visoka predstavnica/podpredsednica, ter obravnavata vsa nerešena vprašanja;
IZID KONČNEGA GLASOVANJA
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja | 16.2.2016 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 40 8 3 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, James Carver, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Richard Howitt, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), András Gyürk, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Javi López, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Soraya Post, Traian Ungureanu | |||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA
V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja | 7.4.2016 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 19 6 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Louis Aliot, Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Joachim Zeller | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Richard Ashworth, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Markus Pieper, Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Luke Ming Flanagan, Arne Gericke, Siôn Simon, Claudiu Ciprian Tănăsescu | |||