Dokument zasedanja
15.5.2017
***I
POROČILO
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
( COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) )
Odbor za proračun
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalca: José Manuel Fernandes, Udo Bullmann
(Skupni postopek odborov – člen 55 Poslovnika)
Pripravljavca mnenja (*):
Eva Kaili, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Inés Ayala Sender, Odbor za promet in turizem
(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika
PR_COD_1amCom
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava) (Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)
|
Predlogi sprememb k osnutku akta |
Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih
Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.
Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.
Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila
Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano (npr. „ABCD“). Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (*) 28
MNENJE Odbora za promet in turizem (*) 60
MNENJE Odbora za proračunski nadzor 83
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve 101
MNENJE Odbora za regionalni razvoj 124
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU 148
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU 150
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
( COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2016)0597 ),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 172 in 173, tretjega pododstavka člena 175 ter člena 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0375/2016),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. decembra 2016[1],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. decembra 2016[2],
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj ( A8-0198/2017 ),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Sprememba 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[3]*
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 172 ter 173, tretjega odstavka člena 175 in člena 182(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
ob upoštevanju mnenja št. 2/2016 Računskega sodišča[4],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo novembra 2014[5] so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo, rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2 %, vendar so stopnje brezposelnosti še vedno višje od stopenj pred krizo. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav še ni mogoče oceniti celotnega učinka sklada EFSI na rast, saj makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, vendar napredujejo počasi in še ne dosegajo preteklih ravni.
(2) Ta pozitivni zagon bi bilo treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržni trend in se usmerijo v realni sektor. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta dobro delujejo in treba bi jih bilo okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Evrope, in tja, kjer so še vedno prisotni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine tako, da bi dosegli znaten makroekonomski učinek in ustvarjali delovna mesta.
(3) Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje dosežke naložbenega načrta in načrtovane prihodnje ukrepe, vključno s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI) prek prvotnega triletnega obdobja, povečanjem dela za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v okviru obstoječega okvira in izboljšanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH).
(4) EFSI, katerega izvajalka je▐ skupina EIB, je▐ na poti, da iz kvantitativne perspektive doseže cilj mobilizacije najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018. Odziv trga in sprejem sta bila še posebej hitra na področju MSP, kjer EFSI presega pričakovanja, pri čemer se bo za hitrejši zagon opiral tudi na prvotno uporabo obstoječih mandatov Evropskega investicijskega sklada (EIS) (InnovFin SMEG, COSME LGF in RCR). Julija 2016 so bila zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 sredstva v delu za MSP povečana za 500 milijonov EUR. Zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI bo večji delež financiranja namenjen MSP: 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj bi moralo biti namenjenih za izboljšanje dostopa MSP do financiranja.
(5) Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da naložbeni načrt za Evropo in zlasti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že dajeta konkretne rezultate in sta pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Komisija namerava kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.“
(6) EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Vendar bi želja po doseganju količinskega cilja ne smela prevladati nad dodatnostjo izbranih projektov. Komisija si zato prizadeva ne le za podaljšanje naložbenega obdobja in finančnih zmogljivosti EFSI, ampak tudi za višjo stopnjo dodatnosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic.
(6a) EFSI in njegovo izvajanje ne more biti popolnoma uspešno, če se ne izvajajo dejavnosti, namenjene krepitvi enotnega trga, ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja in izvajanju socialno uravnoteženih in trajnostnih strukturnih reform. Poleg tega so dobro strukturirani projekti kot deli naložb in razvojnih načrtov, uvedenih na ravni držav članic, ključni za uspeh EFSI. Države članice so zato pozvane, da podprejo krepitev zmogljivosti na področju trajnostnih naložb, zlasti na regionalni in lokalni ravni, ter zagotovijo vzpostavitev upravnih struktur, potrebnih za ta namen.
(7) Za obdobje po letu 2020 bi morala Komisija v skladu z novim večletnim finančnim okvirom pripraviti zakonodajni predlog o celoviti naložbeni shemi za učinkovito obravnavo pomanjkanja naložb v Uniji. Ta predlog bi moral temeljiti na ugotovitvah poročila Komisije in neodvisno oceno je treba predložiti do 31. decembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu in neodvisni oceni bi bilo treba tudi preučiti uporabo Uredbe (EU) 2015/1017, kot je bila spremenjena s to uredbo, v okviru podaljšanega obdobja EFSI.
(8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21) in zavezo Unije k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80–95 %. Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi morala biti podpora EFSI za avtoceste omejena na spodbujanje zasebnih in/ali javnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah, manj razvitih regijah ali pri čezmejnih prometnih projektih ali za potrebe nadgradnje, vzdrževanja in izboljšanja varnosti v cestnem prometu, razvoja inteligentnih prometnih sistemov ali zagotavljanja neokrnjenosti in standardov obstoječih avtocest v vseevropskem prometnem omrežju, zlasti varnih parkirnih mest, črpalk z alternativnimi čistimi gorivi in sistemov za električno polnjenje. V digitalnem sektorju in na področju uporabe ambiciozne politike Unije o digitalnem gospodarstvu bi bilo treba določiti nove digitalne infrastrukturne cilje, da bi zagotovili, da bo digitalni razkorak odpravljen in da bo Unija imela vodilno vlogo v novi dobi t. i. interneta stvari, tehnologije verig blokov ter kibernetske varnosti in varnosti omrežij. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI.
(8a) Da bi dosegli cilje Unije, določene na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu (COP21), bi moral usmerjevalni odbor zagotoviti podrobna navodila in orodja za ocenjevanje, zlasti kar zadeva upravičene projekte in celoten portfelj EFSI, ob posebnem upoštevanju COP21. Za okrepitev ukrepov v okviru EFSI, povezanih s podnebjem, bi morala EIB izkoristiti izkušnje, ki jih je pridobila kot eden glavnih ponudnikov finančnih sredstev za podnebne ukrepe, in uporabiti mednarodno dogovorjene metodologije za opredelitev elementov in stroškov, povezanih s podnebjem.
(8b) Kulturna in kreativna industrija imata ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbujata rast in imata strateški položaj za ustvarjanje inovativnih zunanjih vplivov na druge industrijske sektorje, kot so turizem, maloprodaja in digitalne tehnologije. EFSI bi moral pomagati MSP, da presežejo pomanjkanje kapitala v tem sektorju in bi moral načeloma biti usmerjen v projekte, ki imajo višje tveganje kot projekti, ki jih trenutno financira program Ustvarjalna Evropa in jamstvene sheme.
(9) Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic ali regij, vključno z e-infrastrukturami ali omrežji TEN-T in TEN-E, bi morale odločno kazati na dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo.
(9a) Izpolnjevanje merila dodatnosti je odvisno od specifičnih gospodarskih razmer v regiji, saj je projekt v eni regiji lahko dodaten, v drugi pa ne. Naložbeni odbor bi zato pri ocenjevanju izpolnjevanja merila dodatnosti moral upoštevati razmere v posamezni regiji.
(10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, ▐ vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. Čeprav je Komisija že objavila konkretna navodila v zvezi s tem, bi bilo treba nadalje oblikovati pristop glede vprašanja združevanja sredstev iz EFSI s sredstvi Unije, pri tem pa upoštevati gospodarsko učinkovitost in ustrezne vzvode. Kombinirana uporaba EFSI ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov lahko prispeva k večji geografski pokritosti z EFSI.
(11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. Ob upoštevanju dejstva, da ne bi smelo biti omejitev glede velikosti projektov, ki so upravičeni do podpore s strani EFSI, se projektov majhnega obsega ne bi smelo odvračati od vložitve prošnje za pridobitev finančnih sredstev iz EFSI. Poleg tega so potrebni nadaljnji ukrepi za krepitev tehnične podpore in spodbujanje EFSI v teh regijah.
(11a) Naložbene platforme so bistveno orodje za obravnavanje nedelovanja trga, zlasti pri financiranju večplastnih, regionalnih ali tematskih projektov, vključno s projekti energetske učinkovitosti in čezmejnimi projekti. Zato je pomembno spodbujati partnerstva z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, tudi za vzpostavljanje naložbenih platform. V okviru teh partnerstev bi morali naložbenemu odboru v skladu z ustreznimi navodili usmerjevalnega odbora omogočiti, da se dodeli ustrezni delež jamstva EU neposredno naložbenim platformam oziroma nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam ter nanje prenese pristojnost za odločanje o izbiri projektov zanje. V teh primerih bi moral naložbeni odbor ohraniti pravico, da v vsakem trenutku nadzira postopek izbire projektov, da bi zagotovili, da se to izvaja v skladu s to uredbo.
(11b) Ta možnost neposredne odobritve jamstva EU za naložbene platforme in nacionalne spodbujevalne banke ali institucije nikakor ne bi smela povzročiti splošne diskriminacije proti državam članicam, ki niso ustanovile takih subjektov, niti ne bi smela privesti do geografske koncentracije.
(12) Za celotno naložbeno obdobje bi morala Unija zagotovi jamstvo Unije (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU), ki ne bi smelo nikoli preseči 26 000 000 000 EUR, da se EFSI omogoči podpiranje naložb, od tega bi moralo biti največ 16 000 000 000 EUR na voljo pred 6. julijem 2018.
(13) Po pričakovanjih naj bi EIB in EIS s podporo EFSI ob jamstvu EU, povečanem za 7 500 000 000 EUR, ki jih zagotovi EIB, ustvarila za 100 000 000 000 EUR dodatnih naložb. Znesek 100 000 000 000 EUR iz podpore EFSI naj bi do konca leta 2020 prinesel vsaj 500 000 000 000 EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo.
(14) Da bi delno zagotovili financiranje prispevka iz splošnega proračuna Unije v jamstveni sklad EU za dodatne naložbe, bi bilo treba znesek v višini 650.000.000 EUR iz nedodeljenih razlik do zgornjih meja večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 dodeliti za te namene, odobrita pa ga Evropski parlament in Svet[6] v okviru letnega proračunskega postopka. Poleg tega bi bilo treba 1.645.797.000 EUR odobrenih proračunskih sredstev prerazporediti s finančnih instrumentov IPE na del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali kombiniranje z EFSI ali z drugimi ustreznimi instrumenti, zlasti tistimi, namenjenimi energetski učinkovitosti.
(15) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 35 % skupnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva.
(16) Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem in socialnim službam, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov, primernih za potrebe in specifične značilnosti sektorja.
(17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, seznanjeni z obstojem podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. Jasno sklicevanje na EFSI bi moralo biti v sporazumu o financiranju na dobro vidnem mestu.
(18) Zaradi izboljšanja preglednosti operacij EFSI bi moral naložbeni odbor v svojih odločitvah, ki se objavijo in so dostopne javnosti, pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba za določeno operacijo odobriti jamstvo EU, pri čemer bi se moral še posebej osredotočiti na izpolnjevanje merila dodatnosti. Preglednico kazalnikov bi bilo treba objaviti, potem ko je operacija v sklopu jamstva EU podpisana.
(18a) Preglednico bi bilo treba uporabljati strogo v skladu s to uredbo in z Delegirano Uredbo (EU) 2015/1558[7] ter prilogo k slednji, kot neodvisno in pregledno ocenjevalno orodje, s pomočjo katerega naložbeni odbor določi prednostni vrstni red operacij, ki izkažejo najvišje vrednosti kazalnikov in dodano vrednost, za uporabo jamstva EU. EIB bi morala rezultate in kazalnike izračunati vnaprej in jih preveriti na koncu projekta.
(18b) Usmerjevalni odbor bi moral revidirati naložbene smernice, da bi določil minimalni prag za različna merila na preglednici, da bi izboljšali ocenjevanje projektov.
(19) Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju. EIB pri izvajanju operacij ne bi smela uporabljati struktur za izogibanje davkom, sodelovati v njih, ali zagotavljati sredstev upravičencem, ki te strukture uporabljajo, zlasti sisteme agresivnega davčnega načrtovanja, v skladu z zakonodajo Unije, priporočili in smernicami.
(20) Poleg tega je primerno pojasniti nekatere tehnične vidike vsebine sporazuma o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU ter instrumentov, ki jih zajema, vključno z zavarovanjem za tveganje, zaradi nihanja menjalnih tečajev v nekaterih okoliščinah. Sporazum z EIB o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU bi bilo treba prilagoditi v skladu s to uredbo.
(21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) bi bilo treba okrepiti in njegove dejavnosti bi morale odpraviti vse pomanjkljivosti pri izvajanju EFSI. Imeti bi moralo ključno vlogo pri opolnomočenju nosilcev projektov, da bi spodbujali in razvili izvedljive, vzdržne in kakovostne projekte. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic ali regij, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in COP21. ▐ EIAH bi moral tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter proaktivno podpirati EIB ▐ pri odobritvah projektov in začetku izvajanja operacij kot tudi pri spodbujanju povpraševanja po potrebi. Dejavnosti EIAH bi morale dopolnjevati obstoječe strukture in izogibati bi se bilo treba podvajanju storitev v državah članicah. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede kombiniranja drugih virov financiranja Unije z EFSI. Za EIAH je treba zagotoviti močno lokalno prisotnost, kjer je to potrebno, da se okrepi lokalno znanje o EFSI in bolje upoštevajo lokalne potrebe. EIAH bi si moral prizadevati za sklenitev sporazumov o sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami v vsaki državi članici ter olajšati državam članicam ustanavljanje nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, če je potrebno. Za doseganje teh ciljev bi morala biti zmogljivost osebja EIAH sorazmerna z nalogami, ki jih mora izvesti.
(21a) Za odpravljanje nedelovanja trga in tržnih vrzeli, spodbujanje ustreznih dodatnih naložb ter podpiranje geografske in regionalne uravnoteženosti operacij, ki jih podpira EFSI, potrebujemo celovit in poenostavljen pristop k uresničevanju cilja spodbujanja rasti, ustvarjanja delovnih mest in naložb. Politika oblikovanja cen bi morala prispevati k uresničitvi teh ciljev.
(21b) Za spodbujanje naložbenih ciljev te Uredbe (EU) 2015/1017 bi bilo treba spodbujati kombiniranje z obstoječimi skladi, da bi se zagotovila ustrezna koncesivnost v pogojih financiranja, vključno z oblikovanjem cen operacij EFSI.
(22) ▐ Uredbo (EU) 2015/1017 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 2015/1017 se spremeni:
(-1) v členu 2 se točka 4(b) nadomesti z naslednjim:
„(b) čezmejne, večdržavne, regionalne ali makroregionalne platforme, kjer so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic, regij ali tretjih držav, zainteresiranih za projekte na določenem geografskem območju;“
(1) člen 4(2) se spremeni:
(a) v točki (a) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:
„(ii) znesek, ki ni nižji od 7 500 000 000 EUR, v jamstvih ali denarnih sredstvih, ter pogoje finančnega prispevka, ki ga zagotovi EIB prek EFSI;“;
(aa) v točki (a) se točka (iv) nadomesti z naslednjim:
„(iv) oblikovanje cen operacij v okviru jamstva EU, ki mora biti v skladu s splošno politiko oblikovanja cen EIB, ob upoštevanju namena te uredbe. V okoliščinah, ko bi strožji gospodarski in finančni tržni pogoji preprečevali uresničitev izvedljivega projekta, se cene jamstva oblikujejo tako, da se podpira geografsko in regionalno ravnotežje operacij, ki jih podpira EFSI, in da se odpravi nedelovanje trga;“;
(ab) v točki (b) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:
„(iii) določbo, da usmerjevalni odbor sprejema odločitve s konsenzom in da v primeru, če konsenza ni mogoče doseči, odločitev sprejme s štiripetinsko večino svojih članov;“
(ac) v točki (b) se točka (iv) nadomesti z naslednjim:
„(iv) postopkom imenovanja izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja, njunimi osebnimi prejemki in delovnimi pogoji, ▐ pravili in postopki za njuno zamenjavo na njuni funkciji ter glede odgovornosti, brez poseganja v to uredbo;“;
(b) v točki (c) se točka (i) nadomesti z naslednjim:
„(i) podrobnimi pravili o zagotavljanju jamstva EU, v skladu s členom 11, vključno z ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje posameznih vrst instrumentov ter zadevnimi dogodki, ki sprožijo morebitne unovčitve jamstva EU;“;
(1a) člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:
„1. V tej uredbi „dodatnost“ pomeni podporo s strani EFSI operacijam, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki jih v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti v okviru EIB, EIF ali drugih obstoječih finančnih instrumentov Unije brez podpore EFSI, ali ne v enaki meri. Projekti, ki jih podpira EFSI, sicer podpirajo katerega od splošnih ciljev iz člena 9(2) in so usmerjeni v ustvarjanje delovnih mest in trajnostne rasti, a imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, podprti z običajnimi operacijami EIB, portfelj EFSI pa ima na splošno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpira EIB v okviru svoje običajne naložbene politike pred začetkom veljavnosti te uredbe.
▐
EFSI lahko podpira tudi projekte EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, če je uporaba jamstva EU potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka.
▐
Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin in torej zagotavljanje dopolnjevanja ter preprečevanje izrinjanja udeležencev na istem trgu imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, prednostno in ob ustrezni utemeljitvi, značilnost podrejenosti ter so v odnosu do drugih vlagateljev v podrejenem položaju, zanje pa so značilni tudi sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem ali drugi opredeljivi vidiki, podrobneje opisani v Prilogi II.
▐
Brez poseganja v zahtevo po izpolnjevanju opredelitve dodatnosti, kot je določena v prvem pododstavku, so naslednji elementi tisti, ki odločno kažejo na dodatnost:
- projekti s tveganjem, ki ustreza tveganju posebnih dejavnosti EIB iz člena 16 Statuta EIB in smernic EIB za kreditno tveganje, še posebej, če se ti projekti nahajajo v manj razvitih regijah in v regijah v prehodu;
- projekti, ki obsegajo infrastrukturo za povezovanje dveh ali več držav članic ali razširitev infrastrukture oziroma storitev, povezanih z infrastrukturo, iz ene države članice v eno ali več držav članic;
▐
(2a) v členu 5 se doda naslednji odstavek:
„2a. EFSI v skladu s politiko oblikovanja cen:
- prednostno in če je ustrezno utemeljeno v odnosu do drugih vlagateljev prevzame podrejeno vlogo in zagotovi, da se cene njegovih operacij, po potrebi, oblikujejo ob vključevanju kombiniranja, da se projektom omogoči čim večje črpanje sredstev in da se upoštevajo lokalni tržni pogoji; in
- če je potrebno za uresničevanje ciljev EFSI in odpravljanje tržnih pomanjkljivosti in naložbenih vrzeli, zagotovi, da ravni cen za operacije v zvezi z lastniškim kapitalom, ostanejo pod tržnimi cenami za enake vrste transakcij.
(3) v členu 6(1) se uvodne besede nadomestijo z naslednjim besedilom:
„Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira projekte, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki:“;
(3a) člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:
„2. Za projekte, ki so upravičeni do podpore s strani EFSI, kar zadeva operacije, ki jih izvajata EIB ali EIF prek finančnih posrednikov, ni omejitve glede velikosti. Da se zagotovi, da podpora EFSI zajema tudi male projekte, EIB in EIF razširita sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali ustanovami ter spodbujata možnosti, ki se ponudijo preko vzpostavitve naložbenih platform.“
(4) člen 7 se spremeni:
(-a) vstavi se naslednji odstavek:
„1a. Vse institucije in organi, ki sodelujejo v strukturah upravljanja EFSI, si prizadevajo zagotavljati uravnoteženost po spolu v vseh organih upravljanja EFSI."
(-aa) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Usmerjevalni odbor ima pet članov: tri imenuje Komisija, po enega pa EIB in Evropski parlament. Usmerjevalni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika za triletni mandat, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Usmerjevalni odbor si prizadeva, da bi odločitve sprejemal s konsenzom. Če konsenza ni mogoče doseči, odločitev sprejme s štiripetinsko večino svojih članov.“
(-ab) v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora se objavijo, takoj ko jih usmerjevalni odbor potrdi. Evropski parlament je nemudoma obveščen o objavi.“
(-ac) v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„5. Sporazum o EFSI določa, da ima EFSI izvršnega direktorja, ki je odgovoren za tekoče upravljanje EFSI ter pripravo in vodenje sestankov naložbenega odbora iz odstavka 6. Poleg tega je Evropskemu parlamentu odgovoren, kar zadeva delo naložbenega odbora.“
(-ad) v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja. Izvršni direktor se sej usmerjevalnega odbora udeležuje kot član brez glasovalne pravice. Kadar se izvršni direktor ne more udeležiti sej ali delov sej usmerjevalnega odbora, se teh sej ali delov sej udeleži namestnik izvršnega direktorja kot član brez glasovalne pravice.“
(-ae) v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„6. Usmerjevalni odbor na podlagi odprtega in preglednega postopka v skladu z določbami te uredbe izbere po enega kandidata za položaj izvršnega direktorja in položaj namestnika izvršnega direktorja, oba pa plačo prejemata iz splošnega proračuna Evropske unije.“
(a) odstavek 8 se spremeni:
(i) točka (e) se nadomesti z naslednjim:
'(e) podnebni ukrepi, varstvo in upravljanje okolja;“;
(ii) doda se naslednja točka (l):
'(l) kmetijstvo, ribištvo in ribogojstvo.“;
(b) v odstavku 10 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Vsak član naložbenega odbora usmerjevalnemu odboru, izvršnemu direktorju in namestniku izvršnega direktorja takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do nasprotja interesov.“;
(c) v odstavku 11 se doda naslednji stavek:
„Izvršni direktor je odgovoren za obveščanje usmerjevalnega odbora o vseh morebitnih tovrstnih kršitvah ▐ in predlaga ter izvede ustrezne ukrepe.“
(d) v odstavku 12 se drugi stavek drugega pododstavka nadomesti z naslednjim:
„Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne v podrobnih zapisnikih. Objava teh odločitev vključuje utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti in pojasnilo, kako je bila preglednica kazalnikov iz odstavka 14 uporabljena za utemeljitev jamstva EU.
Preglednica je orodje, s pomočjo katerega naložbeni odbor določi prednostni vrstni red operacij, ki izkažejo najvišje vrednosti kazalnikov in dodano vrednost, za uporabo jamstva EU. Preglednica je dostopna javnosti po tem, ko je sprejeta končna odločitev o projektu. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo.
Pri poslovno občutljivih odločitvah EIB te odločitve in podatke o nosilcu projekta ali finančnem posredniku ob koncu financiranja oziroma prej, če poslovna občutljivost preneha, posreduje Evropskemu parlamentu. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.
EIB vsako leto Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži seznam vseh odločitev naložbenega odbora, s katerimi je zavrnil uporabo jamstva EU, pa tudi zbirko rezultatov preglednice. Pri tej predložitvi upošteva stroge zahteve glede zaupnosti.“;
(da) odstavek 14 se nadomesti z naslednjim:
„14. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23(1) do (3) in (5), in sicer za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo preglednice kazalnikov, ki jih bo naložbeni odbor uporabil za zagotovitev neodvisne in pregledne ocene potencialne in dejanske uporabe jamstva EU. Ti delegirani akti se pripravijo v tesnem dialogu z EIB.
Usmerjevalni odbor revidira naložbene smernice, da bi določil minimalni prag za različna merila na preglednici, da bi se izboljšalo ocenjevanje projektov.“;
(4a) v členu 8 se točka (b) iz prvega odstavka nadomesti z naslednjim:
„(b) te operacije vključujejo subjekte, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah, in zadevajo eno ali več tretjih držav oziroma sodelujejo s subjektom v eni ali več tretjih državah, ki sodijo v okvir evropske sosedske politike, vključno s strateškim partnerstvom, politiko širitve ter Evropskim gospodarskim prostorom in Evropskim združenjem za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določena v Prilogi II k PDEU, ne glede na to, ali v teh tretjih državah, čezmorskih državah ali ozemljih obstaja partner.“;
(5) člen 9 se spremeni:
(-a) v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:
„2. Jamstvo EU se odobri za operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki jih odobri naložbeni odbor iz člena 7(7), ali za financiranje ali jamstva, zagotovljena EIS, da bi ta lahko izvajal operacije financiranja in naložbene operacije EIB v skladu s členom 11(3). Naložbeni odbor lahko v skladu z navodili usmerjevalnega odbora dodeli ustrezni delež jamstva EU neposredno naložbenim platformam oziroma nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam ter nanje prenese pristojnost za odločanje o izbiri projektov. V vsakem primeru pa naloženi odbor ohrani pravico, da nadzira postopek izbire projektov, da zagotovi, da se izvaja v skladu s to uredbo.
Zadevne operacije morajo biti skladne s politikami Unije in podpirati katerega koli od naslednjih splošnih ciljev:“;
(-aa) v odstavku 2(c) se doda naslednja točka:
„(iiia)železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti;“;
(-ab) v odstavku 2(e) se dodajo naslednje točke:
„(ia) tehnologijo verig blokov;
(ib) internetom stvari;
(ic) infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;“
(-ac) v odstavku 2 se spremeni točka (g)(ii):
„(ii) kulturno in ustvarjalno industrijo, kjer se odobrijo sektorju prilagojeni finančni mehanizmi prek interakcij s programom Ustvarjalna Evropa in jamstveno shemo, da se zagotovijo namenu ustrezna posojila za kulturne in ustvarjalne dejavnosti.“;
(-ad) v odstavku 2 se spremeni točka (g)(v):
„(v) socialno infrastrukturo, socialnimi storitvami ter socialnim in solidarnostnim gospodarstvom;“
(a) v odstavku 2 se dodata naslednji točki (h) in (i):
„(h) trajnostno kmetijstvo, ribištvo in ribogojstvo ter drugi sektorji biogospodarstva in bioindustrije;
(i) v skladu z zahtevami iz te uredbe za manj razvite regije in regije v prehodu, kot so navedene v Prilogi I in Prilogi II k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/99/EU[8], druga industrija in storitve, upravičene do podpore EIB.“;
(b) V odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:
„Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila in orodja za ocenjevanje, zlasti kar zadeva upravičene projekte in celoten portfelj EFSI, ob posebnem upoštevanju COP21. S temi navodili se zagotovi, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za elemente projektov, ki prispevajo k podnebnim ukrepom.“;
(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Naložbeno obdobje, v katerem se lahko odobri jamstvo EU za podporo operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, traja do:
(a) 31. decembra 2020, za operacije EIB, za katere sta EIB in upravičenec ali finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022;
(b) 31. decembra 2020, za operacije EIS, za katere sta EIF in finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022.“;
(d) odstavek 4 se črta;
(da) vstavi se naslednji odstavek:
„4a. Če javni organ v državi članici ustanovi naložbeno platformo oziroma nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo, ki ima iste cilje kot EFSI, EIB sodeluje s tem telesom. EIB sodeluje tudi z naložbenimi platformami ali nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucije, ki so že ustanovljene in imajo iste cilje kot EFSI.“
(db) v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Brez poseganja v člen 7(7) se lahko naložbeni odbor po temeljiti oceni odloči, da bo končal partnerstvo z naložbeno platformo oziroma nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo.“
(5a) Člen 10(1) se nadomesti z naslednjim:
„1. Za namene člena 9(2) in v skladu s členom 11 EIB, kjer je to potrebno, nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ter naložbene platforme uporabljajo jamstvo EU za kritje tveganj za instrumente iz odstavka 2 tega člena.“;
(6) v členu 10(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) posojila EIB, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskih trgov, katera koli druga oblika instrumentov za financiranje ali izboljšanje kreditne kvalitete, vključno s podrejenim dolgom, ter udeležba v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, tudi v korist nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, naložbenih platform ali investicijskih skladov;“;
(7) člen 11 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Znesek jamstva EU nikoli ne sme preseči 26 000 000 000 EUR, od česar se lahko del dodeli za financiranje ali jamstva s strani EIB, zagotovljena EIS, v skladu z odstavkom 3. Skupna neto plačila iz splošnega proračuna Unije v okviru jamstva EU ne smejo preseči 26 000 000 000 EUR in ne smejo preseči 16 000 000 000 EUR pred 6. julijem 2018.“;
(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Če EIB zagotovi financiranje ali jamstva EIS za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, jamstvo EU zagotavlja polno jamstvo za tovrstno financiranje ali jamstva pod pogojem, da EIB zagotovi znesek financiranja ali jamstev v višini vsaj 4 000 000 000 EUR brez kritja jamstva EU, in sicer do začetnega najvišjega zneska 6 500 000 000 EUR. Brez poseganja v odstavek 1 lahko usmerjevalni odbor ta najvišji znesek po potrebi poveča na največ 8 000 000 000 EUR, EIB pa ni dolžna ustrezno povečati zagotovljenih zneskov nad začetni najvišji znesek.
(c) v odstavku 6 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:
„(a) za dolžniške instrumente iz člena 10(2)(a), glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane EIB, ki jih ta institucija ni prejela v skladu s pogoji o finančnih operacijah do neizpolnitve obveznosti; izgube, ki izhajajo iz nihanj valut, ki niso euro, na trgih, na katerih so možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem omejene; v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevan izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti;
(b) za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz člena 10(2)(a), vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj valut, ki niso euro;“;
(8) člen 12 se spremeni:
(a) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. Vplačila v Jamstveni sklad iz odstavka 2 se uporabijo, da se doseže ustrezna raven (v nadaljnjem besedilu: ciljni znesek), ki odraža vse obveznosti jamstva EU. Ciljni znesek se določi na 35 % vseh obveznosti jamstva EU.“;
(b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:
„7. Če se stanje sredstev v jamstvenem skladu 1. julija 2018 zaradi unovčitev jamstva EU zniža pod 50 % ciljnega zneska oziroma bi se glede na oceno tveganja Komisije lahko znižalo pod to raven v enem letu, Komisija predloži poročilo o izrednih ukrepih, ki so morda potrebni.“;
(c) odstavki 8, 9 in 10 se nadomestijo z naslednjim:
„8. Po unovčitvi jamstva EU se vplačila v Jamstveni sklad, določena v točkah (b) in (d) odstavka 2, ki presegajo ciljni znesek, uporabijo znotraj omejitev naložbenega obdobja iz člena 9 za obnovitev jamstva EU do polnega zneska.
9. Vplačila v Jamstveni sklad iz točke (c) odstavka 2 se uporabijo za obnovitev jamstva EU do njegovega polnega zneska.
10. Če se jamstvo EU v celoti obnovi do višine 26 000 000 000 EUR, se morebitni presežek ciljnega zneska v Jamstvenem skladu prenese v splošni proračun Unije kot notranji namenski prejemek v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za vse proračunske vrstice, katerih sredstva so bila morebiti prerazporejena v Jamstveni sklad.“;
(9) člen 14 se spremeni:
(a) odstavek 1 se spremeni:
(i) v prvem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Ta podpora vključuje ciljno usmerjeno podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov in uporabi javno-zasebnih partnerstev ter po potrebi svetovanje o ustreznih vprašanjih v zvezi s pravom Unije, pri čemer se upoštevajo posebnosti in potrebe držav članic z manj razvitimi finančnimi trgi, pa tudi razmere v različnih sektorjih.“
(ii) v drugem pododstavku se doda naslednji stavek:
„Prav tako podpira pripravo projektov na področju podnebnih ukrepov in krožnega gospodarstva ali njihovih delov, zlasti v okviru COP21, pripravo projektov v digitalnem sektorju ter pripravo projektov iz petega pododstavka člena 5(1).“;
(b) odstavek 2 se spremeni:
(i) točka (c) se nadomesti z naslednjim:
„(c) krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in za dejavni prispevek k sektorski in geografski diverzifikaciji EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB ter nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij pri odobritvah in razvoju novih operacij, zlasti v manj razvitih in tranzicijskih regijah, pa tudi s spodbujanjem povpraševanja po podpori EFSI, kadar je to potrebno;“
(ii) točka (e) se nadomesti z naslednjim:
„(e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform, zlasti čezmejnih in makroregionalnih naložbenih platform, v katere je vključenih več držav članic in/ali regij, po potrebi tudi z lokalno prisotnostjo“;
(iia) doda se naslednja točka:
„(ea) izkoriščanjem možnosti za privabljanje in financiranje majhnih projektov, tudi prek naložbenih platform;“
(iii) doda se naslednja točka (f):
“(f) svetovanje o združevanju drugih virov financiranja Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope) z EFSI, da bi se zmanjšalo upravno breme in rešile praktične težave, povezane z združevanjem virov financiranja.“;
(iiia) doda se naslednja točka:
„(fa) zagotavljanje proaktivne podpore za spodbujanje dejavnosti iz člena 8(1b).“;
(c) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“;
(ca) doda se naslednji odstavek:
„5a. EIAH uporabi seznam iz člena 16(2a), da bi proaktivno in po potrebi pomagal morebitnim nosilcem projektov pri nadaljnjem razvoju njihovih predlogov financiranja v okviru EFSI.“
(d) v odstavku 6 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Sodelovanje med EIAH na eni strani in nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo, mednarodno finančno institucijo ali organom upravljanja, tudi tistim, ki deluje kot nacionalni svetovalec, ki ima potrebno strokovno znanje in izkušnje za namene EIAH, na drugi strani, lahko poteka v obliki pogodbenega partnerstva. EIAH sklene sporazume o sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami v vseh državah članicah. V državah članicah, v katerih takšnih institucij ni, lahko EIAH, če je to primerno in na zahtevo zadevne države članice, zagotovi proaktivno svetovalno podporo za njihovo ustanovitev.“;
(da) doda se naslednji odstavek:
„6a. Da bi aktivno zagotovili široko geografsko pokritost svetovalnih storitev po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o EFSI, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju obstoječih programov podpore vzpostaviti lokalno prisotnost EIAH, da bi bilo mogoče zagotavljati konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Vzpostaviti bi jo bilo treba predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru EFSI. EIAH bi moral spodbujati prenos znanja na regionalno in lokalno raven ter zagotavljati stalno zbiranje regionalnih in lokalnih zmogljivosti ter strokovnega znanja.“;
(db) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:
„7. Iz splošnega proračuna Unije se zagotovi referenčni znesek 20 000 000 EUR kot prispevek za kritje stroškov operacij EIAH do 31. decembra 2020 za storitve, ki jih zagotavlja EIAH na podlagi odstavka 2, poleg tistih, ki so že na voljo v okviru drugih programov Unije, če ti stroški niso kriti s preostalim zneskom od pristojbin iz odstavka 4.“
(9a) v členu 16(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim:
„(f) „opis projektov, kjer je podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov združena s podporo EFSI, celoten znesek prispevka iz vsakega vira ter profil tveganja vsakega projekta;“
(9b) v členu 16(2) se doda naslednja točka:
„(ja) podrobne informacije v zvezi s plačilom davkov, ki izhajajo iz naložbenih operacij in operacij financiranja EIB v okviru EFSI.“;
(9c) v členu 16 se vstavi naslednji odstavek:
„2a. EIB vsakih šest mesecev predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji in EIAH seznam vseh predlogov za naložbe, predloženih za uporabo jamstva EU, vključno s tistimi, ki niso bili predizbrani za predložitev naložbenemu odboru. Pri tej predložitvi upošteva stroge zahteve glede zaupnosti.“;
(9d) v členu 16 se vstavi naslednji odstavek:
„5a. Komisija ob koncu naložbenega obdobja pripravi poročilo o združenih učinkih in ustreznosti politike oblikovanja cen ter ga posreduje Evropskemu parlamentu in usmerjevalnemu odboru. Ugotovitve v tem poročilu se upoštevajo.“;
(9e) v členu 16 se doda naslednji odstavek:
„6a. Komisija predloži letno poročilo s podrobnimi podatki o vseh projektih, razčlenjenih po področjih politike, ki so prejeli podporo EU prek EFSI, skupnimi zneski prispevkov vsakega vira ter profili tveganja.“
(10) člen 18 se spremeni:
(a) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
„6. Komisija do 31. decembra 2018 in 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi te uredbe.“;
(b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:
„7. Komisija v skladu z novim večletnim finančnim okvirom pripravi zakonodajni predlog o celoviti naložbeni shemi, da bi učinkovito obravnavala pomanjkanje naložb v Uniji. Predlog ustrezno upošteva zaključke iz poročila z dne 31. decembra 2018, ki vsebuje neodvisno oceno in ga je treba predložiti pravočasno, da ga bo mogoče ustrezno obravnavati.“
(ba) odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:
„8. Poročilo iz odstavka 6 vključuje oceno o uporabi preglednice kazalnikov iz člena 7(14) in Priloge II, zlasti v zvezi z razmislekom o primernosti posameznih stebrov in njihovih ustreznih vlog v oceni. Poročilu je, če je potrebno in v celoti podkrepljeno z ugotovitvami, priložen predlog za revizijo delegiranega akta iz člena 7(14).“;
(11) v členu 19 se doda naslednji odstavek:
„EIB in EIS obvestita končne prejemnike o obstoju podpore EFSI oziroma to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike ter te informacije, zlasti v primeru MSP, jasno navedeta v sporazumu o financiranju in v vsaki pogodbi, ki vključuje podporo EFSI, s čimer izboljšata ozaveščenost javnosti in povečata prepoznavnost.“;
(11a) Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:
„2. Za namene odstavka 1 tega člena ima Računsko sodišče na lastno zahtevo in v skladu s členom 287(3) PDEU popoln dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih potrebuje za izvedbo svoje naloge.“
(12) Člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:
„1. EIB, EIS in vsi finančni posredniki pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, izpolnjujejo ustrezne standarde in veljavne zakone za preprečevanje pranja denarja ter boj proti terorizmu, davčnim goljufijam in davčnim utajam.
▌
EIB in EIS pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, ne uporabljata struktur za izogibanje davkom, v njih ne sodelujeta ter ne zagotavljata sredstev upravičencem, ki to počnejo, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z merili dobrega davčnega upravljanja v EU, kot je določeno v pravnih aktih Unije, zaključkih Sveta, sporočilih Komisije oziroma vseh njenih uradnih obvestilih.
▌
EIB in EIS nimata poslovnih odnosov s subjekti, ki imajo sedež ali so ustanovljeni v jurisdikcijah, ki ne sodelujejo z Unijo pri uporabi mednarodno sprejetih davčnih standardov in zakonodaje Unije o preglednosti in izmenjavi informacij.
EIB in EIS pri sklepanju dogovorov s finančnimi posredniki preneseta zahteve iz tega člena v ustrezne pogodbe in zahtevata poročanje po državah o njihovem spoštovanju. EIB in EIS redno objavljata in posodabljata seznam finančnih posrednikov, s katerimi sodelujeta.
EIB in EIS po posvetovanju s Komisijo in deležniki pregledata in posodobita svoje politike do nesodelujočih jurisdikcij, najpozneje pa po sprejetju seznama Unije z nesodelujočimi jurisdikcijami. Nato Komisija vsako leto predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju teh politik.“;
(13) v členu 23(2) se prvi in drugi stavek prvega pododstavka nadomestita z naslednjim:
„Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(13) in (14) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja.“;
(14) Priloga II se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
▐
Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA
k
predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
Priloga
(1) Oddelek 2 se spremeni:
(a) v točki (b) se dodata naslednja odstavka:
„Podpora EFSI za avtoceste se omeji na zasebne in/ali javne naložbe na področju prometa v kohezijskih državah, manj razvitih regijah ali pri čezmejnih prometnih projektih ali za potrebe nadgradnje in vzdrževanja, izboljšanja varnosti v cestnem prometu, razvoja inteligentnih prometnih sistemov ali zagotavljanja neokrnjenosti in standardov obstoječih avtocest v vseevropskem prometnem omrežju, zlasti varnih parkirnih mest, črpalk z alternativnimi čistimi gorivi in sistemov za električno polnjenje.
Podpora EFSI mora biti izrecno na voljo tudi za vzdrževanje in nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture;“
(b) v točki (c) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:
„V zvezi s tem se pričakuje, da bo EIB v okviru EFSI zagotovila finančna sredstva za izpolnitev splošnega cilja javnih ali zasebnih naložb v višini najmanj 500 000 000 000 EUR, vključno z mobilizacijo sredstev preko EIS v okviru operacij EFSI, povezanih z instrumenti iz člena 10(2)(b), in nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, ter boljši dostop do financiranja za subjekte z največ 3 000 zaposlenimi.“;
(2) v oddelku 3 se doda točka (d):
„(d) operacija se običajno razvrsti med posebne dejavnosti ob prisotnosti ene ali več naslednjih značilnosti:
– podrejenost v razmerju do drugih posojilodajalcev, tudi nacionalnih spodbujevalnih bank in zasebnih posojilodajalcev;
– sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, če je EIB zaradi svojega stališča izpostavljena visokim ravnem tveganja;
– izpostavljenost posebnim tveganjem, kot so nepreizkušena tehnologija, odvisnost od novih, neizkušenih partnerjev ali partnerjev z visokim tveganjem, nove finančne strukture ali tveganje za EIB, zadevni sektor ali območje;
– značilnosti vrste lastniškega kapitala, kot so plačila na podlagi uspešnosti; or
– drugi določljivi vidiki, ki povzročajo večjo izpostavljenost tveganju v skladu s smernicami EIB za kreditno tveganje;“;
(2a) v razdelku 3 se doda naslednja točka:
„(da)pri ocenjevanju dodatnosti bo pozornost namenjena pogojem, ki so posebni za regijo.“
(3) v oddelku 5 se doda naslednji stavek:
Takoj po podpisu operacije v sklopu jamstva EU se objavi preglednica, razen poslovno občutljivih informacij;
(4) oddelek 6 se spremeni:
(a) točka (b) se spremeni:
(i) v prvi alinei se prvi in drugi stavek nadomestita z naslednjim besedilom:
„Pri operacijah v zvezi z dolžniškim kapitalom EIB ali EIS opravi standardno oceno tveganja, ki vsebuje izračun stopnje verjetnosti neizpolnitve obveznosti in izterjave. Na podlagi teh parametrov EIB ali EIS za vsako operacijo izračuna njeno tveganje.“;
(ii) v drugi alinei se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Vsaka operacija v zvezi z dolžniškim kapitalom se razvrsti v posamezno kategorijo tveganja (bonitetna ocena posojil v zvezi s transakcijo) na podlagi sistema EIB ali EIS za bonitetno oceno posojil.“;
(iii) v tretji alinei se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Projekti morajo biti ekonomsko in tehnično izvedljivi, financiranje EIB pa mora biti strukturirano po načelih dobrega bančništva in skladno z načeli obvladovanja tveganja na visoki ravni, ki jih EIB ali EIS opredeli v svojih internih smernicah.“;
(iiia) četrta alinea se nadomesti z naslednjo:
„Cene za produkte v zvezi z dolžniškim kapitalom se oblikujejo v skladu z določbami te uredbe.“
(b) točka (c) se spremeni:
(i) v prvi alinei se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Odločitev, ali operacija vključuje tveganja v zvezi z lastniškim kapitalom ali ne, temelji na podlagi standardne ocene EIB ali EIS, ne glede na njeno pravno obliko ali poimenovanje.“;
(ii) v drugi alinei se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Operacije EIB v zvezi z lastniškim kapitalom se izvedejo v skladu z notranjimi pravili in postopki EIB ali EIS.“;
(iia) tretja alineja se nadomesti z naslednjo:
„Cene naložb v zvezi z lastniškim kapitalom se oblikujejo v skladu z določbami te uredbe“.
(5) v točki (c) oddelka 7 se črta beseda „začetnega“;
(6) oddelek 8 se spremeni:
(a) v drugem stavku prvega pododstavka se črta beseda „začetnega“;
(b) v prvem stavku prvega pododstavka točke (a) se črta beseda „začetnega“;
(c) v prvem stavku točke (b) se črta beseda „začetnega“.
3.4.2017
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (*)
za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
( COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) )
Pripravljavka mnenja: Eva Kaili
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Sedanji nizki ravni rasti in okrevanja v Evropski uniji po krizi sta posledica upada proizvodnje zaradi dejavnikov, kot so upočasnitev tehnološkega napredka, strukturni premik k sektorjem z nizko produktivnostjo in visoke stopnje finančnega vzvoda. Zato je izredno pomembno vse moči usmeriti v usklajeno prizadevanje, da bi se izognili nevarnostim dolgotrajne stagnacije, in sicer na gospodarsko, okoljsko in družbeno odgovoren način.
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s svojimi pristojnosti v središče svojih prednostnih nalog uvršča optimizacijo energetskega sektorja, telekomunikacijskega sektorja, digitalnih tehnologij, raziskav in razvoja, MSP ter novih in tradicionalnih industrijskih okvirov. Na teh sektorjih temelji nadvse potrebna pospešitev evropske produktivnosti.
Pripravljavka mnenja meni, da je EFSI 2.0 priložnost za pospešitev evropske proizvodnje in dinamičen instrument, ki bi lahko preoblikoval sedanji naložbeni okvir v EU z usklajevanjem gospodarskega ekosistema, zmanjšanjem birokracije ter odpravljanjem neučinkovitosti pri usklajevanju in strukturnih napetosti.
Vendar EFSI ni instrument kohezijske politike, ampak naj bi spodbudno deloval na gospodarsko zmogljivost EU, kar bi moralo pomagati odpravljati naložbene vrzeli v vseh državah članicah. EFSI je mehanizem z dodano vrednostjo, ki je namenjen izboljševanju in dopolnjevanju obstoječih finančnih sredstev in mehanizmov, ne pa tekmovanju z njimi. Osnovna posledica tega je, da EFSI ne bi smel nikoli, ne zdaj ne v prihodnosti, nadomestiti kohezijskih skladov in podobnih instrumentov.
Da bi EFSI uspešno dosegal svoje naložbene cilje, bi moral izboljšati doseganje gospodarskega potenciala vsake države članice v geografskem in sektorskem smislu. EFSI žal še ni premagal izziva geografske in sektorske diverzifikacije.
Pripravljavka mnenja poudarja, da EU ne bo sposobna spet dosegati rasti ter ustvarjati delovnih mest in blaginje, če ne bo spremenila svojega pristopa. Za to sta potrebna srednje- do dolgoročno prizadevanje in vztrajnost. To ni tek na kratke, ampak na dolge proge. Tako bi morali razmišljati tudi EIB in Komisija, instituciji, ki sta v prvi vrsti odgovorni za izvajanje EFSI. Cilj ni čim hitreje izplačati sredstva. Vsebina, dodatnost in geografska porazdelitev so pomembnejše od hitrosti absorpcije sredstev.
To mnenje Odbora za industrijo, raziskave in energetiko se osredotoča zlasti na področja energetike, telekomunikacij, raziskav, digitalnih tehnologij in SMP ter je usmerjeno v sedanje pomanjkljivosti EFSI, da bi obravnavali sektorsko in geografsko nedelovanje trga ter neoptimalne naložbene okoliščine, kar bi bilo treba odpraviti v EFSI 2.0.
Pripravljavka mnenja na podlagi zgoraj omenjenih razlogov predlaga naslednje spremembe EFSI 2.0:
ØProjekti, ki jih EFSI podpira, bi morali delovati bolj dodatno. EIB bi morala okrepiti svojo zmogljivost za sprejemanje bolj tveganih projektov tako prek instrumentov za porazdelitev tveganja kot jamstev za prvo izgubo, ki so zlasti koristni za infrastrukturne projekte.
ØPreglednost in odgovornost pri postopku izbire bi morala biti ključna predhodna zahteva za merilo dodatnosti in izvajanje uredbe o EFSI, EFSI 2.0 pa bi jo moral varovati.
ØGeografsko diverzifikacijo je treba zavarovati z izrecnim obravnavanjem težave različnih premij za tveganje, ki se zaračunajo za podobne projekte v različnih delih EU, izhajajo pa iz različnih profilov tveganj držav članic.
ØTretji steber naložbenega načrta za Evropo (tj. odprava ovir za naložbe) je potreben pogoj za uspeh EFSI, a ga ni mogoče uporabljati kot alibi za upravičevanje nizke absorpcije EFSI, zlasti v okviru kohezijskih držav ali držav članic, ki jih je nedavna finančna kriza bolj prizadela.
ØKomisija bi morala tesno sodelovati z EIB, da bi okrepili vlogo nacionalnih spodbujevalnih institucij in jih ustanovili v državah članicah, v katerih niso prisotne.
ØDa bi pritegnili nova denarna sredstva, bi morala Komisija tesno sodelovati s finančnimi regulativnimi organi EU, da bi omogočili večje naložbe finančnih institucij v dolgoročne infrastrukturne projekte s sprostitvijo povezanih regulativnih omejitev v bilancah stanja.
ØStrogo izvajanje Pakta za stabilnost in rast držav članic ne bi smela ovirati pri uporabi EFSI za naložbe v infrastrukturo. Komisija bi morala sprejeti politike, usmerjene v doseganje tega.
ØPoseben poudarek bi moral biti na projektih za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih met na oddaljenih območjih ali v manj razvitih regijah.
ØNepovratna sredstva IPE in drugi povezani mehanizmi ne bi smeli tekmovati z EFSI ali njegovo tržno usmerjenostjo s ciljem pritegniti nova denarna sredstva in mobilizirati neizrabljen kapital. Za uspeh začetka naložb v EU je tako potrebno optimalno kombiniranje sredstev. Upoštevati bi bilo treba regulativni okvir, ki omogoča tako kombiniranje. K urejanju tega področja naj bi pripomogla finančna uredba (omnibus).
ØRazširiti bi bilo treba večnacionalne infrastrukturne projekte. Komisija bi si morala prizadevati za uskladitev regulativnih raznolikosti v državah članicah. To je potrebno za pospešitev infrastrukturnih projektov, ki vključujejo najmanj dve državi članici, ali čezmejnih projektov.
ØZa uspeh EFSI sta ključni okrepitev in razširitev vloge Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). EFSI bi moral pomagati lokalnim organom, nacionalnim spodbujevalnim institucijam in vlagateljem, lajšati vzpostavitev naložbenih platform, kadar so potrebne, pomagati pri oblikovanju subjektov s posebnim namenom in javno-zasebnih partnerstev ter deležnikom svetovati glede inovativnih virov financiranja, zlasti pri projektih na področju infrastrukture, energetike in digitalnega sektorja.
ØEFSI bi moral v skladu s cilji zavez COP21 vsaj 40 % financiranja nameniti projektom, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, vključno z namenjanjem vsaj 20 % financiranja projektom za energijsko učinkovitost. Izogibati se je treba projektom, povezanim s fosilnimi gorivi.
ØEFSI bi moral v skladu s konkurenčnimi prednostmi, ki jih ima EU na področju digitalnih tehnologij, med svoje glavne prednostne naloge financiranja uvrstiti v prihodnost usmerjeni digitalni sektor, zlasti projekte, ki širijo zmogljivost in infrastrukturo povezljivosti, kibernetske varnosti, omrežij, platform verig blokov, interneta stvari itd. Pri tem določanju prednostnih nalog bi morali sodelovati strokovnjaki iz teh sektorjev v EIAH in upravne strukture EIB za sprejemanje odločitev.
ØEFSI bi moral obravnavati naložbeno vrzel na področju raziskav, zlasti v sektorjih pionirstva in nizke ravni tehnološke pripravljenosti, ki naj bi v naslednjih 20 letih določali in oblikovali povpraševanje potrošnikov.
ØKomisija in EIB bi morali sodelovati pri proaktivni opredelitvi nekooperativnih jurisdikcij in določitvi jasnih in javno dostopnih meril, ki povečujejo pravno gotovost EFSI ter ne ogrožajo standardov Unije v zvezi z vprašanji, povezanimi z davčnim upravljanjem.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je skupina EIB, je na dobri poti, da doseže cilj mobilizacije najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018. Realizacija na trgu je bila še posebej hitra na področju MSP, kjer EFSI presega pričakovanja. Julija 2016 so bila zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 sredstva v delu za MSP povečana za 500 milijonov EUR. Zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI bo večji delež financiranja namenjen MSP: 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj bi moralo biti namenjenih za izboljšanje dostopa MSP do financiranja. | (4) V prvem obdobju izvajanja je EFSI prinesel pomembne in spodbudne rezultate. Prezgodaj je še, da bi ocenili njegov celotni učinek na odpravljanje naložbenih vrzeli, zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti in izboljšanje šibkih stopenj rasti v Uniji po zadnji finančni krizi. Vendar sedanji podatki kažejo, da so še možne izboljšave na različnih področjih, kar vključuje tudi dopolnjevanje z drugimi stebri naložbenega načrta, boljšo porazdelitev po državah članicah, dodatnost, upravljanje in privabljanje trajnostnih naložb, ki spodbujajo podnebne ukrepe. Po podatkih ocene delovanja, ki jo je pripravila EIB in zajema obdobje do 30. junija 2016, pa obstajajo tudi znaki, da EFSI zaostaja s podpisanimi operacijami in izplačili. Poleg tega je bila realizacija na trgu hitrejša na področju MSP kot na področju infrastrukture in inovacij, vendar je to mogoče pripisati različni naravi projektov. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 4a. EFSI bo po pričakovanjih dosegel cilj mobilizacije 315 milijard EUR dodatnih naložb do sredine leta 2018. Vendar ni neodvisne ocene teh ekonomskih rezultatov ter socialnega in okoljskega učinka EFSI. Spomniti je treba, da je prvotni cilj EFSI podpirati projekte, ki evropskim državljanom zagotavljajo dolgoročne okoljske in socialne koristi, kakovostno dolgoročno zaposlitev in infrastrukturo. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da „[n]aložbeninačrt za Evropo in zlasti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že dajeta konkretne rezultate in sta pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Komisija namerava kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.“ | (5) Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da naložbeni načrt za Evropo in zlasti EFSI dajeta konkretne rezultate. Vendar so še vedno prisotni pomanjkljivosti in neravnovesja v smislu geografske in sektorske diverzifikacije. Če gledamo geografsko, je bilo do 30. junija 2016 za Združeno kraljestvo, Italijo in Španijo v delu za infrastrukturo in inovacije podpisanih 63 % projektov, za države članice EU15 pa 91 %. Podobno je bilo za Italijo, Francijo in Nemčijo v delu za mala in srednja podjetja podpisanih 54 % projektov, za države članice EU15 pa 93 %. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti finančno šibkim vzhodnoevropskim državam članicam, s čimer bi jim pomagali, da bi prebrodile sedanje naložbene težave, in okrepili njihovo konkurenčnost. Komisija bi morala ob upoštevanju teh neravnovesij in obstoječih finančnih trenj, strukturnih ovir, regulativnih okvirov in nenaklonjenosti vlagateljev k prevzemanju tveganja sprejeti ambiciozne pobude za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb in nadaljevati z uvajanjem potrebnih regulativnih preobrazb, da bi lahko finančne institucije v svoje portfelje vključile več infrastrukturnih projektov, vključno z dodatnim financiranjem MSP, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Upoštevati bi morali tudi, da sedanja strukturna neučinkovitost v nekaterih državah članicah z vidika uporabe EFSI drugim državam članicam ni ravno v korist. Zaradi tega nobena država članica ne bi smela biti upravičena do uporabe več kot 10 % mehanizma EFSI. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Glede na njegov uspeh si Komisija prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic. | (6) Glede na pozitivne kazalnike si Komisija prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. | (8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnost Evrope z vidika visoke in trajnostne ravni kakovostnega človeškega kapitala, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest (zlasti za mlade), rasti in konkurenčnosti ter okrepljene dodatnosti, pa tudi z vidika krepitve socialne kohezije in socialne vključenosti ter posledično izboljšanja blaginje državljanov Unije. To bi moralo vključevati tudi naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov ter z njimi povezane infrastrukture, zdravstvenega varstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa, turizma ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21) in zavezo Unije k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050. Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave elektroenergetskih omrežij, projektom za energetsko učinkovitost ter projektom krožnega gospodarstva, zlasti ko gre za izboljšanje energetske varnosti v Uniji ter omogočanje dejavne udeležbe zasebnikom in lokalnim skupnostim, to pa zajema prilagoditev energetskih omrežij ter skladiščenje in distribucijo energije iz obnovljivih virov, pa tudi alternativne vire energije za vozila in gradbeništvo. Kolikor je znano do sedaj, so se ob široki podpori EFSI projektom na področju energetike, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije obenem v enaki meri zmanjšale običajne naložbe EIB v te sektorje, kar pomeni, da se ni upoštevalo načelo dodatnosti. Posojila, financirana v okviru EFSI, bi morala dopolnjevati običajne naložbene posle EIB. Podobno bi bilo treba v digitalnem sektorju in znotraj področja uporabe ambiciozne politike Unije o digitalnem gospodarstvu določiti nove digitalne infrastrukturne cilje, da bi zagotovili, da bo digitalni razkorak odpravljen in da bo Unija imela vodilno vlogo v novi dobi t. i. interneta stvari, tehnologije verig blokov ter kibernetske varnosti in varnosti omrežij. Merilo za uspeh EFSI bi morala biti pomoč, namenjena področjem politike, kjer so omejili naložbe, da bi lahko financirali EFSI, kot so nepovratna sredstva za raziskave, zlasti za nizke ravni tehnološke pripravljenosti. Izogibati bi se bilo treba podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, ki vključujejo vsaj eno kohezijsko državo; Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. Izogibati bi se bilo treba podpori EFSI za projekte s področja fosilnih goriv, zlasti za infrastrukturo in jedrske objekte. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 8a. Omeniti je treba, da EIB v svojih posebnih dejavnostih, ki so predmet podpore iz EFSI, sistematično uporablja sodelovanje pri instrumentih za porazdelitev tveganja s svojimi sovlagatelji. EIB bi torej morala sistematično posredovati pri kombiniranju in po potrebi v drugih primerih, in sicer v obliki jamstva za prvo izgubo za zadevne dejavnosti, da bi optimizirala dodatnost mehanizma EFSI in mobilizirala več zasebnih sredstev. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 8b. Upoštevati je treba, da so vse svetovne velesile ustvarile vojaško-industrijske komplekse, da bi prehitele tekmece na področju tehnologije in znanosti. Tako mora nujno ravnati tudi Unija in veliko sredstev, zlasti prek EFSI, nameniti za oblikovanje obrambne industrije Unije, ki bo imela na podlagi svojega dela na področju raziskav in razvoja pomemben civilni in ekonomski učinek. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. | (9) Pri vsakem projektu bi bilo treba sistematično oceniti in dokumentirati dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI, ter o njej poročati. EIB bi morala objaviti razčlenjene statistične podatke o vsakem projektu, ki se financira, s predhodnimi in naknadnimi ocenami učinka za vsak projekt, skupaj s podrobnim opisom uporabljenih kazalnikov ter meril za izbor in ocenjevanje. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Dodatnost bi bilo treba razširiti tudi z geografskimi dejavniki, kot je izvor upravičenca ali geografska lokacija projekta. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, zlasti če je vsaj ena od njih kohezijska država, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. Šteje se, da dodatnost zagotavljajo tudi projekti s podporo EFSI, ki ustvarjajo dolgoročno družbeno in okoljsko korist. Pripraviti bi bilo treba poročilo o dejavnostih glede tega, kako in koliko so bili upoštevani socialni in okoljski dejavniki. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 9a. EFSI je že oblikoval raznolike produkte, ki spodbujajo dodaten prevzem tveganja, zlasti prek instrumentov za porazdelitev tveganja z njegovimi sovlagatelji. EIB bi morala posredovati v obliki jamstva za prvo izgubo, da bi optimizirala dodatnost EFSI in mobilizirala več zasebnih sredstev ter pospešila naložbe, zlasti v infrastrukturnem sektorju. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 9b. Preglednost v fazi upravičenosti, odobritve in izbire projektov je osnoven pogoj, ki ga mora odražati struktura upravljanja postopka odločanja. Dodatno bi bilo treba pojasniti vlogo usmerjevalnega in naložbenega odbora. Iz njunih odločitev v izbirnem postopku bi morala biti razvidna dodatnost in razkriti bi bilo treba, na podlagi česa se projekt zavrne. Zato je pomembno nenehno potrjevanje odgovornosti nosilcev odločanja, da bi zagotovili, da se v tej uredbi ne bodo ponovile morebitne težave pri izvajanju Uredbe (EU) št. 2015/1017. Poleg tega bi morala biti Komisija hitra pri oblikovanju vnaprej določenih, jasnih, objektivnih in javno dostopnih meril, ki zmanjšujejo pravno negotovost in izboljšujejo davčno upravljanje, zlasti kadar naložbene dejavnosti zajemajo subjekte, ki so povezani z nekooperativnimi jurisdikcijami. Preglednost je potrebna tudi pri metodologiji, ki jo EIB uporablja za opredelitev obrestne mere za svoje dejavnosti financiranja prek EFSI. Čezmerne premije za tveganje države ne bi smele odvračati od udeležbe upravičencev iz gospodarsko šibkejših držav članic. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. | (10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. EIAH bi moral ob upoštevanju zapletenosti teh instrumentov zagotoviti smernice tudi glede optimalne izbire instrumentov financiranja in kombiniranja. Poleg tega bi moral EIAH kot tržno usmerjen instrument, ki zagotavlja naložbeno svetovanje za različne tržne sektorje, dostop do strokovnega znanja po potrebi zagotavljati tudi drugim svetovalnim subjektom z ustreznim specializiranim poznavanjem posebnih tržnih sektorjev. Spodbujanje dodatnega sodelovanja med EIAH in drugimi svetovalnimi subjekti bo ključno za uspeh ESPI, zlasti na tržnih področjih in nišah, kjer sta potrebna večja specializacija in bolj poglobljeno strokovno znanje. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 10a. Da bi izboljšali uspešnost EFSI na nacionalni in regionalni ravni, je treba okrepiti sodelovanje med EIB, ki usmerja EFSI, ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. | (11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI, da bi zagotovili uravnoteženo razporeditev projektov po vsej Uniji, tako da bi imele vse države članice dostop do financiranja. Za doseganje cilja Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, zmanjšanje regionalnih razlik, povečanje kakovostnih delovnih mest in razširitev produktivne osnove držav članic, zlasti tistih, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela, ali regij, ki so glede rasti BDP pod povprečjem Unije, je nujno potrebna krepitev geografskega ravnovesja podpore EFSI, skladno s smernicami za geografsko diverzifikacijo in osredotočenost ter s krepitvijo vloge Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). To je treba storiti ob ohranitvi tržno usmerjene narave EFSI. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Da bi delno zagotovili financiranje prispevka iz splošnega proračuna Unije v jamstveni sklad EU za dodatne naložbe, bi bilo treba prerazporediti del razpoložljivih sredstev za instrument za povezovanje Evrope (IPE), določenih v Uredbi (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta4. . Poleg tega bi bilo treba 1 145 797 000 EUR odobrenih proračunskih sredstev prerazporediti s finančnih instrumentov IPE na del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali kombiniranje z EFSI ali z drugimi ustreznimi instrumenti, zlasti tistimi, namenjenimi energetski učinkovitosti. | (14) Da bi delno zagotovili financiranje prispevka iz splošnega proračuna Unije v jamstveni sklad EU za dodatne naložbe, bi bilo treba ustrezno prilagoditi ciljni odstotek jamstvenega sklada EU, da bi omogočili potrebno povečanje financiranja brez dodatnega zmanjšanja omejenih virov razpoložljivih sredstev za instrument za povezovanje Evrope (IPE) in Obzorje 2020, določenih v uredbah (EU) št. 1316/20134 in št. 1291/20135 Evropskega parlamenta in Sveta, kot je navedeno v oceni Komisije. Poleg tega bi bilo treba 1 145 797 000 EUR odobrenih proračunskih sredstev prerazporediti s finančnih instrumentov IPE na del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali kombiniranje z EFSI ali z drugimi ustreznimi instrumenti, zlasti tistimi, namenjenimi energetski učinkovitosti. |
__________________ | __________________ |
4 Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). | 4 Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). |
| 4a Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 347, 20.12.2013, str. 104). |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 35 % skupnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva. | (15) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 32 % skupnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 15a. Nujno je treba oceniti, ali in v kakšnem obsegu dosledno izvajanje Pakta za stabilnost in rast nekaterim državam članicam, zlasti tistim, ki jih je nedavna finančna kriza bolj prizadela, onemogoča, da bi v EFSI sodelovale bodisi neposredno bodisi posredno s prispevki iz javnih sredstev za posamezne projekte in naložbene platforme. Pomembno je tudi preučiti, ali obravnavanje neposrednih ali posrednih prispevkov iz držav članic in regionalnih ali lokalnih organov kot „enkratnih“ v okviru Pakta za stabilnost in rast prinaša več delovnih mest in rasti. Ti ukrepi bodo podprli države članice pri izvajanju potrebnih reform, ki so bistvene za utrditev rasti lokalnih gospodarstev. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 15b. Omeniti je treba tudi, da je EFSI finančni mehanizem, ustvarjen za dodajanje vrednosti obstoječim finančnim instrumentom, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, kohezijski skladi in instrument za povezovanje Evrope, ne pa za tekmovanje z njimi. Poleg tega bi morali zaradi izzivov, s katerimi se sooča Unija glede njenega položaja kot vodilne v svetu na področju znanosti, raziskav in odkritij, pri nadaljnji širitvi EFSI, ki bi presegala sedanji večletni finančni okvir, upoštevati alternativne vire financiranja, ki niso viri iz Uredbe (EU) št. 1291/2013. Zato EFSI ne bi smel nadomestiti (ali deloma nadomestiti) sedanjih kohezijskih in strukturnih skladov ter povezanih mehanizmov, niti ne bi smel ogroziti ali zmanjšati njihovega pomena. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov. | (16) Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti z dodatnimi viri ter podpreti zmogljivosti svetovalnega vozlišča za MSP. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. | (17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z zagonskimi podjetji in MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. Logotip EFSI bi moral biti v sporazumu o financiranju na dobro vidnem mestu, zlasti v primeru MSP, da bi tako povečali prepoznavnost EFSI kot pobude Unije. |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. | (21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti s povečanjem dostopnosti in preglednosti, njegove dejavnosti pa bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, ki bi zagotovili pravo dodatnost in v katere so vključene dve ali več držav članic ali regij, ali projektov v čezmejnih regijah in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah in združevanjem projektov, in sicer s krepitvijo njegove lokalne prisotnosti v državah članicah z omejeno zmogljivostjo, a velikim naložbenim potencialom. Potrebnih je več finančnih sredstev, da bo EIAH lahko odprl urade, ki bodo delovali kot decentralizirani regionalni grozdi za tehnično pomoč, in da bi zagotovili, da bo informativno gradivo na voljo v vseh jezikih držav članic. Upoštevati mora tudi posebne značilnosti držav članic, kot so zrelost finančnih trgov, omejene izkušnje z uporabo zapletenih finančnih instrumentov, pa tudi posebne ovire pri oblikovanju in izvajanju projektov. Dejavno bi moral sodelovati tudi z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami ter Komisijo, da bi državam članicam olajšali ustanavljanje nacionalnih spodbujevalnih bank za vzpostavitev sektorskih, tematskih ali regionalnih naložbenih platform, in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI, pa tudi obveščati o ustreznih merilih za upravičenosti, ki jih morajo spoštovati ti skladi. |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 21a. Pozitivno bi bilo treba obravnavati možnost, da bi se določena sredstva EFSI dodelila v obliki sodelovanja pri financiranih projektih. Glede na možnost, da se določena financiranja ponudijo v tej obliki, je primerno, da se ta sistem vključi v javne projekte, ki se predložijo za financiranje. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Uredbo (EU) št. 1316/2013 in Uredbo (EU) št. 2015/1017 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – | (22) Uredbo (EU) 2015/1017 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti – |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II. | Posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, bolje obravnavajo gospodarske in finančne pomanjkljivosti, nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine, tudi razhajanje v naložbeni zmogljivosti držav članic in njihove različne premije za tveganje, trenja v zvezi s finančnimi vzvodi, šibke naložbene multiplikatorje, zapletene večnacionalne in čezmejne projekte in nenaklonjenost prevzemanju naložbenega tveganja, zlasti na področju raziskav, inovacij, novih tehnologij ter obstoječe in nove infrastrukture. |
| V ta namen imajo te posebne dejavnosti ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, sheme jamstva za prvo izgubo v primeru kombiniranja EFSI z nacionalnimi proračunskimi viri in/ali proračunskimi viri Unije, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II. EFSI čim bolj poveča število projektov in število končnih upravičencev ter potencialni učinek vzvoda. |
EFSI lahko podpira tudi projekte EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, če je uporaba jamstva EU potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka. | EFSI ne podpira projektov EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, razen če je uporaba jamstva EU potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka, in če teh projektov ni mogoče pod boljšimi pogoji financirati z drugimi viri. |
Prav tako se šteje, da zagotavljajo dodatnost projekti ob podpori EFSI, ki obsegajo fizične infrastrukture za povezovanje dveh ali več držav članic ali razširitev fizične infrastrukture oziroma storitve, povezane s fizično infrastrukturo iz ene države članice v eno ali več držav članic.“; | EFSI lahko podpre projekte, ki obsegajo fizične infrastrukture za povezovanje dveh ali več držav članic ali razširitev fizične infrastrukture oziroma storitev, povezanih s fizično infrastrukturo iz ene države članice v eno ali več držav članic, če zagotavljajo dodatnost. |
| Dodatnost je povezana tudi z inovativnim značajem in dolgoročnimi družbenimi ter okoljskimi koristmi projektov ter njihovimi morebitnimi dolgoročnimi finančnimi potrebami z večjim tveganjem. |
| Da bi EFSI poleg tega bolje dosegel sektorje, v katerih zasebni trg ne more v zadostni meri zadovoljiti povpraševanja po financiranju in v katerih narava in obseg operacij in zahtev za posojila ne omogočata dostopa do financiranja s klasičnimi dejavnostmi EIB, bi moral podpirati tudi finančne mehanizme za posamezne sektorje, zlasti za kulturno in ustvarjalno industrijo, ki so zagotovljeni z okvirnimi programi Unije, kot je jamstvena shema v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in sicer z zagotavljanjem jamstev za dopolnjevanje in predhodno financiranje teh mehanizmov. |
| Kadar se EFSI kombinira z drugimi skladi, kot so instrument za povezovanje Evrope, Obzorje 2020 in evropski strukturni in investicijski skladi, se uporabijo merila dodatnosti, tranšo z najvišjim tveganjem pa pokriva EFSI. Vendar financiranje prek sklada EFSI ne sme nadomestiti virov nepovratnih sredstev Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, instrument za povezovanje Evrope in program Obzorje 2020. |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2a. V členu 5 se doda naslednji odstavek: |
| „2a. V ta namen in da bodo merila dodatnosti vsebovala več kot zgolj finančne spremenljivke ali spremenljivke tveganja, EFSI oceni okoljsko in socialno uspešnost vsakega podprtega projekta.“ |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 3a. V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek: |
| „Naložbeni odbor mora zagotoviti, da projekti v okviru jamstva EU spodbujajo socialno in regionalno kohezijo po vsej Uniji.“ |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka -i (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – točka d
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-i) točka (d) se nadomesti z naslednjim: |
(d) infrastruktura na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij; | „(d) infrastruktura na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter tehnologij kibernetske varnosti, omrežij in verig blokov;“ |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka i a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – točka f
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (ia) točka (f) se nadomesti z naslednjim: |
(f) izobraževanje in usposabljanje; | „(f) razvoj človeškega kapitala, izobraževanje in usposabljanje;“ |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka -ii (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – točka h
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-ii) točka (h) se nadomesti z naslednjim: |
(h) MSP;“ | „(h) zagonska podjetja in MSP;“ |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka ii a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – točka 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (iia) Doda se naslednja točka: |
| „(la) obramba.“ |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka d
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 12 – pododstavek 2 – drugi stavek
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
„Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.“ | „Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne skupaj s podrobnim zapisnikom sej ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti. Naložbeni odbor v svojem predlogu zaposlovanju in trajnosti pripiše večji pomen. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB. V zvezi z dodatnostjo usmerjevalni odbor vsem projektom, odobrenim v okviru EFSI, priloži utemeljeno in preverljivo obrazložitev. Ocena dodatnosti posameznih projektov mora biti podrobna, zlasti v zvezi z nedelovanjem trga, ki naj bi ga EFSI odpravil. |
| Preglednica kazalnikov bi morala za vsak projekt EFSI delovati kot orodje za določanje prednostnih nalog in bi morala biti po oceni projektov, ki se potegujejo za uporabo jamstva EU, na voljo javnosti. Poleg tega naložbeni odbor s preglednico kazalnikov zagotavlja neodvisno in pregledno oceno potencialne in dejanske uporabe jamstva EU ter določa prednostni vrstni red uporabe tega jamstva za operacije, ki imajo boljše rezultate in prinašajo dodatnost. |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka - a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka e – točke od ia do ic (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (aa) v odstavku 9(2)(e) se dodajo naslednje podtočke: |
| „(ia) tehnologijo verig blokov; |
| (ib) internetom stvari; |
| (ic) infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;“ |
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka i a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (aa) v odstavku 2 se doda naslednja točka: |
| ‘(ia) podpora za pobude Unije na področju obrambe, zlasti s/z: |
| (i) raziskavami in razvojem na ravni Unije; |
| (ii) razvojem obrambnih zmogljivosti Unije; |
| (iii) malimi in srednjimi podjetji ter podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo na področju obrambe.“ |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
EIB si ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte z elementi, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s cilji zavez COP21. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem. | Usmerjevalni odbor in naložbeni odbor EFSI zagotovita, da vsi podprti projekti izpolnjujejo merila iz te uredbe in prispevajo k uresničevanju podnebnih ciljev Unije ter k njenemu hitrejšemu prehodu na trajnost. Vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije se nameni za projekte, ki so neposredno povezani s uresničevanjem zavez COP21 ter zavez EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050. Poleg tega se vsaj 20 % financiranja iz EFSI uporabi za projekte za energetsko učinkovitost, pri čemer se prednost daje inovativnim projektom malega obsega v gradbeništvu, posebna pozornost pa se nameni projektom za odpravljanje socialne neenakosti in boj proti energetski revščini. V tem izračunu se ne upošteva financiranje iz EFSI za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. |
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka d a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 7 – pododstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Pravila o prožnosti in izvajanju Pakta za stabilnost in rast v okviru preventivnega in korektivnega dela pakta ne omejujejo udeležbe držav članic v EFSI. Kadar države članice ter regionalni in lokalni organi sofinancirajo posamezne projekte, ki se financirajo iz EFSI, da bi izpolnili cilj EFSI glede ustvarjanja delovnih mest in rasti, njihova udeležba v okviru Pakta za stabilnost in rast tako šteje za enkratni ukrep. |
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 12 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Vplačila v Jamstveni sklad iz odstavka 2 se uporabijo, da se doseže ustrezna raven (v nadaljnjem besedilu: ciljni znesek), ki odraža vse obveznosti jamstva EU. Ciljni znesek se določi na 35 % vseh obveznosti jamstva EU.“; | 5. Vplačila v Jamstveni sklad iz odstavka 2 se uporabijo, da se doseže ustrezna raven (v nadaljnjem besedilu: ciljni znesek), ki odraža vse obveznosti jamstva EU. Ciljni znesek se določi na 32 % vseh obveznosti jamstva EU.“; |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a – točka ii
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 – drugi stavek
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Prav tako podpira pripravo projektov na področju podnebnih ukrepov in krožnega gospodarstva ali njihovih delov, zlasti v okviru COP21, pripravo projektov v digitalnem sektorju ter pripravo projektov iz petega pododstavka člena 5(1).; | Prav tako podpira pripravo projektov na področju podnebnih ukrepov in krožnega gospodarstva ali njihovih delov, zlasti v okviru COP21, pripravo ambicioznih čezmejnih projektov, projektov na področju raziskav in inovacij, na primer v digitalnem in telekomunikacijskem sektorju, ter pripravo projektov iz petega pododstavka člena 5(1).; |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka i
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
|
|
(c) krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij; | (c) krepitvijo lokalnega in regionalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB ter razvijalcev projektov pri odobritvah novih operacij in združevanju operacij; |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka ii
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka e
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform“; | (e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform, kadar je to potrebno. Naložbene platforme so bistveno orodje za obravnavanje nedelovanja trga, zlasti pri financiranju večplastnih, regionalnih ali tematskih projektov, vključno s projekti energetske učinkovitosti in čezmejnimi projekti. Ker uvedba naložbenih platform v Uniji ni sorazmerna z dejanskimi potrebami trga, se dodatna pozornost nameni razširitvi njihovega obsega in uporabe, da bi omogočili učinkovito združevanje majhnih projektov; |
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
|
|
(f) svetovanje o združevanju drugih virov financiranja Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope) z EFSI.“ | (f) svetovanje o združevanju EFSI z drugimi viri financiranja Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 (kar med drugim zajema Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo) in instrument za povezovanje Evrope, s čimer se olajša optimalno kombiniranje različnih virov Unije. To se doseže na način, ki ne odvrača od privabljanja kapitala ali mobiliziranja novih denarnih sredstev ali neizkoriščenega kapitala; |
|
|
|
|
|
|
|
|
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (iiia) Doda se naslednja točka: |
„ | (fa) zagotavljanjem svetovanja za projekte, ki vključujejo dve ali več držav članic in zagotavljajo podporo za oblikovanje subjektov s posebnim namenom ali drugih ad hoc teles, vključno z decentraliziranimi grozdi tehnične pomoči za boljše izpolnjevanje potreb posebnega sektorja in/ali regije, kot so projekti energetske učinkovitosti v jugovzhodnih državah članicah. Svetovanje se zagotavlja tudi za večnacionalne, medregionalne, večregionalne in čezmejne projekte, pa tudi za možno kombiniranje z drugimi viri financiranja Unije, vključno s skladi, pri katerih gre za teritorialno sodelovanje Unije;“ |
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii b (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (iiib) Doda se naslednja točka: |
| „(fb) zagotavljanjem dodatne podpore za države članice, katerih finančne in kapitalske trge je nedavna finančna kriza močno prizadela in ki se zato soočajo z velikimi naložbenimi vrzelmi v strateških sektorjih, ki zagotavljajo dolgoročno konkurenčno prednost, vključno s tveganimi in manj razvitimi raziskovalnimi in inovativnimi projekti.“ |
Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“; | 5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in z njimi sodeluje.“; |
Predlog spremembe 43
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka d a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 7
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (da) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: |
“7. Unija prispeva do 20 000 000 EUR na leto za kritje stroškov operacij EIAH do 31. decembra 2020 za storitve, ki jih zagotavlja EIAH na podlagi odstavka 2, poleg tistih, ki so že na voljo v okviru drugih programov Unije, če ti stroški niso kriti s preostalim zneskom od pristojbin iz odstavka 4. | ‘7. Unija prispeva potrebni znesek, najmanj pa 20 000 000 EUR na leto za kritje stroškov operacij EIAH do 31. decembra 2020, da izpolni svojo povečano odgovornost in okrepi storitve, ki jih zagotavlja EIAH na podlagi odstavka 2, poleg tistih, ki so že na voljo v okviru drugih programov Unije, če ti stroški niso kriti s preostalim zneskom od pristojbin iz odstavka 4. |
Predlog spremembe 44
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 18 – odstavka 7 in 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) odstavka 7 in 8 se črtata; | črtano |
Predlog spremembe 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 19 – odstavek 1 a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
EIB in EIS obvestita končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore EFSI, oziroma to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike.; | „EIB in EIS obvestita končne prejemnike o obstoju podpore EFSI oziroma to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike ter te informacije, lasti v primeru MSP, jasno navedeta v sporazumu o financiranju in v vsaki pogodbi, ki vključuje podporo EFSI, s čimer izboljšata ozaveščenost javnosti in povečata prepoznavnost; |
Predlog spremembe 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Komisija pripravi podrobne smernice, če je to potrebno; | Komisija pripravi podrobne smernice, če je to potrebno. Poleg tega je odgovorna za pripravo standardnih meril in opredelitev, da bi zagotovili preglednost v zvezi z vprašanji, povezanimi z davčnim upravljanjem. Komisija tudi predloži letno poročilo s podatki o vseh projektih, razčlenjenih po področjih politike, ki so prejeli podporo Unije prek EFSI, vključno s skupnimi zneski prispevkov vsakega vira ter profili tveganja. EIB pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah uporablja načela in standarde, določene v zakonodaji Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, po potrebi vključno z zahtevo po sprejetju ustreznih ukrepov za identifikacijo dejanskega lastnika. |
Predlog spremembe 47
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 1316/2013
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) telekomunikacijski sektor: 1 091 602 000 EUR; | (b) telekomunikacijski sektor: 1 141 602 000 EUR; |
Predlog spremembe 48
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 1316/2013
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) energetski sektor: 5 005 075 000 EUR. | (c) energetski sektor: 5 350 075 000 EUR. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedba tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) | |||
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 3.10.2016 | ECON 3.10.2016 |
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 3.10.2016 | |||
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju | 19.1.2017 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Eva Kaili 16.11.2016 | |||
Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov Datum razglasitve na zasedanju |
19.1.2017 | |||
Datum sprejetja | 3.4.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 37 13 6 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Pilar Ayuso, Rosa D’Amato, Françoise Grossetête, Barbara Kudrycka, Marian-Jean Marinescu, Victor Negrescu, Sofia Sakorafa, Davor Škrlec, Theodor Dumitru Stolojan | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | György Hölvényi, Julia Reda | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
37 | + |
ECR | Edward Czesak, Ashley Fox, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský |
PPE | Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Françoise Grossetête, György Hölvényi, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Barbara Kudrycka, Janusz Lewandowski, Marian-Jean Marinescu, Angelika Niebler, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Theodor Dumitru Stolojan, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Hermann Winkler, Anna Záborská |
S&D | José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Csaba Molnár, Victor Negrescu, Dan Nica, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
13 | - |
ALDE | Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck |
EFDD | Rosa D'Amato, Dario Tamburrano |
ENF | Jean-Luc Schaffhauser |
GUE/NGL | Xabier Benito Ziluaga, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis) |
PPE | Herbert Reul |
6 | 0 |
GUE/NGL | Jaromír Kohlíček |
VERTS/ALE | Reinhard Bütikofer, Rebecca Harms, Julia Reda, Michel Reimon, Davor Škrlec |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
+
28.3.2017
MNENJE Odbora za promet in turizem (*)
za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
( COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) )
Pripravljavka mnenja(*): Inés Ayala Sender
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
S predlogom EFSI II namerava Komisija podaljšati delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvesti tehnične izboljšave sklada in Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). Komisija je predlogu priložila svojo oceno o uporabi jamstva proračuna EU od začetka delovanja EFSI julija 2015. Evropsko računsko sodišče je izdalo mnenje z naslovom EFSI: predlog za podaljšanje trajanja in širitev je prezgoden (Mnenje ERS št. 2/2016).
Glede zastavljenih ciljev prometne politike EU in prispevka EFSI k njihovemu uresničevanju pripravljavka mnenja meni, da so pomembni zlasti naslednji elementi predloga in bi se zato morali v mnenju osredotočiti nanje:
podaljšanje delovanja EFSI do konca sedanjega večletnega finančnega okvira in povečanje ciljnega zneska naložb na 500 milijard EUR (EFSI I: 315 milijard EUR), vključno s
povečanjem jamstva EU na 26 milijard EUR (EFSI I: 16 milijard EUR) in prilagoditvijo ciljnega odstotka jamstvenega sklada EU na 35 % skupnih obveznosti jamstva EU (EFSI I: 50 %), ki se bo delno financiralo iz
dodatne prerazporeditve sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) z odvzetjem 155 milijonov EUR iz prometnega sektorja in 345 milijonov EUR iz energetskega sektorja,
okrepitev določb o dodatnosti za projekte (namenjenih reševanju nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin), v katere so zajeti projekti iz dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic,
dodatni poudarek projektom, ki prispevajo k ciljem podnebne politike pogodbenic COP21 in za katere naj bi namenili vsaj 40 % financiranja iz EFSI v delu za infrastrukturo in inovacije,
prenehanje podpore za avtoceste, razen če je namenjena spodbujanju zasebnih naložb v kohezijskih državah ali pri čezmejnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država,
boljša tehnična pomoč za projekte, ki vključujejo več držav članic, združevanje sredstev EFSI z drugimi viri financiranja EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 in IPE, ter spodbujanje geografske in sektorske diverzifikacije EFSI.
Pripravljavka mnenja meni, da bi moral EFSI služiti kot učinkovit instrument pri ustvarjanju dodatnih naložb in delovnih mest v prometni infrastrukturi in mobilnosti. Vendar so dosedanje (omejene) izkušnje pokazale, da so za boljše izkoriščanje možnosti sklada v prometnem sektorju potrebni dodatni ukrepi. Prometni projekti namreč predstavljajo samo 8 % oz. 11 milijard EUR vseh projektov, ki jih financira EFSI, tako da bi lahko z vidika financiranja, meril za upravičenost in tehnične pomoči lahko znatno izboljšali privlačnost sklada za države članice, regionalne in lokalne organe ter nosilce projektov.
EFSI lahko prinese dodano vrednost na področju prometa kot instrument, ki bo dopolnjeval uspešen program za povezovanje Evrope – za katerega glede na potrebe sredstev že primanjkuje –, namesto da mu konkurira. IPE financira vseevropsko prometno omrežje v okviru usklajenih dolgoročnih prednostnih nalog, ki sta jih v celovitem procesu sprejela in jih nadzorujeta sozakonodajalca. Pripravljavka mnenja nasprotuje nadaljnji prerazporeditvi sredstev za financiranje EFSI II in želi spomniti, da so bile instrumentu IPE in programu Obzorje 2020 že odvzete 4 milijarde EUR. Novi rezi niso potrebni: ocena Komisije o EFSI nasprotno kaže, da bi lahko ciljni odstotek jamstva EU le malenkostno prilagodili. Če za EFSI I kot ciljni odstotek ne bi določili 50 %, instrumentu IPE že od samega začetka ne bi bilo treba vzeti toliko sredstev. Pred odločitvijo o morebitnem nadaljnjem delovanju ali spremembi EFSI bi morala Komisija opraviti celovito oceno EFSI, pa tudi izpolniti vse pravne obveznosti glede ugotovitev ocene, ki sta jih določila sozakonodajalca v uredbi EFSI I.
Glede na to pripravljavka mnenja predlaga, naj se predlog Komisije o EFSI II spremeni:
ohrani naj se sedanji obseg finančnih sredstev za IPE in njegov del za promet,
ciljni odstotek jamstvenega sklada EU naj se prilagodi in naj znaša 32 % skupnih obveznosti jamstva EU,
določbe o dodatnosti bi morale vključevati kompleksne večnacionalne in čezmejne projekte, med drugim tudi osrednje koridorje in druge dele osrednjega omrežja, določene v IPE, programu SESAR in evropskem sistemu za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), da bi pospešili dokončanje projektov vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki glede na omejena sredstva IPE sicer ne bi bilo mogoče,
pri uporabi jamstva EU bi bilo treba določiti posebni 20-odstotni ciljni delež za prometni sektor, ki bi vključeval tudi prispevek k ciljem podnebne politike,
sodelovanje držav članic ter regionalnih in lokalnih uprav v projektih ali instrumentih EFSI bi bilo treba obravnavati kot „enkratne“ prispevke, ki bi jih odšteli od strukturnega fiskalnega napora, ki se pričakuje od držav članic,
evropska združenja za teritorialno sodelovanje bi morala šteti za nasprotne stranke, upravičene do jamstva EU, da bi olajšali izvajanje čezmejnih/večnacionalnih projektov,
omogočiti bi bilo treba podporo EFSI za avtoceste, ko gre za projekte, ki so v skladu s cilji politike v okviru TEN-T in cilji prometne politike (npr. projekti, namenjeni varnosti v cestnem prometu, razvoju inteligentnega prometnega sistema, vzdrževanju cest TEN-T),
okrepiti bi bilo treba vlogo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) pri svetovanju regionalnim organom in nosilcem projektov, tudi pri mednarodnih in čezmejnih projektih, pa tudi pri spodbujanju kombiniranja sredstev EFSI s sredstvi IPE,
· ohranita naj se člena 18(7) in (8), v skladu s katerima naj bi odločitev o prihodnosti EFSI temeljila na neodvisni oceni.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (2a) potrebna so prizadevanja za povečanje naložb z zagotavljanjem večje preglednosti in boljše pokritosti v medijih, s tehnično pomočjo v vseh fazah projekta ter s spodbujanjem smotrnejše uporabe finančnih virov. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. | (8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa, turizma ter digitalne preobrazbe. Obravnavati bi moral tudi preveliko koncentracijo na nekaterih področjih politike ter geografska neravnovesja naložb, s čimer bi prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji Unije in preprečeval naraščanje razlik med različnimi regijami in državami članicami. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi morala biti podpora EFSI za avtoceste omejena na spodbujanje zasebnih in/ali javnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah, manj razvitih regijah ali pri čezmejnih prometnih projektih ali za potrebe nadgradnje in vzdrževanja, izboljšanja varnosti v cestnem prometu, razvoja inteligentnih prometnih sistemov ali zagotavljanja neokrnjenosti in standardov obstoječih avtocest v vseevropskem prometnem omrežju, zlasti varnih parkirnih mest, črpalk z alternativnimi čistimi gorivi in sistemov za električno polnjenje. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (8a) Ugotavlja, da EIB v svojih posebnih dejavnostih, ki so predmet podpore iz EFSI, sistematično uporablja sodelovanje pri instrumentih za porazdelitev tveganja s svojimi sovlagatelji. Zato poziva EIB, naj v okviru teh dejavnosti posreduje v obliki jamstva za prvo izgubo, kadar je potrebno in ustrezno, da bi optimizirala dodatnost mehanizma EFSI in mobilizirala več zasebnih sredstev. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. | (9) Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Da bi zagotovili boljšo zastopanost subjektov, ki uporabljajo jamstveni sklad EFSI, bi bilo zaželeno, da se omogoči rotacija članov znotraj usmerjevalnega odbora in vključitev članov iz različnih služb Evropske komisije, na primer uslužbencev, odgovornih za politiko prometa in okolja. V skladu z načelom dodatnosti bi morale biti operacije upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, kot je ERTMS, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. | (10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, evropskih strukturnih in investicijskih skladov in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. Med vsemi oblikami podpore Unije bi bilo treba zagotoviti skladnost in sinergije. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (10a) Da bi izboljšali uspešnost EFSI na nacionalni in regionalni ravni, je treba okrepiti sodelovanje med EIB, ki usmerja EFSI, ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. | (11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah, v najbolj oddaljenih regijah in regijah v prehodu ter izravnali geografska neravnovesja, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (11a) Projekte bi bilo treba utemeljiti in izvajati v sodelovanju z lokalno in regionalno ravnjo, da bi se zagotovili kar najboljši pogoji za trajnost in uspešnost. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (13a) Sedanji okvirni cilj EFSI za del za infrastrukturo in inovacije (IIW) bi bilo treba ustrezno spremeniti, in sicer sorazmerno s povečanim ciljem mobilizacije najmanj 500 milijard EUR sredstev iz zasebnih in javnih naložb, ki je določen v tej uredbi. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Da bi delno zagotovili financiranje prispevka iz splošnega proračuna Unije v jamstveni sklad EU za dodatne naložbe, bi bilo treba prerazporediti del razpoložljivih sredstev za instrument za povezovanje Evrope (IPE), določenih v Uredbi (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta4. Poleg tega bi bilo treba 1 145 797 000 EUR odobrenih proračunskih sredstev prerazporediti s finančnih instrumentov IPE na del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali kombiniranje z EFSI ali z drugimi ustreznimi instrumenti, zlasti tistimi, namenjenimi energetski učinkovitosti. | (14) Da bi delno zagotovili financiranje prispevka iz splošnega proračuna Unije v jamstveni sklad EU za dodatne naložbe, bi bilo treba ustrezno prilagoditi ciljni odstotek jamstvenega sklada EU, da bi omogočili potrebno povečanje financiranja brez dodatnega zmanjšanja omejenih virov razpoložljivih sredstev za instrument za povezovanje Evrope (IPE) in Obzorje 2020, določenih v uredbah (EU) št. 1316/2013 in št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta4, kot je navedeno v oceni Komisije. Poleg tega bi bilo treba 1 145 797 000 EUR odobrenih proračunskih sredstev prerazporediti s finančnih instrumentov IPE na del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali kombiniranje z EFSI ali z drugimi ustreznimi instrumenti, zlasti tistimi, namenjenimi energetski učinkovitosti. |
__________________ | __________________ |
4Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 12,2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). | 4Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 12,2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (16a) EFSI je bil uspešen pri povečanju obsega posebnih dejavnosti EIB v korist MSP, ni pa zadostno povečal obsega prometnih projektov, zlasti v kohezijskih državah. Glede na veliko evropsko dodano vrednost prometnih projektov in zelo veliko potrebo po naložbah je zato treba sprejeti nadaljnje ukrepe za boljše obravnavanje težav, s katerimi se države članice in nosilci projektov srečujejo pri predložitvi infrastrukturnih projektov. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (16b) Prometne projekte in projekte mobilnosti je zaradi manjšega donosa, dolgoročnosti naložb ter večjega tveganja in negotovosti včasih težko financirati. Da bi zmanjšali obstoječo sektorsko neuravnoteženost projektov, ki se financirajo iz EFSI, in da bi se spopadli s problemom neoptimalnih naložb v prometno infrastrukturo v Uniji, bi moral EIAH skupaj s Komisijo sprejeti posebne ukrepe, s pomočjo katerih bi bilo možno sredstva EFSI lažje in z manj birokracije kombinirati z nepovratnimi sredstvi ali drugimi javnimi sredstvi iz proračuna Unije ali nacionalnih proračunov. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. | (17) EIB in EIS bi morala javnosti predstaviti FEIS, da bi spodbujala prepoznavnost tega pomembnega instrumenta. Poleg tega bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju. | (19) Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju, saj je potreben varnejši pristop, da bi preprečili goljufije pri uporabi s tem povezanih sredstev. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. | (21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, sektorje in regije, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21, pa tudi projektov s področja trajnostnega prometa. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede kombiniranja drugih virov financiranja Unije (na primer Evropskih strukturnih in investicijskih skladov, programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope) z EFSI, da bi zagotovili sinergijo med različnimi viri podpore Unije. EIAH bi moral biti pri zagotavljanju podpore lahko dostopen in pregleden, hkrati pa bi bilo treba dodatno spodbujati njegovo prepoznavnost pri potencialnih promotorjih projektov. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (21a) Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik temelji na podrobni analizi načrtov držav članic za proračunske, makroekonomske in strukturne reforme, državam članicam pa so v tem okviru predložena priporočila za posamezne države. Glede na to bi morala EIB Komisijo obveščati o svojih ugotovitvah glede naložbenih ovir in ozkih grl v državah članicah, pridobljenih pri izvajanju naložbenih operacij iz te uredbe. Komisija bi morala pri svojem delu v zvezi z izboljšanjem investicijskega okolja z odpravljanjem sektorskih in drugih ovir za naložbe upoštevati tudi te ugotovitve. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (21b) Ker pomanjkanje strukturnih reform najbolj ovira naložbe, bi bilo treba podporo EFSI pogojiti tudi z uspešnim razvojem na področju ekonomske in fiskalne politike v okviru evropskega semestra po priporočilih za države z neravnovesji v smislu presežka ali primanjkljaja, ki so pomembna v čezmejnem kontekstu. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Uredbo (EU) št. 1316/2013 in Uredbo (EU) št. 2015/1017 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – | (22) Uredbo (EU) 2015/1017 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II.“; | „Za boljše obravnavanje nedelovanja trga, kompleksnih večnacionalnih, čezmejnih projektov ali neoptimalnih naložbenih okoliščin imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II.“; |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Prav tako se šteje, da zagotavljajo dodatnost projekti ob podpori EFSI, ki obsegajo fizične infrastrukture za povezovanje dveh ali več držav članic ali razširitev fizične infrastrukture oziroma storitve, povezane s fizično infrastrukturo iz ene države članice v eno ali več držav članic.“; | „Prav tako se šteje, da zagotavljajo dodatnost projekti s podporo EFSI, ki obsegajo fizično infrastrukturo za povezovanje dveh ali več držav članic, projekti iz Priloge I Uredbe (EU) št. 1316/2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, projekti za izvajanje programov SESAR in ERTMS ter projekti za razširitev fizične infrastrukture ali storitev, povezanih s fizično infrastrukturo, ki vodi iz ene države članice v eno ali več drugih držav članic. Naložbeni odbor v izbirnem postopku preuči, ali projekti izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka. Naložbeni odbor v izbirnem postopku poskrbi za preverjanje dodatnosti.“; |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 6 – odstavek 1 – točka e a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3a) v členu 6(1) se doda naslednja točka: |
| „(ea) najverjetneje ne bodo uspeli pridobiti financiranja iz drugih virov in obenem zagotoviti pomembnega socialnega vpliva.“ |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3b) v členu 6(2) se doda naslednji pododstavek: |
| „Pri dodelitvi podpore EFSI manjšim projektom in naložbam je treba upoštevati dodatnost ter tesno sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami.“ |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka -a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-a) člen 7(3) se spremeni: |
„Usmerjevalni odbor ima štiri člane: tri imenuje Komisija, enega pa EIB. Usmerjevalni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika za triletni mandat, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Usmerjevalni odbor sprejema odločitve s konsenzom.“ | „Usmerjevalni odbor ima štiri člane: tri imenuje Komisija, enega pa EIB. Usmerjevalni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika za triletni mandat, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Usmerjevalni odbor sprejema odločitve s konsenzom na podlagi poglobljene analize razmer, o katerih se razpravlja.“ |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka -a a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 4
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-aa) člen 7(4) se spremeni: |
„4. Države članice in druge tretje strani – v primeru drugih tretjih strani ob privolitvi usmerjevalnega odbora – lahko prispevajo v EFSI v obliki jamstev oziroma denarnih sredstev, ko gre za države članice, in le v obliki denarnih sredstev, ko gre za druge tretje strani. Ne državam članicam ne drugim tretjim stranem se ne podeli članstva v usmerjevalnem odboru, prav tako pa te ne smejo sodelovati pri imenovanju drugega osebja EFSI, vključno s člani naložbenega odbora, niti nimajo nobenih pravic v zvezi z drugimi vidiki upravljanja EFSI iz te uredbe.“ | „4. Države članice in druge tretje strani – v primeru drugih tretjih strani ob privolitvi usmerjevalnega odbora – lahko prispevajo v EFSI v obliki jamstev oziroma denarnih sredstev, ko gre za države članice, in na enak način, ko gre za druge tretje strani. Ne državam članicam ne drugim tretjim stranem se ne podeli članstva v usmerjevalnem odboru, prav tako pa te ne smejo sodelovati pri imenovanju drugega osebja EFSI, vključno s člani naložbenega odbora, niti nimajo nobenih pravic v zvezi z drugimi vidiki upravljanja EFSI iz te uredbe.“ |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka -a b (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-ab) člen 7(5) se spremeni: |
„Sporazum o EFSI določa, da ima EFSI izvršnega direktorja, ki je odgovoren za tekoče upravljanje EFSI ter pripravo in vodenje sestankov naložbenega odbora iz odstavka 6.“ | „Sporazum o EFSI določa, da ima EFSI izvršnega direktorja, ki je odgovoren za ustrezno tekoče upravljanje EFSI ter pripravo in vodenje sestankov naložbenega odbora iz odstavka 6.“ |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka -a c (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 7 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (-ac) v členu 7, odstavek 7, se doda naslednji odstavek: |
| „Usmerjevalni odbor krepi sodelovanje med Evropskim skladom za strateške naložbe in strukturnimi skladi, instrumentom za povezovanje Evrope ter programom Obzorje 2020, da se spodbudi kombinirano financiranje ter okrepiti učinek vzvoda evropskih naložb, zlasti na področju prometa.“ |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka ii a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – točka k a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (iia) doda se naslednja točka (ka): |
| „(ka) obramba.“; |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka i a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (aa) v odstavku 2 se doda naslednja točka (ia): |
| „(ia) podpora za pobude Unije na področju obrambe, zlasti prek: |
| (i) raziskav in razvoja na ravni Unije, |
| (ii) razvoja obrambnih zmogljivosti Unije, |
| (iii) malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednjo kapitalizacijo na področju obrambe;“ |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„EIB si ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte z elementi, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s cilji zavez COP21. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem.“; | „EIB si ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte, pri katerih so podnebni ukrepi pomemben element, v skladu s cilji zavez COP21. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem. |
| EIB si prizadeva, da se vsaj 20 % financiranja iz EFSI nameni za projekte, povezane z razvojem prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij na področju prometa, ki spadajo pod točko (c). |
| EIB si prizadeva doseči geografsko uravnoteženo porazdelitev naložb med državami članicami. |
| Projekti z odobrenim financiranjem iz EFSI, ki spadajo pod odstavek (g) in ki zadevajo človeški kapital in zdravje, na primer produktivne naložbe v bolnišnične in šolske objekte, se izvedejo ne glede na cilje iz tega odstavka.“; |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka c – točka iii a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ba) v odstavku 2 se doda naslednja točka: |
| „(iiia) železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti;“ |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka i
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„(c) krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij;“; | „(c) krepitvijo regionalnega in lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB in nosilcev projektov pri odobritvah novih operacij;“; |
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka ii
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka e
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(e) „zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform;“; | (e) „zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform, vključno s sektorskimi naložbenimi platformami;“; |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (iiia) doda se naslednja točka (fa): |
| „(fa) svetovanjem za projekte, pri katerih sodelujeta dve ali več držav članic, in podporo za vzpostavitev finančnih nosilcev za večnacionalne ali čezmejne projekte.“; |
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii b (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (iiib) doda se naslednja točka (fb): |
| „(fb) zagotovitvijo primerov najboljše prakse za javno-zasebna partnerstva na področju razvoja železniške infrastrukture;“; |
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii c (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (iiic) doda se naslednja točka (fc): |
| „(fc) zagotavljanjem primerov dobre prakse in predlog za strukturiranje projektov na področjih, ki so ključna za domene, navedene v točkah (b), (c), (e) in (f) člena 9(2), pri čemer je treba upoštevati najnovejše smernice Eurostata o računovodskih izkazih javnega dolga javno-zasebnih partnerstev.“; |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 3 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ba) Doda se odstavek 3a: |
| „3a. EIAH zagotavlja dopolnjevanje med Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi evropskimi programi za doseganje večje sinergije, spodbujanje kombiniranega financiranja in povečanje učinka finančnega vzvoda evropskih finančnih instrumentov.“; |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 18 – odstavek 7 in odstavek 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) odstavka 7 in 8 se črtata; | črtano |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 19 – odstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (11a) v členu 19 se doda naslednji odstavek (1b): |
| „EIB predloži in na svojem spletnem mestu objavi letno poročilo s podrobnostmi o vseh prometnih projektih, ki so prejeli podporo EU v okviru sklada EFSI, pri tem pa navede ustrezne zneske za pričakovano skupno višino naložbe.“; |
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – točka a
Uredba (EU) št. 2015/1017
Priloga II – oddelek 2 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Izogibati se je treba podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje javnih ali zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, ki vključujejo vsaj eno kohezijsko državo.“; | „Podpora EFSI za avtoceste se omeji na zasebne in/ali javne naložbe na področju prometa v kohezijskih državah, manj razvitih regijah ali pri čezmejnih prometnih projektih ali za potrebe nadgradnje in vzdrževanja, izboljšanja varnosti v cestnem prometu, razvoja inteligentnih prometnih sistemov ali zagotavljanja neokrnjenosti in standardov obstoječih avtocest v vseevropskem prometnem omrežju, zlasti varnih parkirnih mest, črpalk z alternativnimi čistimi gorivi in sistemov za električno polnjenje.“; |
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – točka a
Uredba (EU) št. 2015/1017
Priloga II – oddelek 2 – točka b - pododstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| „Podpora EFSI mora biti izrecno na voljo tudi za vzdrževanje in nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture;“ |
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Priloga – točka 3
Uredba (EU) št. 2015/1017
Priloga II – oddelek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Preglednica se objavi takoj, ko je operacija v okviru jamstva EU podpisana, razen poslovno občutljivih informacij.“; | „Preglednica se objavi takoj, ko je operacija v okviru jamstva EU odobrena, razen poslovno občutljivih informacij. Naložbeni odbor Parlamentu predloži preglednico kazalnikov za vse projekte EFSI.“; |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedba tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) | |||
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 3.10.2016 | ECON 3.10.2016 |
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | TRAN 3.10.2016 | |||
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju | 19.1.2017 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Inés Ayala Sender 25.10.2016 | |||
Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov Datum razglasitve na zasedanju |
19.1.2017 | |||
Obravnava v odboru | 26.1.2017 |
|
|
|
Datum sprejetja | 23.3.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 32 8 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Hugues Bayet, Mark Demesmaeker, Bas Eickhout, Markus Ferber, Maria Grapini, Franck Proust, Patricija Šulin, Matthijs van Miltenburg | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Herbert Dorfmann | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
32 | + |
ALDE | Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička, Matthijs van Miltenburg |
ECR | Mark Demesmaeker, Jacqueline Foster, Roberts Zīle |
PPE | Georges Bach, Deirdre Clune, Herbert Dorfmann, Markus Ferber, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Franck Proust, Massimiliano Salini, Patricija Šulin, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp |
S&D | Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Ismail Ertug, Maria Grapini, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jens Nilsson, Gabriele Preuß, Christine Revault D'Allonnes Bonnefoy, Claudia Țapardel, István Ujhelyi, Janusz Zemke |
8 | - |
EFDD | Peter Lundgren, Jill Seymour |
GUE/NGL | Tania González Peñas, Merja Kyllönen |
S&D | Nicolas Bayet |
Verts/ALE | Michael Cramer, Bas Eickhout, Keith Taylor |
0 | 0 |
|
|
| Popravki končnega glasovanja in nameni glasovanja |
+ | Hugues Bayet |
- |
|
0 |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
12.4.2017
MNENJE Odbora za proračunski nadzor
za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
( COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) )
Pripravljavec mnenja: Hannu Takkula
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, naj upoštevata naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 5 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| ob upoštevanju Mnenja št. 2/2016 Računskega sodišča1a, |
| _________________ |
| 1a UL C 465, 13.12.2016, str. 1. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo novembra 20143 so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo, rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2 %. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, čeprav še ne dosegajo preteklih ravni. | (1) Kljub Evropskemu skladu za strateške naložbe (EFSI) v Uniji še vedno obstaja problem naložbene vrzeli. Problem pomanjkanja naložb je posledica pomanjkanja skupnega povpraševanja in vpliva varčevalnih politik. Pristop k naložbam v Uniji je treba korenito spremeniti in pri tem obravnavati dejanske vzroke za finančno krizo ter spremeniti okvir ekonomskega upravljanja, da bi trajno spodbudili produktivne naložbe, ki lahko ustvarjajo dodano vrednost za realni sektor in družbo v vseh državah članicah. |
_________________ |
|
3 COM(2014) 903 final. |
|
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje dosežke naložbenega načrta in načrtovane prihodnje ukrepe, vključno s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI) prek prvotnega triletnega obdobja, povečanjem dela za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v okviru obstoječega okvira in izboljšanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH). | (3) Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje stanje in načrtovane prihodnje ukrepe, kot so podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI) prek prvotnega triletnega obdobja, povečanje dela za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v okviru obstoječega okvira in izboljšanje Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH). |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4a) EFSI je del naložbenega načrta, celovite strategije, ki je zasnovana za obravnavo negotovosti, povezane z javnimi in zasebnimi naložbami, in za zmanjšanje naložbenih vrzeli v Uniji. Strategija temelji na treh stebrih: mobilizaciji financiranja za naložbe, zagotavljanju, da se naložbe stekajo v realni sektor, in izboljšanju naložbenega okolja v Uniji. Zaradi geografske diverzifikacije je bistveno, da se naložbeno okolje v Uniji izboljša z odstranitvijo ovir za naložbe. Sklad EFSI dopolnjuje druge ukrepe, ki so nujni za zmanjšanje naložbenih vrzeli v Uniji, in deluje kot jamstveni sklad, zaradi česar spodbuja nove naložbe. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Glede na njegov uspeh si Komisija prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic. | (6) EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Trenutno v Uniji še vedno obstaja naložbena vrzel. Izraženi so bili pomisleki, da sklad EFSI ni zadosti sektorsko in geografsko raznovrsten, kar je posledica neoptimalne razdelitve naložb, financiranja projektov z visokim vplivom na okolje in vprašljivo dodatnostjo. Kljub temu je Komisija že leto po začetku delovanja EFSI brez neodvisne ocene o njegovem delovanju, ki naj bi bila podlaga za morebitno podaljšanje sklada, podala predlog za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Za obdobje po letu 2020 Komisija namerava predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni. | (7) Komisija mora v skladu z Uredbo (EU) 2015/1017 do 5. julija 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017. Do 30. junija 2020 bi morala posredovati dodatno poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo Uredbe (EU) 2015/1017, ki ga mora spremljati ocena učinka v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. S tem zakonodajnim predlogom bi bilo treba zagotoviti, spodbujati in krepiti strateške naložbe Unije na trajnostni ravni tekom celotnega finančnega obdobja, ki ga zajema večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (7a) Računsko sodišče potrebuje za izvajanje svojega dela vsako leto najpozneje do 31. maja dostop do letnega poročila Komisije o upravljanju jamstvenega sklada EU. V zvezi s tem bi bilo treba v celoti spoštovati revizijske pravice Računskega sodišča, določene v členu 287 PDEU, in pravočasno predložiti poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. | (8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati novo financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnost glede na druge obstoječe instrumente Unije in glavne operacije EIB. To vključuje naložbe na področjih energije, biogospodarstva, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa, čezmejnih omrežij ter digitalne preobrazbe v vseh sektorjih. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste in ogljično intenzivne prometne projekte, razen če je to nujno potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. | (9) Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Namen dodatnosti bi moral biti omejen na zagotavljanje, da se izberejo projekti, za katere zaradi večjega tveganja sicer ne bi mogli pridobiti finančnih sredstev na trgu. Dodatnost kot pojem mora ostati preprosta in ustvariti drugo, lažje merljivo merilo za financiranje. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. | (11) Da bi okrepili uporabo EFSI v vseh regijah, tudi v manj razvitih, oddaljenih in najbolj oddaljenih regijah ter regijah v prehodu, ter odpravili geografsko in sektorsko neravnovesje podpore sklada EFSI, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev in pogojev, na podlagi katerih so upravičeni do podpore EFSI, z večjo uporabo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, ki bo zagotovilo tehnično pomoč za oblikovanje projektov na regionalni in lokalni ravni po vsej Uniji ter boljšo komunikacijo in prepoznavnost. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 35 % skupnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva. | (15) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, in brez unovčitve jamstva EU bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 35 % skupnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (16a) Postopke za obdelavo je treba poenostaviti tako, da bi morali končni upravičenci, zlasti mala in srednja podjetja, zagotavljati čim manj informacij in se jim zagotovi uspešno delovanje brez pretiranega birokratskega bremena. Hkrati je treba zagotoviti, da so postopki pregledni. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. | (17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci in morebitni vlagatelji iz zasebnega sektorja, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju. | (19) Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale v vseh pogledih spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. | (21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti, vključno z možnostjo povečanja proračuna, če in ko je to utemeljeno, in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3, 4 in 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II. | Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin se posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, štejejo za vektorje dodatnosti v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti EIB, EIS ali Unije ter imajo ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II. |
EFSI lahko podpira tudi projekte EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, če je uporaba jamstva EU potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka. | EFSI lahko podpira tudi projekte EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, če je uporaba jamstva EU potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka. |
Prav tako se šteje, da zagotavljajo dodatnost projekti ob podpori EFSI, ki obsegajo fizične infrastrukture za povezovanje dveh ali več držav članic ali razširitev fizične infrastrukture oziroma storitve, povezane s fizično infrastrukturo iz ene države članice v eno ali več držav članic.“; |
|
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira projekte, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki:“; | Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira projekte, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, tudi zaradi doseganja bolj uravnotežene geografske razporeditve naložb, in ki:; |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka d
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 7 – odstavek 12 – pododstavek 2 – drugi stavek
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.“; | Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti ter s cilji politike Unije. Te odločitve vključujejo tudi informacije o izpolnjevanju meril za upravičenost iz člena 6 in o uporabi preglednice kazalnikov iz odstavka 14 tega člena. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 3 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) 31. decembra 2020, za operacije EIB, za katere sta EIB in upravičenec ali finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022; | (a) 31. decembra 2020, za operacije EIB, za katere sta EIB in upravičenec ali finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2021; |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 3 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) 31. decembra 2020, za operacije EIS, za katere sta EIF in finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2022.“; | (b) 31. decembra 2020, za operacije EIS, za katere sta EIF in finančni posrednik podpisala pogodbo do 31. decembra 2021.“; |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka d
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) odstavek 4 se črta; | črtano |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka i
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij; | (c) krepitvijo lokalnega, regionalnega in nacionalnega znanja, tesnejšim sodelovanjem z organi držav članic in osredotočanjem na gradnjo zmogljivosti, da bi spodbudili uporabo podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij; |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka ii
Uredba (EU) 2015/2017
Člen 14 – odstavek 2 – točka e
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform; | (e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform, da bi hkrati podprli manjše projekte, obenem pa upoštevali, da mora biti izpolnjena zahteva po inovativnosti; |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(f) svetovanje o združevanju drugih virov financiranja Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope) z EFSI. | (f) svetovanje o dopolnjevanju drugih virov in morebitnih sinergij financiranja in naložb Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope) z EFSI. |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov. | 5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni, regionalni in nacionalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov. |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka d a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 9 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (da) Doda se naslednji odstavek 9a: |
| „9a. Da se EIAH omogoči opravljanje njegovih dejavnosti in prispevanje k cilju sektorske in geografske diverzifikacije EFSI, lahko EIB Komisiji predloži utemeljeno zahtevo za povečanje proračuna EIAH.“ |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 16 – odstavek 2
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| „(9a) Člen 16(2) se nadomesti z naslednjim: |
"2. EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, enkrat letno Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba. Poročilo se objavi in vključuje: | ‘2. EIB vsaki dve leti Evropskemu parlamentu predloži poročilo o odobrenih operacijah financiranja. To poročilo se nato objavi in postane dostopno. |
| Poročilo vključuje: |
(a) oceno operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na ravni operacije, sektorja, države in regije ter njihove skladnosti s to uredbo, zlasti z merilom zagotavljanja dodatnosti, skupaj z oceno porazdelitve operacij financiranja in naložbenih operacij EIB po splošnih ciljih iz člena 9(2); | (a) oceno operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na ravni sektorja, države in regije ter njihove skladnosti s to uredbo, zlasti glede skladnosti z merilom dodatnosti; |
(b) oceno dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovane in dejanske realizacije ter rezultatov in učinka vseh operacij financiranja in naložbenih operacij EIB skupaj, vključno z učinkom na ustvarjanje delovnih mest; |
|
(c) oceno, v kakšnem obsegu operacije, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k izpolnitvi splošnih ciljev iz člena 9(2), vključno z oceno ravni naložb EFSI na področju raziskav, razvoja, inovacij in prometa (vključno s TEN-T in mobilnostjo v mestih), telekomunikacij, energetske infrastrukture ter energetske učinkovitosti; | (c) oceno, v kakšnem obsegu operacije, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k izpolnitvi splošnih ciljev EU, vključno z oceno ravni naložb EFSI na področju raziskav, razvoja, inovacij in prometa, telekomunikacij, energetske infrastrukture ter energetske učinkovitosti; |
(d) oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in s ključnimi kazalniki uspešnosti, določenimi v skladu s členom 4(2)(f)(iv); |
|
(e) oceno učinka vzvoda, ki so ga ustvarili projekti, ki jih podpira EFSI; | (e) oceno dejanskega učinka vzvoda, ki so ga ustvarili projekti, ki jih podpira EFSI; |
(f) opis projektov, kjer je podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov združena s podporo EFSI, in celoten znesek prispevkov iz vsakega vira; | (f) opis projektov, kjer je podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov združena s podporo EFSI, in celoten znesek prispevkov iz vsakega vira; |
(g) informacijo o finančnem znesku, prenesenem upravičencem, in oceno vseh operacij financiranja in naložbenih operacij EIB skupaj; | (g) informacijo o finančnem znesku, prenesenem finančnim posrednikom in končnim upravičencem, razčlenjene statistične podatke o vsakem projektu, ki se financira, vključno z dajanjem posojil v okviru EFSI prek finančnih posrednikov, in oceno posameznih operacij financiranja in naložbenih operacij EIB; |
| (ga) neodvisne predhodne in naknadne ocene za vsak projekt s podrobno razlago uporabljenih kazalnikov ter meril za izbor in ocenjevanje; |
| (gb) oceno dodane vrednosti posameznih operacij financiranja in naložbenih operacij EIB ter skupnih tveganj, povezanih z njimi; |
| (gc) finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba, ki jih pregleda neodvisni zunanji revizor; |
(h) oceno dodane vrednosti operacij financiranja in naložbenih operacij EIB ter skupnih tveganj, povezanih z njimi; | (h) oceno dodane vrednosti operacij financiranja in naložbenih operacij EIB ter skupnih tveganj, povezanih z njimi; |
(i) podrobne informacije o unovčitvah jamstva EU, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih; | (i) podrobne informacije o unovčitvah jamstva EU, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih; |
(j) finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba, ki jih pregleda neodvisni zunanji revizor. | (j) finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba, ki jih pregleda neodvisni zunanji revizor. |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 18 – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (aa) v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek: |
| „Poročilu, ki ga je treba predložiti do 30. junija 2020, se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se bodisi določi novo naložbeno obdobje, odpravijo morebitne pomanjkljivosti in zagotovi ohranjanje trajnostne ravni strateških naložb bodisi se v primeru, ko je v poročilu ugotovljeno, da vzdrževanje sheme za podporo naložbam ni zagotovljeno, zagotovi nemotena ukinitev EFSI, ohrani pa se jamstvo EU za operacije, ki so že odobrene na podlagi te uredbe. V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje tak predlog spremlja ocena učinka.“; |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 18 – odstavka 7 in 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) odstavka 7 in 8 se črtata; | črtano |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 19 – odstavek 1
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (10a) Člen 19(1) se nadomesti z naslednjim: |
“EIB v skladu s svojo politiko glede preglednosti in splošnimi načeli Unije glede dostopa do dokumentov in informacij na svojem spletnem mestu objavi informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba, tudi o vlogi finančnih posrednikov, ter o tem, kako te operacije prispevajo k splošnim ciljem iz člena 9(2).” | „EIB v skladu s splošnimi načeli Unije glede dostopa do dokumentov in informacij na svojem spletnem mestu objavi informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba, tudi o vlogi finančnih posrednikov, ter o tem, kako te operacije prispevajo k splošnim ciljem iz člena 9(2).“ |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 20 – odstavek 2
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (11a) Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim: |
„2. Za namene odstavka 1 tega člena ima Računsko sodišče na lastno zahtevo in v skladu s členom 287(3) PDEU dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih potrebuje za izvedbo svoje naloge. | „2. Za namene odstavka 1 tega člena ima Računsko sodišče na lastno zahtevo in v skladu s členom 287(3) PDEU popoln dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih potrebuje za izvedbo svoje naloge.“ |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedba tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) | |||
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 3.10.2016 | ECON 3.10.2016 |
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | CONT 15.12.2016 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Hannu Takkula 21.11.2016 | |||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja | Michael Theurer | |||
Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov Datum razglasitve na zasedanju |
19.1.2017 | |||
Obravnava v odboru | 22.3.2017 |
|
|
|
Datum sprejetja | 12.4.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 18 4 1 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Fulvio Martusciello, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Monika Hohlmeier, Julia Pitera, Miroslav Poche | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
18 | + |
ALDE PPE S&D Greens | Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová, Hannu Takkula Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Fulvio Martusciello, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt Inés Ayala Sender, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Miroslav Poche, Derek Vaughan Bart Staes, Indrek Tarand |
4 | - |
EFDD ENL GUE/NGL | Jonathan Arnott, Marco Valli Jean-François Jalkh Luke Ming Flanagan |
1 | 0 |
PPE | Joachim Zeller |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
2.3.2017
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
( COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) )
Pripravljavec mnenja: Krzysztof Hetman
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Leta 2014 je Evropska komisija skupaj z Evropsko investicijsko banko kot strateškim partnerjem napovedala naložbeni načrt za Evropo, katerega osrednji del je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). Uredba o skladih EFSI je začela veljati julija 2015 in je bila prvotno načrtovana za obdobje 3 let. Namen EFSI je spodbuditi oživitev evropskega gospodarstva in konkurenčnosti in ustvariti približno 315 milijard EUR javnih in zasebnih finančnih sredstev za strateške naložbe. Oblikovan je bil tako, da dopolnjuje druge sklade in ukrepe Evropske unije ter prispeva k cilju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vsej Uniji.
14. septembra 2016 je Komisija predlagala uredbo za razširitev EFSI, da bo kril obdobje do konca sedanjega finančnega okvira ter razširil svoj naložbeni načrt za mobilizacijo najmanj 500 milijard EUR do leta 2020. Za dosego tega Komisija predlaga povečanje jamstva EU s 16 na 26 milijard EUR, EIB pa bi ga morala povečati s 5 milijard na 7,5 milijarde EUR. Komisija namerava ohraniti temeljni koncept dodatnosti EFSI, da se podpora nameni samo za operacije, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Komisija namerava s svojim predlogom povečati tudi geografsko pokritost EFSI in okrepiti njegovo uporabo v manj razvitih regijah. V zvezi s tem namerava spodbuditi združevanje EFSI z drugimi viri financiranja EU. Povečati pa namerava tudi preglednost naložbenih odločitev in postopkov upravljanja.
Poročevalec je na splošno naklonjen predlogu in razširitvi EFSI, čeprav je treba poudariti nekatere pomembne pomanjkljivosti. Obstaja vidno neravnovesje med uporabo EFSI v EU15 (91 % EFSI) in EU13 (9 % EFSI), ena država članica pa financiranja EFSI sploh ne uporablja. S predlogom za združitev EFSI z evropskimi strukturnimi in naložbenimi skladi bi želene rezultate lahko dosegli in izboljšali to situacijo. Vendar je treba poudariti, da ima kohezijska politika kot glavna naložbena politika EU dokazani učinek ne le v ustvarjanju naložb, ampak tudi pri podpiranju strukturnih reform, razvoju človeškega kapitala in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest. Zato je treba tudi v prihodnji finančni perspektivi zagotoviti, da EFSI ne bo nadomestil ali izrival drugih skladov in instrumentov EU, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Poleg tega obstaja tudi sektorsko neravnovesje med projekti, ki jih podpira EFSI, saj ta mehanizem podpira zelo malo socialnih naložb. Razlog za to bi bila lahko manj vidna neposredna donosnost socialnih naložb in pogosto šibka upravna usposobljenost ter izkušnje socialnih akterjev pri velikih naložbenih projektih. Kljub temu poročevalec meni, da je bistveno podpreti celoten socialni in človeški potencial EFSI ter spodbujati sodelovanje socialnih akterjev, ki bi s preudarnim izvajanjem lahko privedli do več delovnih mest in trajnostne rasti. V ta namen poročevalec meni, da bi bilo treba dejavnosti Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe okrepiti in omogočiti enakopravno dostopnost za vse zadevne deležnike, vključno s socialnimi podjetji in socialnimi storitvami.
In končno, poročevalec izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja podatkov o številu delovnih mest, zlasti trajnostnih delovnih mest, ustvarjenih zaradi projektov, ki jih podpira EFSI. Zbiranje tovrstnih podatkov bi lahko bilo zelo koristno za celotno oceno rezultatov EFSI v prihodnje.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo novembra 2014 so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo, rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2 %. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, čeprav še ne dosegajo preteklih ravni. | (1) Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo novembra 2014 so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo, rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2%, toda stopnje brezposelnosti so še vedno višje od stopenj pred krizo. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav še ni mogoče oceniti celotnega učinka sklada EFSI na rast, saj makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, čeprav napredujejo počasi in še ne dosegajo ravni pred krizo. |
__________________ | __________________ |
3 COM(2014) 903 final. | 3 COM(2014) 903 . |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Ta pozitivni zagon bi bilo treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržni trend. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta dobro delujejo in treba bi jih bilo okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Evrope, in tja, kjer so še vedno prisotni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. | (2) Ta pozitivni zagon bi bilo treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržni trend in se usmerijo v realno gospodarstvo. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta dobro delujejo in treba bi jih bilo okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v vse sektorje, kjer se ustvarjajo rast in delovna mesta in so zato pomembni za prihodnost Evrope, in tja, kjer so še vedno prisotni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Glede na njegov uspeh si Komisija prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic. | (6) EFSI je bil ustanovljen kot načrt za izredne razmere za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Komisija si prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Za obdobje po letu 2020 Komisija namerava predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni. | (7) Za obdobje po letu 2020 Komisija namerava predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni. Komisija bi morala pripraviti celovito oceno učinka, da bi upravičila prihodnji predlog. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. | (8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje kakovostnih delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, vključujočo rast in konkurenčnost, s katerima se povečuje vpliv na družbo in zaposlovanje, ter okrepljeno dodatnost. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, socialne ekonomije, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Okrepiti bi bilo treba prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost, usmeriti pa bi jih bilo treba tudi v projekte, povezane s socialno infrastrukturo. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. Glede na visoke stopnje revščine in socialne izključenosti v Evropi bi bilo treba okrepiti operacije za obravnavanje teh vprašanj, ki jih podpira EFSI. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (8a) Poleg tega bi bilo primerno okrepiti socialno razsežnost izvajanja EFSI, ki na primer zajema izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za znanje in veščine ter vseživljenjsko učenje, inovacije v zdravstvu in pri zdravilih, socialne storitve, socialna stanovanja ter otroško varstvo. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (8b) Začetni rezultati kažejo, da države članice z večjimi tehničnimi in upravnimi zmogljivostmi ter finančnimi institucijami bolje izkoriščajo EFSI. Da bi povečali zmogljivost nekaterih držav članic za izkoriščanje EFSI, bi si morali EIB in Komisija dodatno prizadevati za podporo tistih, ki zaostajajo. V ta namen bi bilo treba redno objavljati nove podatke in posodobitve, najkasneje leta 2018 pa objaviti prvo natančno kvalitativno in kvantitativno analizo rezultatov. Vsaka taka analiza bi morala vključevati neodvisno oceno, ki bi izhajala iz dosedanjih izkušenj, in se posebej osredotočati na število ustvarjenih delovnih mest in učinke naložb EFSI na neposredna in posredna delovna mesta. Določiti bi bilo treba cilje v smislu tistih, ki se nanašajo na rast in delovna mesta. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. | (9) Pri izboru projektov bi bilo treba bolj jasno opredeliti in okrepiti dodatnost, ključno značilnost sklada EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljene nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturami, bi se moralo šteti, da vključujejo dodatnost, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. | (10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi, pri tem pa je treba spoštovati pravila o sofinanciranju. EFSI bi moral delovati v tesnejši povezavi s strukturnimi skladi in drugimi skladi kohezijske politike EU. Vendar je bistveno, da ni v nasprotju z dosežki Evropskega socialnega sklada (ESS) in kohezijsko politiko EU, zlasti dosežki evropskih strukturnih in investicijskih skladov, niti ne nadomešča ali izriva nepovratnih sredstev, temveč da se ohranja njegova dodatnost. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (10a) Potencial EFSI za oživitev trga dela in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest bi moral biti bolj razviden, kot v primeru kohezijske politike, in treba bi bilo zbrati ter analizirati ustrezne zanesljive podatke. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. | (11) Da bi okrepili uporabo EFSI, zlasti na evropskih področjih z visokimi stopnjami brezposelnosti in v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI ter razviti in ustrezno izvajati strategijo za boljše spodbujanje financiranja EFSI, gradnjo zmogljivosti, administrativno podporo in lokalno tehnično pomoč v teh regijah. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov. | (16) Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem in socialnim službam, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov, ki so primerni za potrebe in specifične značilnosti sektorja. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. | (17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so vsi končni upravičenci dosledno obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017, ter spodbudili pripravo naložbenih projektov, ki ponujajo široko sektorsko in geografsko pokritost. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (17a) V državah članicah bi bilo treba začeti izvajati obsežne informacijske kampanje, da bi okrepili dialog z nacionalnimi in lokalnimi organi. Tako bi lahko povečali zasebne naložbe ter preprečili regionalno in sektorsko koncentracijo. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Zaradi izboljšanja preglednosti operacij EFSI bi moral naložbeni odbor v svojih odločitvah, ki se objavijo in so dostopne javnosti, pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba za določeno operacijo odobriti jamstvo EU, pri čemer bi se moral še posebej osredotočiti na izpolnjevanje merila dodatnosti. Preglednico kazalnikov bi bilo treba objaviti, potem ko je operacija v sklopu jamstva EU podpisana. | (18) Zaradi izboljšanja preglednosti operacij EFSI bi moral naložbeni odbor v svojih odločitvah, ki se objavijo in so dostopne javnosti, pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba za določeno operacijo odobriti jamstvo EU, pri čemer bi se moral še posebej osredotočiti na izpolnjevanje merila dodatnosti ter kazalnike uspešnosti, kot sta ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Preglednico kazalnikov bi bilo treba objaviti, potem ko je operacija v sklopu jamstva EU podpisana. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ustvarjanju delovnih mest in socialnim naložbam v sedanjo in prihodnjo zmožnost državljanov, da se vključijo v trg dela, z uporabo jasnih socialno-ekonomskih kazalnikov. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju. | (19) Operacije, ki jih podpira EFSI, bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju in upoštevati širšo strategijo o vzdržnih financah in njen pravni red na socialnem področju. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. | (21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve, vključno s potrebami najbolj oddaljenih regij in upoštevaje člen 349 PDEU. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere sta vključeni dve ali več držav članic, čezmejnih projektov in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21 ter strategije Evropa 2020, vključno z odpravljanjem revščine in socialne izključenosti, zlasti projektov, ki prispevajo k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, trajnostni rasti in vključevanjem projektov z najbolj oddaljenimi regijami. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform, vključno s serijskimi, in predvsem večdržavnih platform z namenom promoviranja čezmejnih projektov ali skupine projektov, ki zadevajo vse države članice, in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 2 – točka 8 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (-1) v členu 2 se doda naslednja točka: |
| ‘(8a) „socialno podjetje“ pomeni podjetje, katerega osnovni cilj je doseganje izmerljivega, pozitivnega socialnega učinka, ne pa ustvarjanje dobička, in ki svoj dobiček uporablja v prvi vrsti za doseganje svojega osnovnega cilja, kot je določen v členu 2(1) in člen 2(5) Uredbe (EU) 1296/2013;“; |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 2 – točka 8 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (-1a) v členu 2 se doda naslednja točka: |
| ‘(8b) „socialne storitve“ pomeni dejavnosti, namenjene izboljšanju kakovosti življenja in zagotavljanju socialne zaščite, na primer preko socialne varnosti, storitev zaposlovanja in usposabljanja, socialnih stanovanj, varstva otrok, dolgotrajne nege in storitev socialne pomoči;“; |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 4 – odstavek 2 – točka f – točka iv
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (ba) v točki (f) se točka (iv) nadomesti z naslednjim: |
(iv) ključnimi kazalniki uspešnosti, predvsem kar zadeva uporabo jamstva EU, izpolnjevanje ciljev in meril, določenih v členih 6 in 9 ter Prilogi II, mobilizacijo zasebnega kapitala in makroekonomski vpliv EFSI, vključno z njegovim učinkom na podporo naložbam; | (iv) ključnimi kazalniki uspešnosti, predvsem kar zadeva uporabo jamstva EU, izpolnjevanje ciljev in meril, določenih v členih 6 in 9 ter Prilogi II, mobilizacijo zasebnega kapitala in makroekonomski vpliv EFSI, vključno z njegovim učinkom na podporo naložbam in ustvarjanje delovnih mest; |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira projekte, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki: | 1. Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira projekte, ki so usmerjeni v realno gospodarstvo in odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki: |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka -a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: |
3. Usmerjevalni odbor ima štiri člane: tri imenuje Komisija, enega pa EIB. Usmerjevalni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika za triletni mandat, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Usmerjevalni odbor sprejema odločitve s konsenzom. | 3. Usmerjevalni odbor ima štiri člane: tri imenuje Komisija, od tega enega iz GD ECFIN in druga dva izmenično iz ustreznih GD, enega pa EIB. Usmerjevalni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika za triletni mandat, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Usmerjevalni odbor sprejema odločitve s konsenzom. |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka -i (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – pododstavek 3 – uvodni del
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-i) tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim: |
Pri sestavi naložbenega odbora se upošteva uravnotežena zastopanost spolov. Usmerjevalni odbor si prizadeva izbrati strokovnjake, ki imajo izkušnje pri naložbah v eno ali več naslednjih področij: | Pri sestavi naložbenega odbora se upošteva uravnotežena zastopanost spolov. Usmerjevalni odbor si prizadeva izbrati strokovnjake, ki imajo skupaj različne izkušnje pri naložbah v vsa naslednja področja: |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka i a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – točka f
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (ia) točka (f) se nadomesti z naslednjim: |
(f) izobraževanje in usposabljanje; | (f) trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, poklicnim usposabljanjem za znanje in veščine in vseživljenjskim učenjem; |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka i b (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – točka k
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (ib) točka (k) se nadomesti z naslednjim: |
‘(k) socialna infrastruktura ter socialno in solidarnostno gospodarstvo. | (k) socialna infrastruktura, socialne storitve ter socialno in solidarnostno gospodarstvo; |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka d
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 7 – odstavek 12 – pododstavek 2 – drugi stavek
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.; | Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU se objavijo in so takoj dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve na podlagi preglednice projektov s posebnim poudarkom na skladnosti s politikami Unije, tudi s ciljem pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter z merilom dodatnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.; |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka -a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka g – uvodno besedilo
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-a) v odstavku 2 se točka (g) nadomesti z naslednjim: |
(g) človeški kapital, kultura in zdravje, zlasti s/z: | (g) človeški kapital, družbeni razvoj, kultura in zdravje, zlasti s/z: |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka -a a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka g – točka i
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-aa) v odstavku 2, točka (g) se točka (i) nadomesti z naslednjim: |
(i) izobraževanjem in usposabljanjem; | (i) trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, poklicnim usposabljanjem za znanje in veščine in vseživljenjskim učenjem; |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka -a b (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka g – točka v
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-ab) v odstavku 2, točka (g) se točka (v) nadomesti z naslednjim: |
(v) socialno infrastrukturo ter socialnim in solidarnostnim gospodarstvom; | (v) socialno infrastrukturo, socialnimi storitvami ter socialnim in solidarnostnim gospodarstvom; |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka -a c (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – točka g – točka v a (novo)
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-ac) v odstavku 2, točka (g) se za točko (v) doda naslednja točka: |
| (va) zagotavljanjem sredstev za naložbeno platformo za organizacije socialnega gospodarstva, vključno s socialnimi podjetji; |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„EIB si ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte z elementi, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s cilji zavez COP21. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem.“; | EIB si ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte z elementi, ki prispevajo k podnebnim ukrepom in ustvarjanju delovnih mest v skladu s cilji zavez COP21 in strategijo Evropa 2020. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem.; |
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a – točka i
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1 – drugi stavek
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Ta podpora vključuje ciljno usmerjeno podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov in uporabi javno-zasebnih partnerstev, pri čemer se upoštevajo posebnosti in potrebe držav članic z manj razvitimi finančnimi trgi.“; | Ta podpora vključuje ciljno usmerjeno lokalno podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov in uporabi javno-zasebnih partnerstev ter po potrebi informacije o ustreznih vprašanjih v zvezi s pravom Unije, pri čemer se upoštevajo posebnosti in potrebe držav članic z manj razvitimi finančnimi trgi ter različnih sektorjev.; |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a – točka i a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (ia) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: |
EIAH lahko zagotavlja tehnično pomoč na področjih, navedenih v členu 9(2), zlasti na področju energetske učinkovitosti, TEN-T in mobilnosti v mestih. | EIAH lahko zagotavlja tehnično pomoč na področjih, navedenih v členu 9(2), zlasti na področju energetske učinkovitosti, TEN-T, mobilnosti v mestih in socialne infrastrukture. |
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a – točka ii
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 – drugi stavek
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Prav tako podpira pripravo projektov na področju podnebnih ukrepov in krožnega gospodarstva ali njihovih delov, zlasti v okviru COP21, pripravo projektov v digitalnem sektorju ter pripravo projektov iz petega pododstavka člena 5(1).“; | Prav tako podpira pripravo projektov na področju podnebnih ukrepov in krožnega gospodarstva ali njihovih delov, zlasti v okviru COP21, predvsem v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, da bi dosegli najboljši učinek na zaposlovanje in socialno vključevanje ter odpravo revščine, vključno s pripravo projektov v digitalnem sektorju, ter pripravo projektov iz petega pododstavka člena 5(1); |
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka i
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij;“; | (c) krepitvijo lokalnega znanja, tesnejšim sodelovanjem z organi držav članic in osredotočanjem na gradnjo zmogljivosti za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij in povečanjem sodelovanja z državami članicami;; |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka ii
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka e
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform;“; | (e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform, vključno s sektorskimi naložbenimi platformami; |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 3
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (ba) odstavek 3 se spremeni: |
3. Storitve EIAH so na voljo javnim in zasebnim nosilcem projektov, tudi nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam in naložbenim platformam ali investicijskim skladom ter regionalnim in lokalnim javnim subjektom. | 3. Storitve EIAH so na voljo in dostopne vsem javnim in zasebnim nosilcem projektov, tudi nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam in naložbenim platformam ali investicijskim skladom, regionalnim in lokalnim javnim subjektom ter socialnim akterjem. |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 14 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“; | 5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni ter med ustreznimi deležniki prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“; |
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 16 – odstavek 2 – točka c
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (9a) v členu 16, odstavek 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim: |
(c) oceno, v kakšnem obsegu operacije, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k izpolnitvi splošnih ciljev iz člena 9(2), vključno z oceno ravni naložb EFSI na področju raziskav, razvoja, inovacij in prometa (vključno s TEN-T in mobilnostjo v mestih), telekomunikacij, energetske infrastrukture ter energetske učinkovitosti; | (c) oceno, v kakšnem obsegu operacije, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k izpolnitvi splošnih ciljev iz člena 9(2), vključno z oceno ravni naložb EFSI na področju raziskav, razvoja, inovacij in prometa (vključno s TEN-T in mobilnostjo v mestih), telekomunikacij, energetske infrastrukture, energetske učinkovitosti in socialne infrastrukture, socialnih storitev ter socialnega in solidarnostnega gospodarstva; |
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 a (novo)
Uredba (EU) 2015/1017
Člen 23 – odstavek 5 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (13a) v členu 23 se doda naslednji odstavek: |
| „5a. Preglednica je javna, da omogoči odgovornost, preglednost in boljše razumevanje dodatnosti, kot je določeno v členu 3, za vse akterje.“ |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedba tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) | |||
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 3.10.2016 | ECON 3.10.2016 |
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | EMPL 3.10.2016 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Krzysztof Hetman 23.11.2016 | |||
Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov Datum razglasitve na zasedanju |
19.1.2017 | |||
Obravnava v odboru | 25.1.2017 |
|
|
|
Datum sprejetja | 28.2.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 34 12 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Maria Arena, Heinz K. Becker, Sergio Gutiérrez Prieto, Krzysztof Hetman, Paloma López Bermejo, Evelyn Regner, Jasenko Selimovic, Csaba Sógor | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Ulrike Rodust | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
34 | + |
ALDE PPE
S&D
VERTS/ALE | Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Jasenko Selimovic, Renate Weber Heinz K. Becker, Krzysztof Hetman, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc, Maria Arena, Guillaume Balas, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Sergio Gutiérrez Prieto, Agnes Jongerius, Jan Keller, Georgi Pirinski, Evelyn Regner, Maria João Rodrigues, Ulrike Rodust, Marita Ulvskog Jean Lambert, Tatjana Ždanoka |
12 | - |
ECR EFDD ENL GUE/NGL NI | Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Jana Žitňanská Laura Agea, Tiziana Beghin Dominique Martin, Joëlle Mélin Kostadinka Kuneva, Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) |
0 | 0 |
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
28.3.2017
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
( COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) )
Pripravljavka mnenja: Mercedes Bresso
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU, usmerjena pa je v gospodarsko rast, konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje kakovosti življenja vseh državljanov EU ter dolgoročen trajnostni razvoj. Samo s to politiko pa ni mogoče zagotoviti ravni naložb, ki je potrebna za zadostno rast evropskega gospodarstva.
Z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) je Evropska unija uvedla inovativen instrument, ki je prvi preskus, da bi našli nove naložbene rešitve na drugačen način. V času, ko so javna sredstva pod izjemnim pritiskom, si Evropski sklad za strateške naložbe prizadeva čim bolj povečati njihov učinek in hkrati pritegniti zasebne naložbe.
Čeprav je namen tako evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot tudi Evropskega sklada za strateške naložbe podpreti gospodarsko rast in strateške naložbe z evropsko dodano vrednostjo, ki prispevajo k doseganju političnih ciljev Unije, se prvi znatno razlikujejo od drugega po področju uporabe in ciljih.
Po mnenju pripravljavke mnenja se je treba v mnenju Odbora za regionalni razvoj o spremembah uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za strateške naložbe ter spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 po eni strani zavzeti za večjo usklajenost teh instrumentov, in sicer z izboljšanjem sinergije in zagotavljanjem takšnega dopolnjevanja, da se podpora različnih instrumentov in sredstev Evropske unije ne bo podvajala, po drugi strani pa za pravo dodatnost pobud in projektov, ki jih podpira sklad.
Optimalno orodje za vzpostavitev sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter Evropskim skladom za strateške naložbe so naložbene platforme, saj so prilagodljive in omogočajo prepoznavanje in financiranje projektov in pobud, ki so gospodarsko vzdržni. Hkrati pritegujejo potencialne vlagatelje, tako da spodbujajo vlaganje zasebnih sredstev v kombinaciji z javnimi, ki izvirajo iz proračuna EU, skupine EIB ter nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij.
Sodelovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in Evropskega sklada za strateške naložbe v okviru naložbenih platform je treba okrepiti s finančnimi instrumenti na regionalni ravni, sektorski ravni (tudi z udeležbo več držav članic v posameznem sektorju) in nacionalni ravni (tudi z združevanjem naložbenih projektov na ozemlju ene države članice).
Čezmejne projekte, med katere pripravljavka mnenja šteje vse tovrstne projekte in ne le tistih, ki vključujejo najmanj eno kohezijsko državo, je treba šteti za pomembne pri razvoju projektov Evropskega sklada za strateške naložbe. Tako fizična infrastruktura – pri čemer je treba posebno pozornost nameniti bolj trajnostni, na primer železnicam – kot nefizična, kot so e-infrastruktura, informacijske mreže ter mreže raziskav in inovacij, imata namreč lahko strateško vlogo pri izpolnjevanju ciljev sklada, povezanih z rastjo in razvojem.
V zvezi s tem je pripravljavka mnenja prepričana, da bi v sodelovanju z organi upravljanja lahko vzpostavili posebno ureditev, ki bi omogočala združevanje instrumentov. Revizija uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe mora biti usklajena s potekajočimi spremembami finančnih uredb („omnibus“) in zlasti uredbe o skupnih določbah, da bi zagotovili resnično sinergijo in učinkovito skupno delovanje različnih instrumentov.
Poudariti je treba tudi, da je pomembno zagotoviti geografsko uravnoteženost v vsej Uniji ter s tem prispevati h krepitvi gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. V tem smislu bodo morali evropski organi podpreti države, ki jim še ni najbolje uspelo izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za strateške naložbe, pri čemer se morajo izogniti dodeljevanju sredstev po sektorskih ali ozemeljskih merilih, lahko pa na primer zagotovijo učinkovitejšo tehnično pomoč tudi na lokalni ravni in usklajujejo prizadevanja lokalnih pisarn EIB.
S tega vidika bi morali EIB in Komisija okrepiti tudi instrumente za ocenjevanje rezultatov že začetih projektov ter njihovega učinka na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Evropi.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) Po predstavitvi naložbenega načrta za Evropo3 novembra 2014 so se pogoji za porabo naložb izboljšali, zaupanje v evropsko gospodarstvo, rast pa se spet obuja. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2 %. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe naj bi se v letih 2016 in 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, čeprav še ne dosegajo preteklih ravni. | (1) Unija že četrto leto zmerno okreva. Komisija meni, da celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. |
_________________ |
|
3 COM(2014) 903 . |
|
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Ta pozitivni zagon bi bilo treba ohraniti in še naprej si je treba prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržni trend. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta dobro delujejo in treba bi jih bilo okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Evrope, in tja, kjer so še vedno prisotni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. | črtano |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3a) Evropsko računsko sodišče je 11. novembra 2016 izdalo mnenje št. 2/2016 z naslovom „EFSI: predlog za podaljšanje trajanja in širitev je prezgoden“, v katerem je navedlo, da so bili „načrti Evropske komisije za povečanje in podaljšanje trajanja investicijskega sklada, ki je v osrčju Junckerjevega načrta, (...) pripravljeni prekmalu in z le malo dokazi, da je povečanje upravičeno“. Evropsko računsko sodišče je tudi ugotovilo, da „ni bila pripravljena izčrpna ocena učinka“ in se vprašalo „o upravičenosti črtanja določbe, v skladu s katero so nadaljevanje, spreminjanje ali ukinitev EFSI odvisni od rezultatov neodvisne ocene“. Poleg tega je tudi poudarilo, da „obstaja tveganje, da je multiplikacijski učinek EFSI previsoko ocenjen“, in potrdilo, da gre za pričakovane cilje in rezultate, ki niso potrjeni z oprijemljivimi, natančnimi, jasnimi in neposrednimi podatki. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je skupina EIB, je na dobri poti, da doseže cilj mobilizacije najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018. Realizacija na trgu je bila še posebej hitra na področju MSP, kjer EFSI presega pričakovanja. Julija 2016 so bila zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 sredstva v delu za MSP povečana za 500 milijonov EUR. Zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI bo večji delež financiranja namenjen MSP: 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj bi moralo biti namenjenih za izboljšanje dostopa MSP do financiranja. | (4) EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je skupina EIB, namerava doseči cilj mobilizacije najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor do sredine leta 2018. Vendar pa so naložbe med različnimi državami članicami zelo neenakomerno razporejene, kar je velika pomanjkljivost EFSI, ki jo je treba hitro odpraviti. Realizacija na trgu je bila še posebej hitra na področju MSP, kjer EFSI presega pričakovanja. Julija 2016 so bila zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 sredstva v delu za MSP povečana za 500 milijonov EUR. Zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI bo večji delež financiranja namenjen MSP: 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj bi moralo biti namenjenih za izboljšanje dostopa MSP do financiranja. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4a) Člena 18(6) in 18(7) Uredbe (EU) št. 2015/1017 določata, da je treba predlog za spremembo te uredbe pripraviti do 5. julija 2018 in da mora temeljiti na neodvisni oceni tega, ali EFSI „dosega svoje cilje in (...) je nadaljnje izvajanje sistema za podporo naložbam upravičeno“. Ocena je bila predložena šele po predlogu Komisije o podaljšanju in razširitvi EFSI. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Glede na njegov uspeh si Komisija prizadeva za podvojitev tega sklada, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti. Pravno podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi moralo prispevanje v sklad postati prednostna naloga tudi za držav članic. | (6) EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR naložb. Sklad ni bil neuspešen, saj je omogočil zlasti dodatnost, geografsko ravnotežje in trajnost financiranih projektov, vendar so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti. Komisija je napovedala razširitev predloga, s katero bi se sklad podvojil, tako v smislu trajanja kot finančne zmogljivosti, da bi bil bolje usklajen s cilji Unije, povezanimi s kohezijo in vključevanjem. Pravno podaljšanje, ki ga predlaga Evropska komisija, zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi poskusili povečati zmogljivost EFSI, je lahko prispevanje v sklad prednostna naloga tudi za države članice. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6a) Evropsko računsko sodišče je 11. novembra 2016 ugotovilo, da je bilo še prezgodaj za merjenje gospodarskega, socialnega in okoljskega učinka ter za sklep o tem, ali EFSI dosega svoje cilje. Z izčrpno oceno učinka bodo zagotovljena dejstva, potrebna za odločitev o tem, ali je treba trajanje EFSI podaljšati ali ne. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Za obdobje po letu 2020 Komisija namerava predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni. | (7) Za obdobje po letu 2020 namerava Komisija predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni, s tem pa dopolniti obstoječe sklade in programe Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, iz katerih se bodo še naprej zagotavljala ključna sredstva za podpiranje kohezije in naložb v vseh državah članicah in regijah z namenom spodbujanja rasti in delovnih mest ter zmanjševanja razlik v razvoju med regijami Unije. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (7a) Predlogi za razširitev naložbenega obdobja na čas po letu 2020 morajo temeljiti na neodvisnih predhodnih ocenah, s katerimi se razčleni, ali EFSI dosega svoje cilje, zlasti v zvezi z dodatnostjo projektov ter vplivom na rast in stopnjo zaposlenosti. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (7b) Namen predlogov o razširitvi EFSI ne sme biti nadomestitev ali zmanjšanje proračuna evropskih strukturnih in investicijskih skladov. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest (tudi za mlade) v Evropi, rast in konkurenčnost ter okrepljeno dodatnosti. To vključuje naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Prav tako bi bilo treba okrepiti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. | (8) Podaljšani in razširjeni EFSI bi moral obravnavati preostalo nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest v Evropi, spodbujati javna in zasebna partnerstva ter podpirati strateške naložbe z večjo dodatnostjo in veliko socialno, okoljsko, teritorialno in ekonomsko dodano vrednostjo, pri tem pa vključevati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti regijam iz člena 174 PDEU. Vključene so naložbe, ki so v skladu s trenutnimi gospodarskimi trendi, na primer na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Okrepiti bi bilo treba prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije s konference o podnebnih spremembah v Parizu (COP21). Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojne povezave na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.. Poleg tega bi se bilo treba izogibati podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, v katere je vključena vsaj ena kohezijska država. Zaradi jasnosti in kljub že sedanji upravičenosti bi bilo treba izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, ribištva in ribogojstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati dejavnosti kombiniranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. | (10) Zaradi potenciala za povečanje učinkovitosti posredovanj EFSI bi bilo treba spodbujati kombiniranje, ki združuje nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije, na primer tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namena kombiniranja sta povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje, da se podprejo ukrepi, ki so ekonomsko in finančno izvedljivi. Kombinirana uporaba EFSI ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov lahko prispeva k večje geografske pokritosti z EFSI. Vendar je bistveno, da EFSI ne nadomešča ali izriva nepovratnih sredstev ter da se ohrani njegova dodatnost. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (10a) Bolje bi bilo treba poudariti potencial EFSI za oživitev trga dela in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, kot velja za kohezijsko politiko, ter zbrati in razčleniti ustrezne zanesljive podatke. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. | (11) V poročilu Evropske investicijske banke (EIB) z naslovom Ocena delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe, objavljenem 6. oktobra 2016, je poudarjena potreba po odpravi geografskega neravnovesja podpore iz EFSI z ukrepi, kot sta razširitev obsega splošnih ciljev in projektov, upravičenih do podpore iz EFSI, in krepitev vloge Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe. Zato bi bilo treba za doseganje kohezijskih ciljev Unije in okrepitev uporabe EFSI, zlasti v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, sprejeti ukrepe za povečanje in zaščito sektorske in geografske diverzifikacije tega sklada. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (11a) EFSI ter evropske strukturne in investicijske sklade bi morali obravnavati kot dopolnitev, saj podpirajo trajnostne strateške naložbe z evropsko dodano vrednostjo, da bi dosegli cilje politike Unije, kot so podnebni cilji Unije, ki lahko prispevajo k teritorialnemu razvoju in koheziji. Področje uporabe, cilji, utemeljitve, oblika ter zakonski in regulativni okviri skladov EFSI ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov pa se razlikujejo. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (11b) Sklad EFSI bi morali bolj spodbujati v državah kandidatkah za EU in državah, ki prosijo za članstvo v EU, saj tam zavest o EFSI ni zelo razširjena in doslej še noben projekt ni bil financiran iz tega sklada. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov. | (16) Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI, namenjen MSP, okrepiti, zlasti v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem in podjetjem, ki se ukvarjajo s trajnostnimi in digitalnimi projekti, tudi z razvojem in uvedbo novih instrumentov ter diverzifikacijo virov financiranja s spodbujanjem skupinskega financiranja, kot je množično financiranje. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017. | (17) EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, obveščeni o obstoju različnih podpornih instrumentov EU, ki se lahko uporabljajo sami ali skupaj z EFSI, ter zagotoviti pomoč pri izbiri najprimernejšega instrumenta ali kombinacije instrumentov, da bi tako okrepili poznavanje jamstva EU, ki se odobri na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017, in spodbudili pripravo naložbenih projektov na širok sektorski in geografski način. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (17a) Začeti je treba komunikacijske kampanje o naložbenih projektih EFSI. Pri tem bi morala EIB objaviti informacije in rezultate ocen učinka za izvedene posle in projekte ter navesti njihovo dodano vrednost in dodatnost. Podobno bi morala EIB objaviti analitične podatke za posamezni financirani projekt, da bi lahko povezala podatke z delovnimi mesti, ki jih ustvari EFSI. |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. | (21) Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) je treba okrepiti in bi moralo zato imeti ustrezen proračun. Njegove dejavnosti bi se morale osredotočati na potrebe, ki niso ustrezno zajete v okviru sedanje ureditve. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere so vključene dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Ne glede na njegov cilj, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, da bi deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi moral EIAH tudi dejavno prispevati k ciljem sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter po potrebi podpirati EIB pri odobritvah projektov. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (1a) drugi pododstavek člena 5(1) se nadomesti z: |
Projekti, ki jih podpira EFSI, ob prizadevanju ustvarjati delovna mesta in trajnostno rast veljajo kot projekti, ki zagotavljajo dodatnost, če njihovo tveganje ustreza tveganju posebnih dejavnosti EIB iz člena 16 Statuta EIB in smernic EIB za kreditno tveganje. | „Šteje se, da tudi posebne dejavnosti EIB iz člena 16 Statuta EIB in smernic EIB za kreditno tveganje, ki jih podpira EFSI, zagotavljajo dodatnost, če je javno dokumentirano, da odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in jih v istem obdobju ne bi bilo mogoče izvesti brez podpore EFSI v okviru EIB, EIS ali drugih obstoječih finančnih instrumentov Unije.“ |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II. | Za boljše obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložb zaradi ovir, ki jih povzročajo nacionalne meje ali predpisi, imajo posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, ponavadi značilnosti, kot so podrejenost, sodelovanje pri instrumentih delitve tveganja, čezmejne značilnosti in izpostavljenost posebnim tveganjem, ali druge opredeljive vidike, podrobneje opisane v Prilogi II. |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Šteje se, da dodatnost zagotavljajo tudi čezmejni projekti sodelovanja in projekti medregionalnega sodelovanja, zlasti med funkcionalnimi regijami. |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
EFSI lahko podpira tudi projekte EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, če je uporaba jamstva EU potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka. | EFSI lahko projekte EIB, ki imajo nižje tveganje, kot je minimalno tveganje v okviru posebnih dejavnosti EIB, podpira le, če je uporaba jamstva EU dokazano potrebna za zagotovitev dodatnosti, kakor je opredeljena v prvem pododstavku tega odstavka. Naložbeni odbor zagotovi, da se v postopku izbire preveri dodatnost. |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Prav tako se šteje, da zagotavljajo dodatnost projekti ob podpori EFSI, ki obsegajo fizične infrastrukture za povezovanje dveh ali več držav članic ali razširitev fizične infrastrukture oziroma storitve, povezane s fizično infrastrukturo iz ene države članice v eno ali več držav članic.“; | Prav tako se šteje, da zagotavljajo dodatnost čezmejni projekti ob podpori EFSI, ki obsegajo fizično in nefizično infrastrukturo ali neotipljivo infrastrukturo za povezovanje dveh ali več držav članic, kot so digitalna infrastruktura ter informacijske in raziskovalne mreže, ali razširitev teh oblik fizične infrastrukture oziroma storitve, povezane s fizično infrastrukturo iz ene države članice v eno ali več držav članic.; |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 6 – odstavek 1 – uvodno besedilo
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira projekte, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki:“; | Sporazum o EFSI določa, da EFSI podpira geografsko uravnotežene projekte, ki zagotavljajo dodatnost in odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki:; |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka -i (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 8 – pododstavek 3
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-i) tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim: |
Pri sestavi naložbenega odbora se upošteva uravnotežena zastopanost spolov. Usmerjevalni odbor si prizadeva izbrati strokovnjake, ki imajo izkušnje pri naložbah v eno ali več naslednjih področij: | Pri sestavi naložbenega odbora se upošteva uravnotežena zastopanost spolov. Usmerjevalni odbor si prizadeva izbrati strokovnjake, ki skupaj predstavljajo različne izkušnje pri naložbah v vsa naslednja področja: |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka d
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 7 – odstavek 12 – pododstavek 2 – stavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti z merilom dodatnosti. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.; | Odločitve o odobritvi uporabe jamstva EU so javne in dostopne ter vključujejo utemeljitev odločitve s posebnim poudarkom na skladnosti s politikami Unije, tudi s ciljem pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter z merilom dodatnosti. Geografsko ravnotežje bi bilo treba spodbujati s krepitvijo pomoči EIAH državam članicam, regijam in lokalnim organom z nižjo stopnjo udeležbe v projektih EFSI. Preglednica kazalnikov, ki se uporablja za ocenjevanje operacij, se objavi takoj po odobritvi operacije v okviru jamstva EU in ne vključuje poslovno občutljivih informacij. Pri sprejemanju odločitev naložbeni odbor upošteva dokumentacijo, ki jo predloži EIB.; |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
EIB si ciljno prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte z elementi, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s cilji zavez COP21. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem.; | EIB si prizadeva, da se vsaj 40 % financiranja iz EFSI v okviru kombiniranih ciljev za infrastrukturo in inovacije nameni za projekte z elementi, ki prispevajo k podnebnim ukrepom v skladu s cilji zavez COP21. V tem izračunu se ne upošteva financiranje iz EFSI za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Usmerjevalni odbor zagotovi podrobna navodila v zvezi s tem.; |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a – točka i
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1 – stavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Ta podpora vključuje ciljno usmerjeno podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov in uporabi javno-zasebnih partnerstev, pri čemer se upoštevajo posebnosti in potrebe držav članic z manj razvitimi finančnimi trgi.“; | Ta podpora vključuje ciljno usmerjeno podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov, pri čemer se posebna pozornost nameni malim in srednjim podjetjem, regionalnim in lokalnim organom ter uporabi javno-zasebnih partnerstev in svetovanja o relevantnih vprašanjih v zvezi s pravom Unije, pri čemer se upoštevajo posebnosti in potrebe ter naložbeni potencial držav članic z manj razvitimi finančnimi trgi. EIAH zagotavlja tehnično pomoč na področjih, navedenih v členu 9(2), zlasti na področju energetske učinkovitosti, vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in mobilnosti v mestih. Poleg tega EIAH Komisiji poroča o morebitnih regulativnih ovirah, ki jih ugotovi v okviru svojih operacij, in s temi povratnimi informacijami sklene pozitivni krog poročanja med EIB in Komisijo; |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka i
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji in, kadar je mogoče, za sektorsko in geografsko diverzifikacijo EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij;“; | (c) (c) krepitvijo regionalnega in lokalnega znanja ter podpiranjem krepitve zmogljivosti za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji na vseh ravneh in, kadar je mogoče, prispevanjem k ciljem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter sektorske in geografske diverzifikacije EFSI iz oddelka 8 Priloge II s podpiranjem EIB pri odobritvah novih operacij, in sicer tudi v sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami;“; |
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka ii
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka e
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform;“; | (e) zagotavljanjem proaktivne podpore pri ustanavljanju naložbenih platform, da se izboljša dostop za projekte, ki vključujejo različne države članice, tudi pri sodelovanju z regionalnimi in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami; |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – točka iii
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 2 – točka f
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(f) svetovanje o združevanju drugih virov financiranja Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope) z EFSI.“; | (f) svetovanjem o združevanju drugih virov financiranja Unije z EFSI, da se omogočijo čim boljše dopolnjevanje in sinergije med naložbami za oblikovanje enotnega programa za ukrepe politike.; |
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 14 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“; | 5. EIAH si za doseganje cilja iz odstavka 1 in za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na regionalni in lokalni ravni prizadeva uporabljati strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih in regionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Da bi lažje pritegnili zasebne vlagatelje, je treba okrepiti sodelovanje med EIAH, Evropskim portalom naložbenih projektov, EIB ter nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami.; |
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 16 – odstavek 2
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (9a) v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: |
„2. EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, vsako polletje Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba. Poročilo se da na voljo javnosti in vključuje:“ | „2. EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, enkrat letno Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropskemu računskemu sodišču predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba. Poročilo se da na voljo javnosti in vključuje:“ |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 16 – odstavek 2 – točka f
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (9b) (15) v členu 16(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim: |
„(f) opis projektov, kjer je podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov združena s podporo EFSI, in celoten znesek prispevkov iz vsakega vira; | „(f) kadar so sredstva EFSI združena z drugimi viri financiranja Unije (kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope), se zagotovi podroben opis projektov in natančne informacije o finančnem prispevku iz vsakega vira in profil tveganja posameznega projekta;“ |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 c (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 16 – odstavek 6 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (9c) v členu 16 se doda naslednji odstavek: |
| „6a. EIB za namene poročanja oblikuje sklop kazalnikov rezultatov posameznih operacij, da zagotovi zanesljivo podlago za razčlenitev dodane vrednosti financiranja Unije. To metodologijo potrdi usmerjevalni odbor.“ |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 18 – odstavek 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
6. Komisija do 30. junija 2018 in 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi te uredbe. | 6. Komisija do 30. junija 2018 in 30. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu računskemu sodišču in Evropski investicijski banki predloži poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno o uporabi te uredbe, navedbo, ali se dosegajo cilji EFSI v zvezi z dodatnostjo projektov in njihov učinek na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, pa tudi, ali bi bilo mogoče boljše geografsko ravnotežje projektov.; |
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Uredba (EU) št. 2015/1017
Člen 19 – odstavek 1 a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„EIB in EIS obvestita končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore EFSI, oziroma to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike.“; | EIB in EIS obvestita končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju različnih podpornih instrumentov Unije, ki jih je mogoče uporabljati same ali v kombinaciji z EFSI, in to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike. |
| EIB na svoji spletni strani objavi znesek financiranja EFSI za posamezni projekt.; |
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – točka -a (novo)
Uredba (EU) št. 2015/1017
Priloga II – oddelek 2 – točka a – alinea 5
| |
Veljavno besedilo | Predlog spremembe |
| (-a) v točki (a) se točka 5 nadomesti z naslednjim: |
„– subjekti javnega sektorja (ne glede na to, ali so na ozemlju ali ne, vendar so izključene operacije s takšnimi subjekti, ki predstavljajo neposredno tveganje za države članice) in tem subjektom podobni subjekti. | „– „subjekti javnega sektorja (teritorialno ali drugače, vendar so izključene operacije s takšnimi subjekti, ki predstavljajo neposredno tveganje za države članice) in tem subjektom podobni subjekti. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ustanovljeno v skladu z Uredbo (EU) št. 1082/2006 o EZTS, šteje za subjekt, ki ne predstavlja neposrednega tveganja za države članice. |
| _______________ |
| Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), UL L 210, 31.7.2006, str. 19–24“ |
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – točka a
Uredba (EU) št. 2015/1017
Priloga II – oddelek 2 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
„Izogibati se je treba podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, ki vključujejo vsaj eno kohezijsko državo.“; | Izogibati se je treba podpori EFSI za avtoceste, razen če je to potrebno za spodbujanje javnih ali zasebnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah ali pri čezmejnih prometnih projektih, ki vključujejo vsaj eno kohezijsko državo ali če se nedvoumno ugotovi nedelovanje trga in jasno oceni dodatnost. |
Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Priloga I – točka 6 – točka c
Uredba (EU) št. 2015/1017
Priloga II – oddelek 8 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) v prvem stavku točke (b) se črta beseda „začetnega“. | (c) v prvem stavku točke (b) se črta beseda „začetnega“. V drugem stavku točke (b) se beseda „sprejme“ nadomesti s „sprejme in zagotovi učinkovito izvajanje“. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedba tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) | |||
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 3.10.2016 | ECON 3.10.2016 |
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | REGI 3.10.2016 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Mercedes Bresso 11.10.2016 | |||
Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov Datum razglasitve na zasedanju |
19.1.2017 | |||
Datum sprejetja | 21.3.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 29 5 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Andor Deli, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tomasz Piotr Poręba, Julia Reid, Davor Škrlec, Damiano Zoffoli, Milan Zver | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Luigi Morgano | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
29 | + |
ALDE | Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg |
ECR | Andrew Lewer, Mirosław Piotrowski, Tomasz Piotr Poręba, Ruža Tomašić |
PPE | Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andor Deli, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Milan Zver, Lambert van Nistelrooij |
S&D | Andrea Cozzolino, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Luigi Morgano, Jens Nilsson, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Damiano Zoffoli |
5 | - |
EFDD | Rosa D'Amato, Julia Reid |
GUE/NGL | Josu Juaristi Abaunz, Martina Michels |
Verts/ALE | Davor Škrlec |
0 | 0 |
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov | Podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedba tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD) | |||
Datum predložitve EP | 14.9.2016 |
|
|
|
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | BUDG 3.10.2016 | ECON 3.10.2016 |
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju | CONT 15.12.2016 | EMPL 3.10.2016 | ENVI 3.10.2016 | ITRE 3.10.2016 |
| TRAN 3.10.2016 | REGI 3.10.2016 | AGRI 3.10.2016 |
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa | ENVI 29.9.2016 | AGRI 29.9.2016 |
|
|
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 19.1.2017 | TRAN 19.1.2017 |
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Udo Bullmann 26.1.2017 | José Manuel Fernandes 26.1.2017 |
|
|
Člen 55 – Postopek s skupnimi sejami odborov Datum razglasitve na zasedanju |
19.1.2017 | |||
Obravnava v odboru | 20.3.2017 | 3.4.2017 |
|
|
Datum sprejetja | 15.5.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 65 11 2 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Gerolf Annemans, Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Reimer Böge, Udo Bullmann, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Jonás Fernández, Eider Gardiazabal Rubial, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Barbara Kappel, Othmar Karas, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Alain Lamassoure, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Gabriel Mato, Bernard Monot, Clare Moody, Luigi Morgano, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Luděk Niedermayer, Jan Olbrycht, Stanisław Ożóg, Urmas Paet, Pina Picierno, Paul Rübig, Pirkko Ruohonen-Lerner, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Jordi Solé, Theodor Dumitru Stolojan, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Indrek Tarand, Michael Theurer, Isabelle Thomas, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Daniele Viotti, Marco Zanni, Stanisław Żółtek | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Xabier Benito Ziluaga, Richard Corbett, Andrea Cozzolino, Bas Eickhout, Doru-Claudian Frunzulică, Heidi Hautala, Ramón Jáuregui Atondo, Eva Kaili, Krišjānis Kariņš, Jeppe Kofod, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Eva Maydell, Nils Torvalds, Tomáš Zdechovský | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Julia Reda, Bart Staes, Jarosław Wałęsa, Lambert van Nistelrooij | |||
Datum predložitve | 15.5.2017 | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V PRISTOJNEM ODBORU
65 | + |
ALDE | Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez, Petr Ježek, Urmas Paet, Michael Theurer, Nils Torvalds, Ramon Tremosa i Balcells |
ECR | Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg |
PPE | Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Krišjānis Kariņš, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Werner Langen, Gabriel Mato, Eva Maydell, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Theodor Dumitru Stolojan, Tom Vandenkendelaere, Jarosław Wałęsa, Tomáš Zdechovský, Lambert van Nistelrooij, Patricija Šulin |
S&D | Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Richard Corbett, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Clare Moody, Luigi Morgano, Victor Negrescu, Pina Picierno, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Manuel dos Santos |
VERTS/ALE | Bas Eickhout, Heidi Hautala, Julia Reda, Jordi Solé, Bart Staes, Indrek Tarand |
11 | - |
ECR | Bernd Kölmel |
EFDD | Jonathan Arnott, Marco Valli |
ENF | Gerolf Annemans, Bernard Monot, Marco Zanni, Stanisław Żółtek |
GUE/NGL | Xabier Benito Ziluaga, Marisa Matias, Miguel Viegas |
NI | Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos) |
2 | 0 |
ECR | Pirkko Ruohonen-Lerner |
ENF | Barbara Kappel |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani