Dokument zasedanja
14.7.2017
***I
POROČILO
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012
( COM(2016)0850 – C8-0158/2017 – 2016/0360B(COD) )
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Peter Simon
PR_COD_1amCom
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava) (Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)
|
Predlogi sprememb k osnutku akta |
Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih
Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.
Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.
Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila
Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano (npr. „ABCD“). Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU 12
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU 13
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012
( COM(2016)0850 – C8-0158/2017 – 2016/0360B(COD) )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2016)0850 ),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0158/2017),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega predloga ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne ... ,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017[1],
– ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 18. maja 2017, s katerim je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pooblastila, da predlog Komisije razdeli in pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ( A8-0255/2017 ),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Sprememba 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[2]*
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------
2016/0360B (COD)
Predlog
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede prehodne ureditve za blažitev učinka uvedbe MSRP 9 na kapital in učinka obravnave nekaterih izpostavljenosti javnega sektorja, denominiranih v tujih valutah držav članic, kot velikih izpostavljenosti
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[3],
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) ▌Uporaba oblikovanja rezervacij za pričakovano kreditno izgubo, ki ga uvajajo revidirani mednarodni računovodski standardi o finančnih instrumentih (v nadaljnjem besedilu: MSRP 9), lahko privede do nenadnega velikega zmanjšanja kapitalskih količnikov institucij. Ker Baselski odbor trenutno preučuje možnost dolgoročnejše obravnave regulativnega kapitala za rezervacije za pričakovane kreditne izgube in za preprečitev neželenih škodljivih učinkov na posojanje kreditnih institucij, bi bilo treba uvesti ustrezne prehodne ureditve, s katerimi bi lahko institucije izravnale morebiten znaten negativni učinek na navaden lastniški temeljni kapital, ki izhaja iz pripoznavanja pričakovanih kreditnih izgub v prehodnem obdobju, določenem z uvedbo revidiranih mednarodnih računovodskih standardov.
(2) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. oktobra 2016 pozval k postopnemu uvajanju, ki bi ublažilo učinek novega modela oslabitve iz MSRP 9.
(3) Institucije bi morale imeti na voljo prehodno obdobje za postopno uvajanje, ki bi trajalo največ pet let. V skladu s standardom za regulativno obravnavo računovodskih rezervacij – začasni pristop in prehodna ureditev iz marca 2017, ki ga je pripravil Baselski odbor za bančni nadzor – učinek rezervacij za pričakovane kreditne izgube na navadni lastniški temeljni kapital v prehodnem obdobju ne bi smel biti povsem nevtraliziran.
(4) Institucije bi morale imeti možnost, da uvedejo prehodno ureditev za uvedbo MSRP 9. Če se odločijo, da tega ne bodo storile, načeloma ne bi smelo biti možno, da tako ureditev uvedejo naknadno. Vendar bi morale institucije po prvem obdobju poročanja v prehodnem obdobju in na podlagi predhodne odobritve pristojnih organov imeti možnost, da samo enkrat spremenijo to odločitev in uporabljajo prehodno ureditev za preostanek prehodnega obdobja.
(5) Institucije bi morale javno razkriti svoje kapitalske količnike, pa tudi količnike finančnega vzvoda ob uporabi prehodne ureditve za MSRP 9, določenih v tej uredbi, in brez nje, da bi javnost lahko ugotovila učinek navedenih ureditev na te količnike. Če se institucija odloči, da takšne ureditve ne bo uporabljala, zanjo ne bi smela veljati obveznost, da razkrije njen učinek.
(6) ▌Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:
(1) ▌Za členom 473 se vstavi naslednji novi člen 473a:
„Člen 473a
Uvedba MSRP 9
1. Institucije, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002, in institucije, ki morajo v skladu s členom 24(2) te uredbe opraviti vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk ter določitev kapitala v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, lahko z odstopanjem od člena 50 te uredbe do 31. decembra 2022 navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajajo znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena, pomnožen z relevantnim faktorjem, določenim v odstavku 4.
2. Znesek iz odstavka 1 je višji izmed sledečih:
(a) nič
(b) znesek po odbitju davka, izračunan v skladu s točko (i), zmanjšan za znesek, izračunan v skladu s točko (ii):
(i) vsota pričakovane dvanajstmesečne kreditne izgube, določene v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 2016/2067, in zneska popravka vrednosti za izgubo za pričakovane izgube v celotnem obdobju trajanja, ki se določi v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge k omenjeni uredbi, za finančna sredstva, katerih kreditna kakovost na dan poročanja ni poslabšana, kot je opredeljeno v dodatku A k MSRP 9;
(ii) skupni znesek izgub zaradi oslabitve posojil in terjatev, finančnih naložb v posesti do zapadlosti, za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, razen lastniških instrumentov in enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih, ki se od 31. decembra 2017 ali na dan pred prvo uporabo MSRP 9 določi v skladu z odstavki 63, 64, 65, 67 in 68 MRS 39, ki je bil v Uniji sprejet z Uredbo (ES) št. 1126/2008, zmanjšan za skupni znesek popravka vrednosti za izgubo za pričakovane izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, ki se od 1. januarja 2018 ali na datum prve uporabe MSRP 9 določi v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge k Uredbi št. 2016/2067.
3. Za finančna sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II tretjega dela, institucije zmanjšajo znesek pričakovane kreditne izgube za sredstva, ki niso neplačana, izračunan v skladu s točko (b)(i) odstavka 2 tega člena, za vsoto zneskov pričakovanih izgub, izračunano v skladu s členom 158(5), (6) in (10). Kadar je znesek zaradi zmanjšanja negativen, se uporabi vrednost nič.
4. Pri izračunu zneska iz odstavka 1 se uporabljajo naslednji faktorji:
(a) 0,9 v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018;
(b) 0,8 v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019;
(c) 0,6 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
(d) 0,4 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;
(e) 0,2 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.
Institucije, ki se niso odločile za vzpostavitev prehodne ureditve iz tega člena v prvem obdobju poročanja, kot je navedeno v točki (a) prvega pododstavka, se lahko odločijo, da tako ureditev vzpostavijo za poznejša obdobja, kot je navedeno v točkah od (b) do (e) prvega pododstavka, kar pa mora predhodno odobriti pristojni organ.
5. Kadar institucija v skladu z odstavkom 1 svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu doda znesek, ponovno izračuna naslednje postavke, tako da ne upošteva učinkov, ki jih imajo pričakovane kreditne izgube, vključene v navadni lastniški temeljni kapital, na te postavke:
(a) znesek odloženih terjatev za davek, ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (c) člena 36(1) ali se zanj uporablja utež tveganja v skladu s členom 48(4);
(b) vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s členom 111(1), za sredstva, ki predstavljajo izpostavljenosti, za katere se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo v skladu s poglavjem 2 naslova II tretjega dela;
Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, za katere se zmanjša vrednost izpostavljenosti, se pomnožijo z naslednjim prilagoditvenim faktorjem (sf):
sf=1-AB/RA
pri čemer velja:
AB = znesek po odbitju davka, izračunan v skladu z odstavkoma 1 in 2;
RA = skupni znesek posebnih prilagoditev zaradi kreditnega tveganja po odbitju davka.
(c) znesek postavk dodatnega kapitala, izračunan v skladu s točko (d) člena 62.
Institucija ponovno izračuna vse zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, ki za izračun uporabljajo postavke, naštete v prvem pododstavku.
6. Poleg razkritja zahtevanih informacij iz osmega dela v skladu s tem členom institucije v obdobju iz odstavka 1 razkrijejo in sporočijo zneske lastnih sredstev, navadnega lastniškega temeljnega kapitala, temeljnega kapitala ter količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala, količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda, ki bi jih imele, če ne bi uporabile tega člena.
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 do [30. junija 2018] pripravi smernice glede zahtev po razkritju iz tega člena.“
(2) V členu 493 ▌se dodajo naslednji odstavki ▌:
„4. Z odstopanjem od člena 395(1) lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da prevzamejo vse izpostavljenosti iz odstavka 5, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 6, do naslednjih najvišjih mejnih vrednosti:
(a) 100 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2018;
(b) 75 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2019;
(c) 50 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2020.
Najvišje mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se uporabljajo za vrednosti izpostavljenosti, potem ko se upošteva učinek ublažitve kreditnega tveganja v skladu s členi od 399 do 403.
5. Obravnava iz odstavka 4 se uporablja za naslednje izpostavljenosti:
(a) aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni držav, centralnih bank ali subjektov javnega sektorja držav članic;
(b) aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve z izrecnimi jamstvi enot centralne ravni držav, centralnih bank ali subjektov javnega sektorja držav članic;
(c) druge izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank ali subjektov javnega sektorja držav članic ali za katere ti jamčijo;
(d) aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do regionalne ali lokalne ravni držav članic in ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države v skladu s členom 115(2);
(e) druge izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države v skladu s členom 115(2) ali za katere ti jamčijo.
Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se obravnava iz odstavka 4 uporablja le za aktivne postavke in druge izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja ali za katere ti jamčijo in ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, enot regionalne ali lokalne ravni v skladu s členom 116(4). Kadar se aktivne postavke in druge izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja ali za katere ti jamčijo obravnavajo kot izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni v skladu s členom 116(4), se obravnava iz odstavka 4 uporablja le, kadar se izpostavljenosti do zadevne enote regionalne ali lokalne ravni obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države v skladu s členom 115(2).
6. Obravnava iz odstavka 4 se uporablja samo, kadar izpostavljenost iz odstavka 5 izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a) izpostavljenosti bi bila dodeljena utež tveganja 0 % v skladu s členom 495(2), kakršen je bil pred 1. januarjem 2018;
(b) izpostavljenost je nastala na dan [dodati datum sprejetja po objavi besedila] ali po njem.
7. Izpostavljenost iz odstavka 5, ki je nastala pred [dodati datum sprejetja po objavi besedila] in ki ji je bila 31. decembra 2017 dodeljena utež tveganja 0 % v skladu s členom 495(2), se izvzame iz uporabe člena 395(1).“
▌
Člen 2
Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2018.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov | Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede prehodnega obdobja za ublažitev učinka uvedbe MSRP 9 na lastna sredstva in učinka obravnave nekaterih izpostavljenosti javnega sektorja, denominiranih v tujih valutah držav članic, kot velikih izpostavljenosti | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0850 – C8-0158/2017 – 2016/0360B(COD) | |||
Datum predložitve EP | 23.11.2016 |
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | ECON 31.5.2017 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja | Peter Simon 11.4.2017 |
|
|
|
Obravnava v odboru | 20.6.2017 | 11.7.2017 |
|
|
Datum sprejetja | 11.7.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 39 11 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Wajid Khan, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | David Coburn, Andrea Cozzolino, Ramón Jáuregui Atondo, Thomas Mann, Joachim Starbatty, Lieve Wierinck | |||
Datum predložitve | 14.7.2017 | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V PRISTOJNEM ODBORU
39 | + |
ALDE | Petr Ježek, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck, Cora van Nieuwenhuizen |
ECR | Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Joachim Starbatty, Kay Swinburne |
ENF | Gerolf Annemans, Bernard Monot |
PPE | Burkhard Balz, Brian Hayes, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Dariusz Rosati, Anne Sander, Tom Vandenkendelaere, Esther de Lange |
S&D | Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Wajid Khan, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alfred Sant, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker |
11 | - |
EFDD | David Coburn, Marco Valli |
ENL | Marco Zanni |
GUE/NGL | Fabio De Masi, Marisa Matias, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Miguel Viegas |
Verts/ALE | Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun |
0 | 0 |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani