Dokument zasedanja
18.12.2017
POROČILO
o ženskah, enakosti spolov in podnebni pravičnosti
( 2017/2086(INI) )
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Linnéa Engström
PR_INI
VSEBINA
Stran
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 3
MNENJE Odbora za zunanje zadeve 14
MNENJE Odbora za razvoj 20
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU 27
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU 28
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o ženskah, enakosti spolov in podnebni pravičnosti
( 2017/2086(INI) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948 ter konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,
– ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz leta 1995 s četrte svetovne konference, zlasti ključnega področja K (ženske in okolje);
– ob upoštevanju demografskih raziskav za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih je pripravil Sklad OZN za prebivalstvo in združuje podatke o prebivalstvu z geografijo podnebnih nevarnosti ter s tem zagotavlja politično orodje za zmanjševanje tveganja nesreč,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji, ki je začela veljati decembra 1996, zlasti člena 5 splošnih določb,
– ob upoštevanju 18. konference pogodbenic (COP 18) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) v Dohi (Katar) od 26. novembra do 8. decembra 2012, (sklep 23/CP.18),
– ob upoštevanju 20. konference pogodbenic (COP 20) UNFCCC v Limi (Peru) od 1. do 12. decembra 2014, zlasti limskega delovnega načrta o enakosti spolov, (sklep 18/CP.20),
– ob upoštevanju 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC v Parizu (Francija) od 30. novembra do 11. decembra 2015,
– ob upoštevanju člena 8 Pariškega sporazuma,
– ob upoštevanju 22. konference pogodbenic (COP 22) UNFCCC v Marakešu (Maroko) od 7. do 18. novembra 2016, zlasti sklepa o spolu in podnebnih spremembah, s katerim je bil podaljšana veljavnost limskega delovnega načrta o enakosti spolov, (sklep 21/CP.22),
– ob upoštevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016 ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja 1, 4, 5 in 13,
– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 35/20 z dne 22. junija 2017 o človekovih pravicah in podnebnih spremembah,
– ob upoštevanju členov 2, 3.2 in 3.5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2012 o enakosti spolov in okolju: boljše sprejemanje odločitev, boljše kvalifikacije in boljša konkurenčnost na področju politike blažitve posledic podnebnih sprememb v EU,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, ki ga je sprejel Svet 26. oktobra 2015,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2014 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2014- COP 20 v Limi (Peru)[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom „Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu“[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o ženskah in podnebnih spremembah (2011/2197)[3],
– ob upoštevanju stališča o novem podnebnem sporazumu iz leta 2015, ki ga je 1. junija 2015 objavila organizacija Women and Gender Constituency[4],
– ob upoštevanju poročila, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov 26. januarja 2017 o vprašanju spola na področju okolja ter podnebnih sprememb[5],
– ob upoštevanju ženevske zaveze o človekovih pravicah in podnebnih spremembah,
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ( A8-0403/2017 ),
A. ker se podnebne spremembe zgodijo na svetovni ravni, najbolj uničujoče učinke pa imajo ravno v tistih državah in skupnostih, ki so najmanj odgovorne za globalno segrevanje; ker so posledice večje za ljudstva, ki so za svoje preživetje najbolj odvisna od naravnih virov in/ali imajo najmanj zmogljivosti za odzivanje na naravne nesreče, kot so suše, plazovi, poplave in orkani; ker bodo podnebne spremembe najbolj prizadele tiste, ki imajo manj finančnih sredstev za prilagoditev in bodo zanje posledice največje;
B. ker ženske in moški podnebne spremembe različno doživljajo; ker so ženske bolj ranljive, izpostavljene večjemu tveganju in večjim obremenitvam iz različnih razlogov, od neenakega dostopa do virov, izobrazbe, možnosti za delo in zemljiškim pravicam, do družbenih in kulturnih norm in različnih presečnih izkušenj;
C. ker so ženske še posebej občutljive na podnebne spremembe in nesorazmerno izkusijo njihove učinke zaradi svoje družbene vloge, kot so zagotavljanje oskrbe z vodo, hrano in gorivom za družine in skrb za druge; ker ženske skrbijo za več kot 70 % opravil v zvezi z vodo in upravljanja z njo po vsem svetu; ker v regijah, ki jih najbolj prizadenejo podnebne spremembe, 70 % žensk dela v kmetijskem sektorju, vendar redko sodelujejo pri razvoju podnebne politike;
D. ker OZN ocenjuje, da 781 milijonov ljudi, starih 15 let in več, od tega skoraj dve tretjini žensk, ostaja nepismenih[6] , dostop do informacij in izobraževanja prek ustreznih komunikacijskih kanalov pa je življenjskega pomena za zagotavljanje neodvisnosti žensk, zlasti med nesrečami;
E. ker v kmetijskem sektorju v Afriki ženske proizvedejo več kot 90 % osnovnih živil, v lasti pa imajo le približno 1 % orne zemlje;
F. ker imajo nesreče velik vpliv na izobraževanje, zdravje, strukturno revščino in razseljevanje prebivalstva;
G. ker OZN ocenjuje, da je 70 % od 1,3 milijarde ljudi na svetu, ki živijo v revščini, žensk; ker revni bolj pogosto živijo na obrobnih območjih, občutljivih na poplave, dvig morske gladine in nevihte; ker je za ženske in otroke verjetnost smrti ob naravnih nesrečah 14-krat višja kot za moške;
H. ker učinki podnebnih sprememb zaostrujejo neenakosti med spoloma v zvezi z diskriminacijo, nevarnostjo za zdravje, izgubo možnosti za preživljanje, razseljevanjem, migracijo, revščino, trgovino z ljudmi, nasiljem, spolnim izkoriščanjem, neustrezno prehransko varnostjo ter dostopom do infrastrukture in osnovnih storitev; ker je treba zavzeti pristop, ki bo upošteval vidik spola in povezoval analizo podnebnih učinkov in kritični razmislek o potrošniških navadah in njihovem vplivu na podnebne spremembe;
I. ker neenako sodelovanje žensk v postopku odločanja in na trgu dela združuje neenakosti in pogosto ženskam preprečuje, da bi v celoti prispevale k oblikovanju podnebne politike, njenem načrtovanju in izvajanju, ter v njej sodelovale; ker ženske niso le žrtve, temveč učinkovite nosilke sprememb pri razvoju strategij za blažitev in prilagajanje v svojih skupnostih in na položajih odločanja in morajo imeti možnost, da to storijo;
J. ker so pekinška izhodišča za ukrepanje iz leta 1995 jasno opredelila povezavo med spoloma, okoljem in trajnostnim razvojem ter zavzela stališče, da imajo ženske strateško vlogo pri razvoju trajnostnih in okolju prijaznih vzorcev potrošnje in proizvodnje, vključno z nujno zahtevo, da ženske enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odločitev glede okolja na vseh ravneh;
K. ker se v členu 5 splošnih določb konvencije o boju proti dezertifikaciji priznava vloga žensk v podeželskih skupnostih in v regijah, ki jih dezertifikacija in suša najbolj prizadeneta, ter spodbuja enakopravna udeležba moških in žensk pri boju proti dezertifikaciji in učinkom suše;
L. ker sta doseganje ravnovesja med spoloma in dejanska udeležba žensk v vseh postopkih na koncu odvisna od spremembe strukturnih temeljev neenakost med moškimi in ženskami;
M. ker so se pogodbenice UNFCCC na zasedanju COP 18 odločile (sklep 23/CP.18), da si bodo prizadevale za uravnoteženo zastopanost spolov v organih, ustanovljenih v skladu s Konvencijo in Kjotskim protokolom, ter tako povečale sodelovanje žensk in zagotovile učinkovitejšo politiko o podnebnih spremembah, ki bo enakovredno obravnavala potrebe žensk in moških, ter da bodo spremljale napredek na področju uresničevanja uravnotežene zastopanosti spolov pri spodbujanju podnebne politike, v kateri bo upoštevan vidik spolov;
N. ker so ženske še vedno premalo zastopane v organih odločanja v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni v državah članicah EU, ne pa v ustreznih generalnih direktoratih Komisije, kot na primer GD za podnebno politiko in GD za energetiko, v katerih 40 % položajev zasedajo ženske;
O. ker limski delovni načrt o enakosti spolov, sprejet na COP 20 (sklep 18/CP.20), poziva pogodbenice, naj spodbujajo uravnoteženost spolov pri svojem zastopanju in upoštevanje različnosti spolov pri razvijanju in izvajanju politike o podnebnih spremembah; ker so pogodbenice pozvane, naj podpirajo usposabljanje in ozaveščanje za delegate (moške in ženske) o vprašanjih, povezanih z uravnoteženo zastopanostjo spolov in podnebnimi spremembami;
P. ker Pariški sporazum (COP 21) določa, da bi morale pogodbenice upoštevati svoje obveznosti v zvezi z, med drugim, človekovimi pravicami in enakostjo spolov pri ukrepanju proti podnebnim spremembam pri izvajanju sporazuma;
Q. ker bodo mehanizmi za financiranje prilagajanja in ukrepov za blažitev v zvezi z izgubo in škodo ali podnebnim razseljevanjem bolj učinkoviti, če bodo vključevali popolno sodelovanje žensk v postopkih načrtovanja, odločanja in izvrševanja, vključno s sodelovanjem lokalnega ženskega prebivalstva; ker lahko upoštevanje znanja žensk, vključno z lokalnim in domorodnim znanjem, privede do napredka pri obvladovanju nesreč, spodbujanju biotske raznovrstnosti, izboljšanju upravljanja voda, povečanju prehranske varnosti, preprečevanju dezertifikacije, zaščiti gozdov, nemotenemu prehodu na obnovljive vire energije in podpiranju javnega zdravja;
R. ker se pogodbenice Pariškega sporazuma zavedajo, da so podnebne spremembe skupna skrb človeštva; ker bi morale pogodbenice pri ukrepanju v boju proti njim spoštovati, spodbujati in izpolnjevati svoje obveznosti s področja človekovih pravic, pravice do zdravja, pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, migrantov, otrok, invalidov in ljudi, ki živijo v težkih razmerah, pravice do razvoja ter enakosti spolov, krepitve moči žensk in medgeneracijske pravičnosti,
S. ker podnebna pravičnost povezuje človekove pravice in razvoj ter varuje pravice najbolj ranljivih skupin in zagotavlja enakopravno porazdelitev bremena in koristi podnebnih sprememb in njihovih učinkov;
T. ker cilji OZN za trajnostni razvoj priznavajo povezavo med doseganjem enakosti spolov ter doseganjem vseh ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem 13 o podnebnih spremembah, ter omogočajo izkoreninjenje globokih vzrokov slabšega družbenoekonomskega položaja žensk in torej okrepitve njihove odpornosti na podnebne spremembe;
U. ker bi lahko učinki podnebnih sprememb v regijah podsaharske Afrike in Južne Azije do leta 2030 pahnili več kakor 100 milijonov ljudi v skrajno revščino, kar bi podžgalo konflikte in povzročilo razselitve; ker se v Konvenciji OZN o boju proti dezertifikaciji ocenjuje, da bi bilo lahko do leta 2045 kot posledica dezertifikacije razseljenih 135 milijonov ljudi; ker mednarodna organizacija za migracije OZN v presoji dokazov ugotavlja, da se bo do leta 2050 število razseljenih ljudi zaradi podnebnih sprememb lahko gibalo med 25 milijoni in 1 milijardo, pri čemer je bilo 200 milijonov najpogosteje navedena ocena;
V. ker so enakost spolov, socialna pravičnosti in pravica do razvoja nerazdružljive od pojma podnebne pravičnosti; ker kljub temu, da največje breme podnebnih sprememb nosi družba kot celota, razseljevanje zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadene ženske;
W. ker podnebne spremembe povečujejo obseg in pogostost naravnih nesreč, kar lahko povzroči izgubo premoženja, zmanjšanje gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, izgubo dostopa do življenjsko pomembnih zdravstvenih storitev in povečano nevarnost nasilja na podlagi spola; ker prevladujoče neenakosti pogosto ovirajo sposobnost žensk za soočanje z učinki naravnih nesreč; ker je verjetno, da bodo podnebne spremembe zaostrile te neenakosti, to pa bo privedlo do dodatne ranljivosti in razseljevanja;
X. ker je mogoče številne posledice še vedno preprečiti, če se sprejme hitra, vključujoča razvojna agenda, ki bo upoštevala vidik spola in se bo osredotočala na blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;
Y. ker se ocenjuje, da bo posledica podnebnih sprememb razseljevanje ljudi, ki ne bo ustrezalo merilom veljavnih mednarodnih okvirov; ker bo odziv na podnebno razseljevanje izziv ključnega pomena in bo zahteval zapleteno in celovito svetovno strategijo, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
Z. ker je svet OZN za človekove pravice leta 2017 sprejel ključno sporočilo o človekovih pravicah in podnebnih spremembah, kar je pomemben napredek pri spopadanju z negativnimi posledicami na popolno in dejansko uživanje človekovih pravic; ker Agenda 2030 za trajnostni razvoj in Pariški sporazum svetovnim voditeljem dajeta medsektorski normativni temelj za oblikovanje okvira za obravnavanje podnebnega razseljevanja prek nadaljnjega prilagajanja obstoječih instrumentov OZN;
AA. ker ima EU jasen pravni okvir, ki zahteva, da se spoštujejo in spodbujajo enakost spolov in človekove pravice v njeni zunanji in notranjih politikah; ker ima lahko podnebna politika EU velik vpliv na varstvo človekovih pravic in spodbujanje globalnih podnebnih politik, ki bi upoštevale enakost spolov;
AB. ker EU lahko v skladu s pristojnostmi, ki jih ima na podlagi pogodb, učinkovito izboljša pravno in politično okolje, ki bo podpiralo podnebno pravičnost, in dejavno sodeluje pri razvoju takega mednarodnega okvira, ki bo varoval pravice podnebnih razseljencev ugotavlja, da so se EU in države članice zavezale, k vključitvi vidika spola v prihodnji svetovni pakt za varne, urejene in zakonite migracije,
AC. ker konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 ne vključuje kategorije podnebnih beguncev;
1. priznava, da je enakost spolov pogoj za trajnostni razvoj in učinkovito obvladovanje podnebnih izzivov; poudarja, da ženske niso le žrtve, temveč tudi pomembne nosilke sprememb, ki lahko na podlagi celovitega sodelovanja oblikujejo in izvajajo učinkovite podnebne strategije in/ali rešitve za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in na njihovo blažitev ter lahko gradijo odpornost na podnebne spremembe, saj imajo izkušnje na različnih področjih in praktično znanje v različnih sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, energetska infrastruktura in trajnostna mesta;
2. ugotavlja, da udeležba žensk s podeželja na trgu dela vključuje širok spekter delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo, ter v zvezi s tem poudarja, da so lahko ženske na podeželju nosilke sprememb za prehod k trajnostnemu in ekološkemu kmetijstvu ter da lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest;
3. poziva Komisijo, naj izvaja programe, s katerimi bi prenos sodobnih tehnologij in znanja skupnostim in regijam pomagal pri prilagajanju na podnebne spremembe, pri tem pa naj dela z ženskami, saj predstavljajo 70 % delovne sile v kmetijstvu v državah, ki so izpostavljene nesrečam;
4. je prepričan, da je krepitev vloge žensk na podeželskih območjih bistvena za dostop do zemlje, kreditov in trajnostnih metod kmetovanja za krepitev odpornosti na podnebne spremembe, vključno z zaščito ekosistemov, vodnih virov in rodovitnosti tal; poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo te vidike v svoji razvojni politiki, tudi prek javnih vlaganj in s podporo odgovornim zasebnim naložbam prek okvirov, kot so na primer vodilna načela v globalnem dogovoru OZN za podjetništvo in človekove pravice in akcijski načrt konference UNCTAD za naložbe v cilje trajnostnega razvoja;
5. priznava, da so ženske in dekleta najboljši vir znanja o svojih razmerah in potrebah, zato bi se bilo treba z njimi posvetovati o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo; priznava, da so glede na izsledke Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) ženske statistično bolj zaskrbljene zaradi podnebnih sprememb; priznava, da so ženske kot inovatorke, voditeljice, organizatorke, učiteljice in oskrbovalke skozi stoletja našle načine, da so v težkih razmerah skrbele za svoje družine, in imajo velik potencial, da so inovatorke tudi v prihodnosti;
6. poziva Komisijo, naj preuči socialne in okoljske učinke svoje trgovinske in zunanje razvojne politike, vključno z vplivom ukrepov na ženske; nadalje poziva Komisijo, naj v trgovinskih sporazumih, za katere se še pogaja, v poglavjih o trajnostnem razvoju vztraja na zavezujočih socialnih in okoljskih standardih in naj izvaja sankcije v primeru neupoštevanja teh standardov;
7. priznava, da sta razvojna politika na področju zdravja, izobraževanja in krepitve vloge žensk ter okoljska politika temeljnega pomena za trajnostni razvoj ter v končni fazi za reševanje podnebnih sprememb; priznava, da bo način za vključevanje teh politik v obvladovanje naraščajočih trendov, kot je urbanizacija, močno vplival na podnebne spremembe;
8. opozarja, da cilj trajnostnega razvoja 13 („Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam“) obravnava udeležbo žensk pri podnebnih ukrepih v okviru cilja (13b), ki določa: „Spodbujati mehanizme za povečanje zmogljivosti za učinkovito načrtovanje in upravljanje v povezavi s podnebnimi spremembami v najmanj razvitih državah, tudi s poudarkom na ženskah, mladih ter lokalnih in zapostavljenih skupnostih“;
9. obžaluje, da so vsi prispevki v zvezi z enakostjo spolov pri delu pogodbenic UNFCCC prostovoljni; spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami ponovno potrdi podporo oblikovanju, sprejetju in financiranju akcijskega načrta UNFCCC za enakost spolov, ki naj ga dopolni celovit večletni delovni program, ki bo vključeval financiranje, prednostna področja delovanja, časovni razpored, ključne kazalnike dosežkov, opredelitev odgovornih subjektov ter mehanizme spremljanja in pregleda;
10. poziva Komisijo in države članice, naj bodo za zgled in sprejmejo cilje in časovni razpored za dosego cilja uravnotežene zastopanosti spolov v delegacijah UNFCCC;
11. poudarja, da je treba sprejeti začasne posebne ukrepe, da bi spodbudili cilj uravnotežene zastopanosti spolov v formalnih in neformalnih organih, ustanovljenih v skladu z UNFCCC in Kjotskim protokolom, ter izvajati mehanizem za sankcioniranje regionalnih skupin in volilnih okrožij, ki ne spoštujejo načela enakopravne zastopanosti spolov pri imenovanjih;
12. poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z zavezami EU za enakost spolov in človekove pravice zagotovijo, da nacionalno določeni prispevki EU vključujejo dosledno poročanje o enakosti spolov in vidiku človekovih pravic;
13. poziva države članice, naj pristopijo k Sklepu 21/CP.22 o enakosti spolov in podnebnih spremembah, ki stranke poziva, naj imenujejo nacionalne kontaktne točke enakosti spolov za podnebna pogajanja, njihovo izvajanje in spremljanje, ter jim nudijo podporo, enako podporo pa naj nudijo tudi kontaktnim točkam enakosti spolov za podnebna pogajanja v tretjih državah in/ali partnerskih državah;
14. priznava, da ženske opravljajo največ neplačanega gospodinjskega dela in nege ter sprejemajo večino vsakodnevnih odločitev v zvezi s potrošnjo, zato jim je treba zagotoviti natančne informacije in nuditi ustrezne možnosti, da lahko s svojimi izbirami vplivajo na trajnost; ugotavlja, da so na primer raziskave pokazale, da bi se lahko emisije toplogrednih plinov zmanjšale do 5 %, če bi potrošniki izbirali lokalne živilske proizvode;
15. opozarja na svojo resolucijo z dne 16. novembra 2011 o konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu (COP 17)[7] in tam sprejeto zavezo, da si bo prizadevala, da bo v vseh pristojnih organih za financiranje ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami vsaj 40 % žensk;
16. poziva Komisijo in države članice, naj pri delu varšavske delovne skupine o razseljevanju, ki je od UNFCCC (COP 22) dobila mandat za pripravo priporočil za usklajene pristope, sprejme pristop, ki bo upošteval različnost spolov in temeljil na človekovih pravicah, da bi se izognili razseljevanju zaradi negativnih učinkov podnebnih sprememb, ga minimizirali in se z njim spopadli, in ki bo upošteval dejstvo, da so ženske in dekleta med najbolj ranljivimi skupinami, ki so razseljene zaradi podnebnih sprememb, in zato zlasti izpostavljene nevarnostim trgovine z ljudmi in nasilju na podlagi spola;
17. poziva Komisijo, naj podnebne spremembe vključi v vse razvojne programe na vseh ravneh; nadalje poziva k večji udeležbi avtohtonih in podeželskih žensk pri postopkih odločanja, načrtovanja in izvajanja ter pri oblikovanju politik in razvojnih programov v zvezi s podnebnimi spremembami;
18. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pri delu na platformi o razseljevanju zaradi naravnih nesreč (pobuda Nansen) in njeni agendi za zaščito čezmejno razseljenih oseb zaradi naravnih nesreč in podnebnih sprememb zagotovi pristop, ki bo upošteval različnost spolov;
19. zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nove finančne rešitve, popravljene navzgor, in dodatno financiranje, zlasti za prilagoditvene dejavnosti, ki bi neposredno koristile ženskam, zelo izpostavljenim posledicam podnebnih sprememb;
20. poziva Komisijo in države članice, naj pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju politik, programov in projektov na področju podnebnih sprememb razvijejo kazalnike in zbirajo podatke, ločene po spolu, z uporabo orodij, kot so analiza glede na spol, ocena učinka na enakost spolov, upoštevanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna, okoljski indeks in indeks enakosti spolov (EGI), tudi prek močnejšega Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE);
21. poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k svetovnemu paktu za varne, urejene in zakonite migracije, da bi se obvarovala podnebna pravičnost in priznale podnebne spremembe kot dejavnik za migracije, ter vanj vključijo vidik človekovih pravic in načelo enakosti spolov ter se tako odzovejo na potrebe ljudi, razseljenih zaradi podnebnih sprememb;
22. opozarja na temeljno zavezo 4 od zavez EU za Svetovni humanitarni vrh, in sicer zagotoviti, da se pri načrtovanju humanitarnih programov upošteva načelo enakosti spolov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se ta zaveza odraža v izvajanju programa za pripravljenost na nesreče generalnega direktorata ECHO (DIPECHO), akcijskega načrta za odpornost v državah, izpostavljenih krizam, za obdobje 2013–2020 in v markerju za odpornost;
23. odločno obsoja izvajanje spolnega nasilja nad razseljenimi ženskami in migrantkami; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti migrantkam, ženskam in dekletom, ki so bile med potovanjem žrtve nasilja, ter jim zagotoviti dostop do psiholoških in zdravstvenih storitev;
24. poziva Komisijo in države članice, naj posebne programe namenijo območjem, ki so jih prizadele nesreče, naj stopnjujejo prizadevanja za zagotavljanje pomoči tem regijam in naj ukrepajo, da bi rešili težave, ki so nastale zaradi nesreč, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo položaju žensk in otrok, ki so najbolj trpeli zaradi posledic nesreč;
25. poziva vse deležnike, naj spodbujajo krepitev vloge žensk in njihovo zavedanje o svojih sposobnostih z izboljšanjem znanja o zaščiti pred nesrečami, povezanimi s podnebjem, med nesrečami in po njih, pa tudi njihovo dejavno vključevanje v predvidevanje nesreč, v sisteme za zgodnje opozarjanje in preprečevanje tveganja, kar je pomembno za krepitve odpornosti v primeru nesreče;
26. poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z organizacijami civilne družbe na terenu podpirajo, krepijo in izvajajo mehanizme spremljanja v sprejemne centre za razseljene osebe in migrante, ki nimajo potrebnih minimalnih pogojev za preprečevanje nasilja na podlagi spola, da bi se prenehale vse oblike nadlegovanja žensk in deklet;
27. poziva Komisijo, naj v okviru svoje zunanje politike sodeluje z organizacijami civilne družbe in organizacijami za človekove pravice ter zagotovi, da se bodo spoštovale človekove pravice beguncev in razseljenih oseb v sprejemnih centrih, zlasti ranljivih žensk in deklet;
28. priznava možnosti, da se vključijo ublažitve podnebnih sprememb, prilagajanje nanje ter cilji za krepitev ekonomskega položaja žensk, zlasti v državah v razvoju; poziva Komisijo in države članice, naj v ustreznih projektih in mehanizmih, kot je program OZN za zmanjševanje emisij zaradi krčenja gozdov (UN-REDD), preučijo, kako se lahko ženskam ponudijo plačane priložnosti za izvajanje okoljskih storitev, ki jih trenutno zagotavljajo prostovoljno, kot je na primer pogozdovanje, zasajanje očiščenih zemljišč in ohranjanje naravnih virov;
29. poziva EU in države članice, naj zaradi nadaljnje krepitve zastopanosti žensk v pogajanjih o UNFCCC zagotovijo financiranje za usposabljanje in udeležbo ženskih delegatk; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira povezovanje ženskih organizacij in dejavnosti civilne družbe na področju razvijanja in izvajanja politike o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ženske enakopravne udeleženke posvetovanj o podnebnih spremembah, ki so s podporo EU organizirana na nacionalni in lokalni ravni, ter upravičenke do programov na to temo in njihovega financiranja;
30. poziva Komisijo in generalne direktorate, pristojne za enakost spolov, razvoj in energijo ter podnebje, naj enakost spolov strukturirano in sistematično vključijo v svojo politiko o podnebnih spremembah in energetsko politiko za EU ter naj se ne osredotočijo le na zunanjo razsežnost; poziva zlasti generalni direktorat za pravosodje in potrošnike in generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj, naj povečata ozaveščenost in prizadevanja v zvezi z enakostjo spolov in krepitvijo vloge žensk v povezavi s podnebno pravičnostjo; poudarja, da mora generalni direktorat za podnebno politiko dodeliti sredstva za zaposlovanje osebja kontaktne točke za enakost spolov; poziva EU in njene države članice, naj razvijejo načelo „podnebne pravičnosti“; vztraja, da bi imelo neučinkovito obravnavanje podnebnih sprememb škodljive posledice za revne države in prebivalstvo, zlasti za ženske;
31. poziva Komisijo in države članice, naj v svojih poročilih o splošnem rednem pregledu za Svet OZN za človekove pravice poročajo o posledicah za enakost spolov in človekove pravice ter o podnebnih ukrepih;
32. ugotavlja, da je EU povečala svoje finančne zaveze za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ne pa zmogljivosti človeških virov za obvladovanje povečanega obsega dela; poudarja, da EU ni pokazala trdne institucionalne zavezanosti k enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v odnosu do podnebnih sprememb, zlasti kot je določeno v krovnih politikah, ki urejajo razvojno sodelovanje, in sicer pri ciljih trajnostnega razvoja in pri akcijskem načrtu EU o enakosti spolov;
33. obžaluje, da enakost spolov in podnebne spremembe niso prednostna naloga v drugem akcijskem načrtu EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk; ugotavlja, da se specifični kazalniki za spol niso še ustrezno razvili ali vključili v poročanje o rezultatih ter da sta notranja odgovornost in financiranje za enakost spolov in krepitev vloge žensk še vedno nizka; ugotavlja, da je bilo najmanj napredka pri cilju 20 drugega akcijskega načrta EU za enakost spolov, in sicer o sodelovanju žensk pri procesu odločanja o podnebnih in okoljskih vprašanjih ter o njihovem vplivu na odločanje, in poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja za uresničitev tega cilja; opozarja, da je drugi akcijski načrt EU za enakost spolov vzpostavil zunanjepolitično agendo s štirimi tematskimi stebri, vključno s horizontalnim stebrom za spremembo institucionalne kulture služb Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU, pri tem pa v celoti spoštovale načelo enakosti med moškimi in ženskami;
34. priznava, da zgolj boljše tehnične smernice ne bodo zadostovale za spremembo učinkovitosti EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk;
35. poziva k nadaljnjemu upoštevanju pojma podnebne pravičnosti glede kvot CO2 na osebo in njegovemu spremljanju v okviru načrta in mehanizma za kompenzacijo med tistimi, ki svoje kvote presežejo, in tistimi, ki jih ne izkoristijo v celoti;
36. poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za sestavo celovitega sporočila z naslovom „Enakost spolov in podnebne spremembe - izgradnja odpornosti pri strategijah blažitve in prilagajanja“, da bi tako izpolnila močno institucionalno zavezo za enakost spolov in krepitev vloge žensk ter za izboljšanje sedanjega šibkega medinstitucionalnega usklajevanja;
37. poziva parlamentarne odbore, naj na svoja področja pristojnosti glede medsektorskih vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem in človekovimi pravicami izboljšajo vključevanje načela enakosti spolov;
38. poudarja, da je treba pri financiranju prilagoditev podnebnim spremembam in blaženja njihovih učinkov upoštevati vidik spola; pozdravlja nedavni napredek pri politiki enakosti spolov na področju večstranskih finančnih mehanizmov; poleg tega pozdravlja pobude zasebnega sektorja, katerih namen je povečati družbeno odgovornost podjetij z uvedbo nagrade za projekte, ki izpolnjujejo trajnostna merila in spodbujajo tudi možnosti za preživljanje in izobraževanje za ženske; vendar ugotavlja, da se glede na podatke iz programa OZN za razvoj (UNDP) samo 0,01 % vseh finančnih sredstev nameni za projekte, ki obravnavajo podnebne spremembe in pravice žensk; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo programi o podnebnih spremembah skladni z najvišjimi mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in ne bodo spodkopavali enakosti spolov;
39. meni, da bi morala biti iz vseh treh finančnih mehanizmov Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) – Zelenega podnebnega sklada, Globalnega sklada za okolje in Prilagoditvenega sklada – na voljo dodatna finančna sredstva za politiko naložb na področju podnebnih sprememb, ki bi bolje upoštevala enakost spolov;
40. še posebej poziva EU, naj razvojno pomoč pogojuje z vključitvijo meril, ki temeljijo na človekovih pravicah, in vzpostavi nova merila podnebne politike, pri katerih se bo upoštevala različnost spolov;
41. poziva, naj se z ukrepi, ki upoštevajo enakost spolov, zagotovi, da ženske ne bodo obravnavane zgolj kot koristnice podnebnih ukrepov, ampak kot podjetnice na področju tehnologij za proizvodnjo čiste energije; pozdravlja poziv Komisije k predlogom o ženskah in trajnostni energiji, s katerim se daje na razpolago 20 milijonov EUR za izvajanje dejavnosti, s katerimi se v državah v razvoju spodbuja podjetništvo žensk v sektorju trajnostne energije, in spodbuja Komisijo, naj ta znesek v prihodnosti poveča;
42. poziva k usposabljanju uradnikov EU, usmerjenem v enakost spolov, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z razvojnimi in podnebnimi politikami;
43. poziva k resnemu obravnavanju razseljevanja zaradi podnebja; je pripravljen na razpravo o pripravi predpisa o migraciji zaradi podnebnih sprememb; poziva k ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki bi raziskali to vprašanje na mednarodni ravni, in poziva, naj se vprašanje migracij zaradi podnebnih sprememb uvrsti na mednarodno agendo; poziva h krepitvi mednarodnega sodelovanja, da bi zagotovili odpornost na podnebne spremembe;
44. pozdravlja vodilne programske pobude Agencije OZN za ženske ter projekte in programe globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, ki ustvarjajo medsektorsko povezavo med spolom in podnebnimi spremembami;
45. pozdravlja delo posebnega predstavnika OZN za človekove pravice in okolje ter Sveta OZN za človekove pravice na tem področju ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja, tudi s finančno pomočjo;
46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
21.11.2017
MNENJE Odbora za zunanje zadeve
za Odbor za pravice žensk in enakost spolov
o ženskah, enakosti spolov in podnebni pravičnosti
( 2017/2086(INI) )
Pripravljavec mnenja: Pier Antonio Panzeri
POBUDE
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pekinških izhodišč za ukrepanje,
– ob upoštevanju vodilnih načel OZN o notranjem razseljevanju iz leta 1998 in imenovanja posebnega poročevalca o človekovih pravicah notranje razseljenih oseb v okviru Sveta OZN za človekove pravice novembra 2016,
– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 35/20 z dne 22. junija 2017 o človekovih pravicah in podnebnih spremembah,
– ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Deklaracije Stockholmske konference OZN o človekovem okolju iz leta 1972 in deklaracije OZN iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992,
– ob upoštevanju ženevske zaveze o človekovih pravicah in podnebnih spremembah,
– ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, sprejetega 26. oktobra 2015,
– ob upoštevanju doktrine OZN o odgovornosti zaščititi (R2P);
A. ker lahko negativne posledice podnebnih sprememb povzročijo migracije; ker se zaščiti oseb, ki so notranje razseljene zaradi okoljskih razlogov, ne namenja dovolj pozornosti; ker bodo posledice podnebnih sprememb močneje občutili v najmanj razvitih državah, najbolj ranljivih skupnostih in na občutljivih otoških območjih, kjer so ljudje za preživetje najbolj odvisni od naravnih virov ali imajo najmanj zmogljivosti in nimajo zadostnih orodij za prilagajanje na podnebne spremembe, čeprav so najbogatejše države sveta zgodovinsko odgovorne za podnebne spremembe;
B. ker podnebne spremembe bolj prizadenejo ženske, saj predstavljajo več kot 70 % od 1,2 milijarde ljudi, ki zaslužijo manj kot dolar na dan; ker podnebne spremembe povečujejo neenakosti med spoloma, med drugim v zvezi s trgovino z ljudmi; ker imajo ženske zaradi omejenega dostopa do proizvodnih virov in nadzora nad njimi ter omejenih pravic manj možnosti, da oblikujejo odločitve in vplivajo na politiko, kar je uradno priznano že od 13. konference pogodbenic o podnebnih spremembah (COP 13) na Baliju leta 2007;
C. ker obstaja neposredna povezava med podnebnimi spremembami, njihovim vplivom na uničenje okolja, zanesljivo preskrbo s hrano in vodo, dostopom do naravnih virov, zdravjem ljudi in migracijami in ker ti pojavi neposredno ali posredno ogrožajo polno uživanje človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, vode, javne higiene, hrane, zdravstva in nastanitve; ker podnebne spremembe lahko vodijo do gospodarske katastrofe ter politične in družbene nestabilnosti, ki lahko sprožijo konflikte in razselitve ter begunstvo zaradi podnebja; ker ekstraktivni projekti na naravnih območjih posebnega pomena ogrožajo lokalne skupnosti in druge ranljive skupine, tudi ženske, in stopnjujejo podnebne spremembe;
D. ker negativne posledice podnebnih sprememb spodkopavajo razvojne možnosti držav in povečujejo že obstoječo neenakost med spoloma (ki ga že tako povzročajo številne družbenogospodarske, institucionalne, kulturne in politične determinante), ker lahko podnebne spremembe obravnavamo kot katalizator za okoljske in humanitarne težave, ker so njihovi škodljivi učinki neposredno povezani s poslabšanjem okolja;
E. ker je enakost žensk in moških temeljno načelo Evropske unije in njenih držav članic, spodbujanje enakosti pa eden od glavnih ciljev Unije; ker je boj proti podnebnim spremembam med glavnimi prednostnimi nalogami in ker si nosilci odločitev ne morejo privoščiti, da bi prezrli dejaven intelektualni prispevek žensk; ker podnebna politika neposredno vpliva na enakost med spoloma in krepitev moči žensk ter ker so ženske bistvene za iskanje rešitev za blaženje podnebnih izzivov in prilagajanje tem izzivom;
F. ker bi lahko bilo po ocenah Mednarodne organizacije OZN za migracije zaradi podnebnih sprememb do leta 2050 razseljenih 200 milijonov ljudi; ker Medvladni odbor za podnebne spremembe navaja, da sta Afrika in njeno prebivalstvo zlasti ranljiva za škodljive učinke izpostavljenosti podnebnim spremembam;
G. ker konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 ne vključuje kategorije podnebnih beguncev;
1. poudarja, da podnebne spremembe povečujejo obstoječe neenakosti in da so ženske in dekleta med tistimi, ki jih najbolj prizadenejo podnebne spremembe; poudarja, da so ljudje na podeželju v državah v razvoju, zlasti ženske, še posebej ranljiva skupina, saj so pogosto odvisne od naravnih virov, opravljajo velik delež kmečkih opravil, zlasti kar zadeva pridelavo hrane in zbiranje vode in goriva za družino, in pogosto opravijo večino neplačanega dela v gospodinjstvih in skupnostih; poudarja, da je kmetijstvo neposredno povezano z okoljskimi pogoji; poudarja, da se ženske prve soočajo s krivicami in revščino;
2. meni, da lahko inovacije v kmetijstvu prispevajo k pridelavi kmetijskih pridelkov, ki bi bili bolj odporni na podnebne spremembe, kar bi prispevalo k večjim in bolj predvidljivim letinam in višjim prihodkom za kmete, gospodinjstva in lokalne skupnosti;
3. poudarja, da podnebne spremembe zahtevajo odziv, ki bo upošteval različnost spolov in temeljil na človekovih pravicah; poziva k dejanskemu sodelovanju žensk v postopkih odločanja na vseh ravneh, vključno pri mednarodnih pogajanjih na področju podnebja , da bi oblikovali odzive za obravnavo osnovnih neenakosti, ki bi upoštevali vidik spola; poudarja, kako je za ustvarjanje gospodarskih priložnosti pomembna izobrazba deklet in žensk na različnih področjih, ter da je treba zagotoviti finančna sredstva za udeležbo žensk v mednarodnih postopkih odločanja;
4. poudarja, da je krepitev vloge vseh žensk in deklet izrecno opredeljena kot cilj, ki ga je treba doseči na vseh področjih ciljev trajnostnega razvoja; v zvezi s tem vztraja, naj se Komisija in države članice dejavno zavzemajo za večjo vlogo žensk v teh pogajanjih; poziva mednarodno skupnost, naj upošteva vidik enakosti spolov in posebne prednostne cilje žensk pri financiranju pobud in podpori novim tehnologijam za spopadanje s podnebnimi spremembami; v zvezi s tem v celoti podpira začete programe za pojetništvo, katerih cilj je v celoti vključiti sodelovanje žensk;
5. poudarja, da morajo ženske sodelovati pri izvajanju in izvrševanju okoljske politike na nacionalni in lokalni ravni, glede na to, da se lahko znanje in izkušnje lokalnih žensk uporabijo za zagotavljanje učinkovitosti politike;
6. z zaskrbljenostjo opazuje razseljevanje prebivalstva zaradi podnebnih sprememb, med katerimi so ženske z otroki in dekleta najbolj ranljive skupine in izpostavljene kršitvam temeljnih pravic; poziva k resnemu obravnavanju razseljevanja zaradi podnebja; je pripravljen na razpravo o pripravi predpisa o migraciji zaradi podnebnih sprememb; poziva k ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki bi raziskali to vprašanje na mednarodni ravni in poziva, da se vprašanje migracij zaradi podnebnih sprememb uvrsti na mednarodno agendo; poziva h krepitvi mednarodnega sodelovanja, da bi zagotovili odpornost na podnebne spremembe;
7. poziva Komisijo, naj zagotovi pristop, ki bo upošteval različnost spolov in ki bo s pomočjo nacionalnih in regionalnih strateških programov, Akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo ter dialoga o človekovih pravicah s tretjimi državami zagotovil vključevanje pravic žensk, spodbujanje enakosti spolov in podnebno pravičnost, ter poziva, naj se vidik spolov kot glavni horizontalen cilj vključi v vse politike o podnebnih spremembah;
8. pozdravlja vodilne programske pobude Agencije OZN za ženske ter projekte in programe globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, ki ustvarjajo medsektorsko povezavo med spolom in podnebnimi spremembami;
9. pozdravlja delo posebnega predstavnika OZN za človekove pravice in okolje ter Sveta OZN za človekove pravice na tem področju, ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja, tudi s finančno pomočjo.
.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja | 21.11.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 44 5 5 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Michel Reimon, Jean-Luc Schaffhauser, Alyn Smith, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Asim Ademov, Laima Liucija Andrikienė, Jo Leinen, Urmas Paet, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Marietje Schaake, Janusz Zemke | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Ivica Tolić | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
44 | + |
ALDE | Hilde Vautmans, Ivo Vajgl, Marietje Schaake, Petras Auštrevičius, Urmas Paet |
GUE/NGL | Javier Couso Permuy |
PPE | Asim Ahmedov Ademov, Cristian Dan Preda, Dubravka Šuica, David McAllister, Eduard Kukan, Elmar Brok, Francisco José Millán Mon, Ivica Tolić, Jaromír Štětina, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Julia Pitera, Laima Liucija Andrikienė, Lorenzo Cesa, László Tőkés, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Michael Gahler, Michèle Alliot-Marie, Ramona Nicole Mănescu, Sandra Kalniete, Tunne Kelam |
S&D | Alex Mayer, Andrejs Mamikins, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Eugen Freund, Francisco Assis, Ioan Mircea Paşcu, Janusz Zemke, Jo Leinen, Miroslav Poche, Pier Antonio Panzeri, Tonino Picula, Victor Boştinaru |
VERTS/ALE | Alyn Smith, Barbara Lochbihler, Jordi Solé, Klaus Buchner, Michel Reimon, Tamás Meszerics |
5 | - |
EFDD | James Carver |
ENF | Jean-Luc Schaffhauser, Mario Borghezio |
NI | Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke |
5 | 0 |
ECR | Anna Elżbieta Fotyga, Bas Belder, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Ryszard Antoni Legutko |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
21.11.2017
MNENJE Odbora za razvoj
za Odbor za pravice žensk in enakost spolov
o ženskah, enakosti spolov in podnebni pravičnosti
( 2017/2086(INI) )
Pripravljavec mnenja: Florent Marcellesi
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker so se pogodbenice Pariškega sporazuma (sklenjenega leta 2015 na konferenci o podnebnih spremembah (COP 21)) zavezale, da bodo pri ukrepih za reševanje vprašanja podnebnih sprememb spoštovale in spodbujale človekove pravice, zlasti enakost spolov in krepitev vloge žensk;
1. opozarja, da so ženske zaradi družbenokulturnih in ekonomskih ovir (kot so dostop do zemljišč, posojil, javnih storitev in tehnologije), revščine in odvisnosti od naravnih virov za preživetje bolj občutljive na škodljive učinke podnebnih tveganj; z zaskrbljenostjo na primer ugotavlja, da obremenitve vodnih in gozdnih virov zaradi podnebja pogosto nesorazmerno prizadenejo ženske pri vsakodnevnih opravilih, s tem pa omejujejo njihove ekonomske možnosti; ponavlja, da je za premostitev izzivov podnebnih sprememb in učinkovitejšo odpornosti zelo pomembno, da se poveča neodvisnost žensk in omeji diskriminatorna praksa; meni, da bi morali biti vidiki enakosti spolov in programi o podnebnih spremembah zato v državah v razvoju v središču politik in programov;
2. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila vloga žensk kot pobudnic sprememb pri odločitvah na področju podnebja in naložb ter posledičnih koristi glede na študijo OZN do zdaj skromna[8]; obžaluje predvsem, da so ženske premalo zastopane kot kvalificirane delavke, strokovnjakinje in odločevalke v najpomembnejših znanstvenih sektorjih, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so energija, inženirstvo, prevoz, informacijska tehnologija in računalništvo; meni, da je treba ta vzorec spremeniti tako, da bo vprašanje spolov v središču prizadevanj za podnebno upravljanje in naložbe na tem področju; meni, da je treba v odločitve in naložbe na tem področju vključiti vse družbene skupine, še posebej ženske in druge ranljive skupine;
3. poudarja, da je treba pri financiranju prilagoditvam podnebnim spremembam in blaženja njegovih učinkov upoštevati vidik spola; pozdravlja nedavni napredek pri politiki enakosti spolov na področju večstranskih finančnih mehanizmov; poleg tega pozdravlja pobude zasebnega sektorja, katerih namen je povečati družbeno odgovornost podjetij z uvedbo nagrade za projekte, ki izpolnjujejo trajnostna merila in spodbujajo tudi možnosti za preživljanje in izobraževanje za ženske; vendar ugotavlja, da se glede na podatke iz programa OZN za razvoj (UNDP) samo 0,01 % vseh finančnih sredstev nameni za projekte, ki obravnavajo podnebne spremembe in pravice žensk; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo programi o podnebnih spremembah skladni z najvišjimi mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in ne bodo spodkopavali enakosti spolov;
4. poziva države članice, naj razsežnost spolov vključijo v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in oceno nacionalnih okoljskih politik ter poročanje o njih ter zagotovijo polno in enako udeležbo žensk na vseh ravneh odločanja, zlasti o strategijah na področju podnebnih sprememb; poleg tega poziva k sodelovanju žensk pri upravljanju in odločanju o dodeljevanju sredstev za preprečevanje naravnih nesreč;
5. meni, da bi morala biti iz vseh treh finančnih mehanizmov Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) – Zelenega podnebnega sklada, Globalnega sklada za okolje in Prilagoditvenega sklada – na voljo dodatna finančna sredstva za politiko naložb na področju podnebnih sprememb, ki bi bolje upoštevala enakost spolov;
6. poudarja, da je treba opredeliti in spodbujati programske pristope, ki dokazano upoštevajo enakost spolov, kot so med drugim programi na področju prebivalstva, zdravja in okolja, ki prinašajo celovite rešitve za izzive na področju zdravja, spolov in okolja, vključno z odzivi na podnebne spremembe, in prispevajo k doseganju ustreznih ciljev trajnostnega razvoja;
7. opozarja, da je krepitev položaja žensk bistvenega pomena za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so pri mednarodnem in nacionalnem oblikovanju politik na področju podnebnih sprememb ovire na podlagi spola; poudarja, da je treba poskrbeti za udeležbo žensk v postopkih odločanja, načrtovanja in izvajanja; poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za vključevanje načela enakosti spolov v svoje podnebne politike in razvojno sodelovanje, tudi v vse trgovinske in naložbene okvire; še posebej poziva EU, naj razvojno pomoč pogojuje z vključitvijo meril, ki temeljijo na človekovih pravicah, in vzpostavi nova merila podnebne politike, pri katerih se bo upoštevala različnost spolov;
8. opozarja, da so zbiranje podatkov, ločenih po spolu, in statistike zastopanosti spolov predhodni korak k izvajanju ustrezne analize o podnebnih spremembah z vidika spolov; ugotavlja pa, da v mnogih državah ni statistik o okolju, pri katerih bi upoštevali zastopanost spolov; poziva EU, naj okrepi zmogljivosti nacionalnih statističnih sistemov v državah v razvoju za zbiranje statističnih podatkov o okolju z vidika spolov, da bi izboljšali oceno in našli rešitve za spremenljive posledice podnebnih sprememb; poziva zlasti Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), naj izboljša zbiranje podatkov (na primer o odpornosti in ranljivosti po naravnih nesrečah) ter nadalje preučuje mehanizme Kjotskega protokola z vidika spolov ter učinek tega protokola;
9. poziva k uvedbi okoljskega kazalnika, ki bi omogočil preučevanje modelov rasti, načinov potrošnje in življenjskih slogov ter njihovega vpliva na podnebne spremembe;
10. ugotavlja, da je dostop do socialne varnosti, zemljišč, osnovnih socialnih storitev in javnih storitev pogoj za ekonomsko neodvisnost žensk; vendar zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po podatkih iz Programa OZN za razvoj manj kot 20 % žensk lastnic zemljišč, čeprav prevladujejo v svetovni proizvodnji hrane (50 – 80 %); ugotavlja tudi, da je zaradi naraščajočega tržnega povpraševanja po zemljiščih tudi revnim ženskam vse težje pridobiti ali ohraniti varen in pravičen dostop do zemljišč;
11. poudarja ranljivost žensk v podeželskem sektorju, na katerega podnebne spremembe še posebej vplivajo; poudarja, da je treba naložbena tveganja za trajnostno kmetijstvo obravnavati ločeno po spolih; poziva EU, naj državam v razvoju pomaga pri reformi zakonodaje in odpravi diskriminatorne prakse, ki omejuje dostop žensk do proizvodnih virov in sredstev, vključno s svetovalnimi in finančnimi storitvami, in njihovo lastništvo;
12. opozarja, da je usklajenost razvojnih politik od sprejetja ciljev trajnostnega razvoja v središču agende za trajnostni razvoj do leta 2030; poziva EU, naj svojo energetsko politiko oblikuje v skladu s temi načeli; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ukrepi EU za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in emisije iz prometa v EU privedli do povečanega povpraševanja po biogorivih, ki mu je mogoče zadostiti le z uvozom tega goriva iz držav v razvoju; poudarja, da je to privedlo do spremembe rabe zemljišč, kar vpliva na ranljive osebe, še posebej ženske; poziva EU, naj te težave obravnava v okviru sedanje reforme direktive o obnovljivih virih energije (Direktiva 2009/28/ES);
13. pozdravlja, da sklicevanje na uravnoteženo zastopanost spolov v Pariškem sporazumu, in vztraja, da bo mogoče državam pri izvajanju podnebnih ciljev ali doseganju načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov v okviru konference o podnebnih spremembah COP 21 pomagati samo, če bomo izkoristili znanje, predvidevanja, udeležbo in delovanje vseh delov naše družbe, zlasti žensk;
14. opozarja, da so gozdovi v podporo pri preživetju 1,6 milijardi ljudi in 80 % vse kopenske biotske raznovrstnosti in pomagajo absorbirati 30 % emisij ogljikovega dioksida;
15. opozarja na ključno vlogo gozdov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb, nudenju ekosistemskih storitev in zagotavljanju sredstev za preživljanje; vendar ugotavlja, da ženske v skupnostih, ki so odvisne od gozdov, sicer bistveno prispevajo k trajnostnemu upravljanju gozdov, vendar od naložb, povezanih z gozdovi, nimajo koristi in so izključene iz odločanja o tem; poziva h krepitvi pravic avtohtonih ljudstev, zlasti žensk; poudarja, da sta enakost spolov in večja vloga žensk pomembna za dolgoročni uspeh programa REDD +; meni, da bi morali v okviru REDD + rešiti vprašanje strukturnih neenakosti v zvezi s pravico do posesti zemljišč in gozdov; poudarja predvsem, da je treba obravnavati premajhno jasnost in varnost pri pravici do posesti v državah v razvoju, še posebej v zvezi z ženskami, ki imajo pogosto le užitkarske pravice na zemljiščih, kar vpliva na njihovo pristojnost odločanja pri upravljanju ali koriščenju programa REDD +;
16. ugotavlja, da imata širjenje puščav ter izguba vodnih virov velik vpliv na vsakdanje življenje žensk, zlasti kmetic; poziva, naj se ženskam zlasti s shemami agrarne reforme priznajo pravice do lastništva in rabe zemljišč;
17. opozarja, da decentralizirane tehnologije za trajnostno energijo postajajo vse bolj stroškovno učinkovita možnost za revne; poziva k spodbujanju podjetništva med ženskami v energetskem sektorju, da bi skrajšali čas neplačanega dela žensk v gospodinjstvu in na področju nege;
18. poudarja, da je treba male kmete, zlasti ženske, zaščititi in jih priznati kot najpomembnejše ekonomske akterje, katerih pravice do uporabe in lastništva zemljišč je treba zavarovati z zavezujočimi pravnimi mehanizmi za zaščito proti prilaščanju zemljišč;
19. opozarja, da so ženske v državah v razvoju sicer osnovne upraviteljice energije, vendar se pogosto srečujejo z energetsko revščino, na primer zaradi dnevne uporabe materialov, ki slabo izgorevajo in so tvegana za zdravje, kar negativno vpliva na njihove možnosti v smislu zdravstvenega varstva, dostopa do pitne vode, kmetijstva, zaposlitvenih možnosti itd.; poudarja, da je treba naložbena tveganja za energetsko področje zato obravnavati ločeno po spolih, da se pospeši splošni dostop do energije; opozarja, da lahko podnebni sporazumi s pobudami za elektrifikacijo na osnovi uporabe obnovljivih virov energije prispevajo k zmanjšanju revščine; meni, da so lahko ženske pri tem močne pobudnice sprememb pri prehodu na trajnostno energijo; bolj na splošno države v razvoju poziva, naj sprejmejo politike, ki bodo omogočale dostop do cenovno ugodnih, zanesljivih in sodobnih energetskih virov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 7, in poudarja, da je treba načelo enakosti med spoloma vključiti v energetske politike in programe, da se izboljša njihova uspešnost in učinkovitost;
20. poziva, naj se z ukrepi, ki upoštevajo enakost spolov, zagotovi, da ženske ne bodo obravnavane zgolj kot koristnice podnebnih ukrepov ampak kot podjetnice na področju tehnologij za proizvodnjo čiste energije; pozdravlja poziv Komisije k predlogom o ženskah in trajnostni energiji, s katerim se daje na razpolago 20 milijonov EUR za izvajanje dejavnosti, s katerimi se v državah v razvoju spodbuja podjetništvo žensk v sektorju trajnostne energije, in spodbuja Komisijo, naj ta znesek v naslednjih različicah poveča;
21. opozarja, da so ženske na splošno zaradi podnebnih nesreč bolj prizadete kot moški in da se s temi nesrečami povečujejo razlike med spoloma tudi pri dodeljevanju zatočišč; poudarja, da se je treba ustrezno odzvati na ekonomske, zdravstvene in psihološke potrebe v času kriz in razmerah po nesrečah; bolj v splošnem poudarja, da je v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk dolžnost držav članic sprejeti konkretne ukrepe za obravnavo s spolom povezane razsežnosti nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb, in sicer s sprejetjem ciljnih politik za posamezne države, strategij, zakonodaje in proračunskih vrstic;
22. poudarja, da je treba znotraj obstoječih okvirov za podnebno financiranje na vseh ravneh sodelovati, da bi bila načela enakosti spolov vključena v zmanjševanje tveganja za nesreče in prilagoditvena prizadevanja ;
23. poziva k opredelitvi in krepitvi posebnih strategij, ki upoštevajo razlike med spoloma in podpirajo razsežnost spolov in družbene razsežnosti, kot jih je začrtal svetovni organ za podnebje Medvladni forum za podnebne spremembe, vključno s prostovoljnim načrtovanjem družine na podlagi pravic kot morebitno prilagoditveno strategijo;
24. poudarja pomen prenosa okolju prijazne tehnologije ter potrebo po izpolnitvi sprejetih finančnih zavez, zlasti v okviru konference o podnebnih spremembah COP 21 ter v okviru Zelenega podnebnega sklada, da se državam v razvoju omogoči prehod na politiko brezogljične rasti;
25. poziva k usposabljanju uradnikov EU, usmerjenem v enakost spolov, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z razvojnimi in podnebnimi politikami;
26. poziva Komisijo, naj spodbuja enakost spolov v okviru podnebne pravičnosti v programih regionalne pomoči, akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo ter dialogu s tretjimi državami.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja | 21.11.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 18 1 3 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Thierry Cornillet, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Brian Hayes, Florent Marcellesi, Paul Rübig | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
18 | + |
ALDE | Paavo Väyrynen, Thierry Cornillet |
EFDD | Ignazio Corrao |
GUE/NGL | Lola Sánchez Caldentey |
PPE | Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Anna Záborská, Bogdan Brunon Wenta, Brian Hayes, Frank Engel, Maurice Ponga |
S&D | Arne Lietz, Elly Schlein, Enrique Guerrero Salom, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon |
VERTS/ALE | Florent Marcellesi, Maria Heubuch |
1 | - |
EFDD | Mireille D’Ornano |
3 | 0 |
ECR | Eleni Teoharus (Eleni Theocharous) |
NI | Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos) |
PPE | Paul Rübig |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja | 4.12.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 21 1 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Daniela Aiuto, Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Ángela Vallina, Anna Záborská | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Stefan Eck, Sirpa Pietikäinen, Evelyn Regner, Marc Tarabella, Mylène Troszczynski, Julie Ward | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Max Andersson, Jakop Dalunde, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Lambert van Nistelrooij | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V PRISTOJNEM ODBORU
21 | + |
ALDE | Angelika Mlinar |
EFDD | Daniela Aiuto |
GUE/NGL | Stefan Eck, Ángela Vallina |
PPE | Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Marijana Petir, Sirpa Pietikäinen, Lambert van Nistelrooij, Anna Záborská |
S&D | Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Mary Honeyball, Maria Noichl, Evelyn Regner, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Marc Tarabella, Julie Ward |
VERTS/ALE | Max Andersson, Jakop Dalunde, Florent Marcellesi |
1 | - |
ENF | Mylène Troszczynski |
0 | 0 |
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani